Sie sind auf Seite 1von 4

Leto LXXII, t.

153
UraoaiK* , sprava*
K a p i l a r J v k. ialefoe

PoStnlna plaana gotovini. -

LJnbljaaa.
WU14U04,

l l i M t u t t r o l a l u O IU. u u senutva M Ul, raa. Ljub.


Uui M-6M u oarofloln \ 1019 m

u UiiaraU. I U U M H aatopttTt (a i g l u 1 (talij* U (noiamalTai


OP) A. A. UIUDO.

Bakspl**

latama.

SLOVENEC
und t Fregatte I S|oweneit UlUl

U l PostgebBhf bar beza hI t.

Preis - Cena L 1
lULU-1944

PETEK

2 Transporter, 1 Zerstorer
versenkt
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 6. Juli. Das O b e r k o m m a u d o der Wehrniuclit gibt bekannt: Nordvvestlich C a e n setzte der Feind nnch den schvveren Verlusten des Vortnges seine Angriffe nicht fort. lin Abschuitt siidvvestlich C a r e n t a n bis zur AVestkiiste der Halbinsel C h e r b o u r g griffen nordamerikanische Verbiiiide vvtihrend des ganzen Tages unter starker Artillerie- und Panzcruiitcrstiitzung an. Im Verlaiif der heftigcn Kampfe vvurden unsere Gefechtsvorposten auf die Ilauptkampflinie zuriickgenommen. W o der Feind aucli in diese einbrnch, sind unsere Truppen /.um Gcgenstoss nngetreten. D i e Kiimpfc sind noch im Gange. In S i i d f r a n k r e i c h vvurde cin englischer Sabotagetrupp im Kampf vcrniclitet. Die Luftvvaffe griff in der Nacht mil starkcn Schlachtfliegcrverbanden feindliche Truppcnbevvegungen mit guter AVirkung an. Bei dem gcstern gemeldeten Angriff schvverer Kampfflugzeuge gegen feindliche Schiffsansammlungcn in der Nacht voin 4. auf 5. J u l i vvurden nach abschliessenden Meldungen ein weitercr Frachter von 7000 BRT versenkt, cin Zerstorer schvver beschiidigt und ein Fahrfasischiff von 10.000 BRT in Brand geworfen. tlber den b c s e t z t e n W e s t g e b i e t e n verlor der Feind 57 Flugzeugc, darunter 44 viermotorige Bomber. In mehreren Gefechtcn gegcn feindliche See- und LuftstreHkrafte versenkten Sichcrungsfnhrzeugc der Kriegsmarine vor der n i e d e r l i i n d i s c h c n und f r a n z o s i s c h e n K i i s t e drei britische Schnellboote. Sie schossen ferner einen Zerstorer in Brand und beschiidigten drei vveiterc Schnellboote durch Artillerievolltreffer. Ausserdem vvurden 1> feindliche Jagdbomber zum Absturz gebraeht. Fiinf cigene Fahrzcugc gingen verloren. Durch Kampfmitlel der Rriegsmarine vvurden im Se e g e h i e t d e r I n v a fi i o n s f r o n t zwei vollhelarienn Transporter mit 15.000 BRT. ein Zerstorer und eine Fregatte versenkt. ein weiterer Transporter von 9.000 BRT schwcr beschadigt. Unser Vergeltungsfeuer liegt mit nnr geringen Unterhrechungen auf L o n d o n . In I t a l i e n waren gestern besonders im w e s t l i c l i e n und ostlichen Kustenabschnilt schwere Kampfe iin Gange. Unter Einsati neuer Infanterie- und Pauzerkrafte versuehle der Feind immer

Sl0Wenilinei1!

Nemki tisk o Fiihrerjevem govoru


Berlin, 5. julija. Komentarji nemkega tiska so vsi v znamenju Fuhrerjevega govora ter opozarjajo na njegov posebni pomen v zvezi z revolucijo vojne tehnike, ki je nastala z uporabo oroja V 1. Fuhrcrjeva ugotovitev, da je nemka iznajdljivost vedno znova sposobna vzpostaviti tehnino ravnoteje, da bi ustvar rila predpostavke za dokonno dosego vodstva te vojne, je v ospredju vseh komentarjev. Dokler ne bomo dosegli te toke, pie Berliner Bdrsenzeitung bo nemki narod zagrizeno vztrajal v borbi in ustvarjanju. Bojnemu duhu svojih vojakov in iznajdljivosti svojih tehnikov stavlja ob stran brezpogojno zaupanje v svojo pravino stvar ter v pravinost previdnosti. Iz tega globokega vira rpa mo, ki mu omogoa obvladovanje vsakega poloaja, izpolnitev vsake dolnosti in doprinaanjc vseh rtev. V teh dneh, ko se v Angliji vrste nervozne debate o nemikem oroju V 1, pravi Berliner Nachtausgabe< in ko morajo angleki vojaki strokovnjaki priznati, da je tudi proti invazijskim armadam uporabljeno nemko oroje bolje od anglekega ali amerikega, je govoril Fiihror vodilnim moem nae oboroevalne industrije. Nikakor ni zanikal teinc nemkega usodnega boja, toda z vojako samozavestjo je ugotovil, da ne bo Nemija kapitulirala pred nobeno deelo ter je izrekel gotovost, ki temelji na nemki notranji moi in na nemSkih nartih, da bo namre Nemija to dobo prestala in ob koncu vojno dobila. Izhajajo iz priznanja severnoamerikega kontreadmirala Gatsha, da so Ncmci iznali nov nain boja, v katerem se ne bore ve ljudje, temve material in da so Nemci, ki uporabljajo tudi e majhen avtomatski tank, dosegli v vojni tehniki pomembne napredke, opozarja Berliner Nachtausgabc ob koncu na to, da sovpada Fiihrcrjev govor z vanim kriiem na poti vojne tehnike. Uporaba oroja V 1 predstavlja ele prvo razbremenitev. Med letom 1944 se bo nemki tehnini vojaki poloaj stalno izboljeval in nemke tehnine prednosti, ki jih nihe ne more ve zanikati, bodo prile do popolne veljave.

Nordamerikanische Angrifle in der Normandic In Italien allc Feinangrific abgcvvicsen Im Mittelabschnitt der Ostfront ieindlichc Durchbruchsversuche zusammcngebrochen
vvieder, unsere Fronl zu durclistossen. Alle Angrifle blieben jerioch verlustreich vor unseren Slellungen liegen. Zalilreiche feindliche Panzer vvurden da bei abgeschossen. Im Raum nordlich S i e n a vvurde unsere Front zur Verkiirzung wenige Kilometer narli Norden zuriickgenommen. Die 278. fnfanteric-Oivision hat sicli unter Fiihrung des Generalleutnants Hoppe in andauernden schvveren Abvvehrkampfcn gegcn einen iiherlegeneu Feind besonders tapfer geschlagen und ihm schvvere Verluste zugefiigt. Alle feindlielien Durrhbrurhsversiirhe scheiterlcn an der Standhafligkeil dieser Division. Nachlschlachtflugzeiige erziellen in feindlichen Narhsclmlilagern im A d r i a t i s e h e n K i i s t e n a b s e h n i t t Grosshriinde und E.\plosionen. Ilalienische Torpcdoflugzeuge griffen vor B a r i feindliche Schiftsansaminluiigcn an und trafen z\vei Handtlsschiffe von 13.000 BRT schvver. Im S ii d e n der O s t f r o n t lebte die Oefechtsliiligkeit zvvischen dem oberen D n j e s t e r und K o w e 1 auf. Im M i t l e l a b s c h n i t t vvird an den Laudengen vou B a r a n o w i c z e und M o l o d e e z n o vveiterhin erbiltert gekiimpft. Bei Baranowicze schlugen deutsche und ungarisehe Truppen zahlreiche Angriffo der Sovvjets in liarten Gefechten ab. Wcstlich Molodeezno brachen feindliche Durchbruchsversuche verlustreich f Ur die Rolschewisteu zusammen. In die Sperriegel eingehrorheno Kavallerie uud Panzer vvurden zerschlagen. Nordvvestlich des N a r o c z - S e e s vvurden sovvjelische Augriffsspitzen aufgefangen, zvvisrhen D ii n a b u r g und P o I n z k zahlreiche Angrifle des Feindes ahgevviesen. In einer Einbruchsstelle sind noch heftige Kampfe im Gange. Nordlich P o I o z k fiihrlen die Sovvjets mehrere erfolglose Vorstosse. Angriffe deutscher SchlacMfliegerverbiinde richtctcn sich vor allen gegcn Ieindlichc Marschkolonncn. Ilierbci vvurden vvieder zahlreiche Panzer, Geschiitze und mehrere hundert Fahrzcugc sovvie cinige Briickcn zerstort. In der Nacht griffen schvverc Kampfflugzeuge den feindlichcn Nachschub, besonders den Bahnhof K r i t s c h e v v nn, \ o aursgedchnte Briinde und starv ke Explosionen entstanden. Ein vveiterer zusnnimcngefnsster Angriff richtete sich gegen den Flugplatz von M i n s k. Grosse Zerstiirungen und zahlreiche Briinde vvurden beobachtet. Einzelne britisehe Fhigzeuge vvarfen in der letzten Nacht Bomben auf O r t e im r h e i n i s e h - vv e s t f ii 1 i s c h e n Raum.

Das Gcriicht wird verbreitet, mit den Banditcn im Kiistenlnnd sci ein Vertrag gesehlossen vvorden. Dicsc Bchauptungcn blciben fiir uns in der Provinz Laibach cin Gcriicht! Der Kampf gegen den Kommunismus gelit vveitcr, bis seine asiatiseheu Horden keinem europaischcn Heiin mehr zum Verdcrbcn vverden konnen. Mit dem Bolschcvvismus gibt es kein Paktieren. Aber auch fiir die Angehiirigen der Bandcn gibt cs keine Gnade, solange sie fiir den Bolschevvismus an ihrem eigenen Volk zum Verrtttcr vverden, es sci denn, sie nehinen die Amnestie des Obersten Kommissars im Ansprucht Das Leben unschiildiger Arbeiter und Bauern, Frauen und Kinder ist durch die jiidisch-bolschevvistischen llcnker vernichtet vvorden, dns Lcbensvvcrk unzahliger anstSndiger und flcissiger Menschen zerstort, Das Blut, das in knmcradschaftlicher Waffcnbriiderschaft von Deutschcn und slovvenischer Landcsvvehr im Kampf gegcn den gcmeinsnmen Todfeind vergossen wurde, ist uns eine heilige Vcrpflichtung. Der Kainpf geht vvciter bis zum sicgreicheu Ende! 6. 7. 1944. Der Hiihcre SS und Polizeifiihrcr Rosener , SS-Gruppcnfuhrcr u n d Gcncrallcutuant der Polizci.

BcTelil an die mir unterstrllten Einhriten:


Der Kampf wird vveitergefiihrt! 6. ?. 1944. Der Hohere SS und Polizeifiihrer Rosener SS-Gruppenfiihrer und Gencrallcutnant der Polizei.

Slovenci in Slovenke!
irijo se govorice, dn j e prilo na Primorskem do sporazuma s tolovaji. To j e isto navadna govorica! Borba proti komunizmu se n a d a l j u j e , dokler ne bodo njegove azijatske tolpe mogle ve kodovati evropskim narodom. S k o m u n i z m o m ni s p r a v e ! Dokler bodo komunisti zaradi boljevizma izdajali lastni narod, ni zanje nikake milosti, razen za tiste, ki izkoristijo odredbe Visokega komisarja o omnestiji. Judovsko-boljeviki r a b l j i so ubijali nedolne delavce in kmete, tako da j e delo netetih potenih in pridnih l j u d i unieno. Kri, ki je bila prelita v skupnem tovarikem boju Nemcev in slovenskih domobrancev proti skupnemu sovraniku, nam nalaga sveto dolnost: ~ Borili se bomo do zmagovitega konal 6. ?. 1944. D e r Hohere SS und PolizeifUhrcr Rosener SS-Gruppentiihrer u n d Gnerallcutuant der Polizci.

Gigli umrl?
Milan, 5. jul. Italijanski tisk prinaa iz Londona izvirajoe vest, da je v Rlftiji umrl slavni tenor Benjamine . Ojigli. S pristojnih mest deslej e ni bilo mogoe dobiti niti potrdila, nd dementija te vesti. Nedavno so poroali, dn so anglosake oblasti Gigliju prepovedale nastopanje v Rimu.

Povelje mojim podrejenim edinicam:


Boj se n a d a l j u j e ! 6. 7. 1944. Der Hohere SS und Polizeifiihrer Rosener SS-Gruppenfiihrer u n d Gneralleutnant der Polizci.

Seja madarske vlade


Budimpeta, S. julija. Danes dopoldne se je pod predsedstvom ministrskega predsednika sestal ministrski svet, ki je obravnaval vana politina in gospodarska vpraanja.

2 prevozni ladji, 1 ruilec in 1 fregata potopljeni


Ameriki napadi v Normandiji V Italiji odbiti vsi sovrani napadi Na srednjem odseku vzhodnega bojia so se zruili sovrani probojni poskusi.
Fiihrerjev glavni stan, 6. julija. )NB. Vrhovno poveljstvo oboroenih sil j a v l j a : Severnozapadno od C a e n a sovranik po tekih izgubah prejnjega dne n i nadaljeval z napadi. Na odsek u jugozapadno od C a r e n t e n a do zapadne obale polotoka C h e r b o u r g so ameriki oddelki ves dan napadali z mono podporo topnitva in oklepnikov. Med ogorenimi b o j i so bile nae prednje strae potegnjene n a z a j na glavno bojno rto. K j e r koli j e sovranik vdrl v njo, so priele nae ete s protinapadom. B o j i so e v teku. . V i V n 1 F r a n c i j i j e bila v boju uniena neka angleka sabotana skupina. Letalstvo j e ponoM z dobrim uspehom z monimi oddelki bojnih letal napadlo sovranikove premike et.
v Po dokonnih poroilih j e bila pri veraj javljenem napadu tekih bojnih letal na sovranikova ladijska zbiralia v noi od 4. na 5. j u l i j , potopljena neka n a d a l j n j a tovorna 'ladj a s 7000 tonami, nek ruilec teko pokodovan ter zagana neka prevozna ladja s 10.000 tonami.

izjalovljeni angleki napadi pri Caenu


Obrambni nemki uspehi na italijanski jadranski obali Teki obrambni boji pri Baranoviih in Molodecznu
Berlin 6. julija. Ze od prvih dni bojev v Normandiji skuajo invazijske ete z najvejo silo dosei dovolj irok in globok prostor, da bi lahko prele njihove armade preko isto taktinih ciljev. Vsi ti poskusi so se pa medtem izjaikmli. Nasprotnik doslej praktino ni mogel iti iz obmoja svojega tekega ladijskega topnitva. Zaradi novih dovoaov ee je poveal pritisk na predmostju, vendar je naraste! tudi nemki proUpriti6k od zunaj. Zato se bijejo ete sedaj le za male vasi, nepomembne viine ali doline ter ozke reke in reice. Neprenehoma otipava sovranik nemke postojanke in e se mu ponesrei tak prodorni poskus, takoj napade na drugem mestu z novimi silami. Gledano s tega stalia, 60 boji, ki 60 ee prieli 4. julija zahodno od Caena, le nadaljevanje devetdnevnih tekih bojev, pri katerih se je izjalovil sovrani prodorni poskus ob reki Odon. Tu je izgubil sovranik tretjino svojih oklepnikov. Ponovni napadi niso presenetili nemkega vodstva, ker so se izjalovili britanski prodorni poskusi pri Odonu, Gabrusu, Baronu ter Versonu proti zahodu, jugu in vzhodu. Zato je bilo priakovali, da bodo skuali Britanci raziriti svoje vdorno podroje. Po premestitvi svojih sil 60 postavili mone kanadske oddelke v bojni irini sedmih kilometrov na obeh straneh ceste BayeuxCaen, na podroju Carpiqueta proti vzhodu, nadaljnje 6ile pa pri Hottu. Tretji sunek ob Odonu pa je sluil kot razbremenitev glavnemu 6unku. Pred napadom so bi,lj moni topniki dvoboji, v katere 60 posegli z nemke strani tevilne baterije in metalci, na nasprotnikovi strani pa tudi bojni ladji Rodney< in CourbeU. Nai oddelki so do opoldne z visokimi izgubami za sovranika odbili vse napade, tako da to popoldne ni ve napadel. Zahodno od Carentana so utrpele amerike invazijske ete obutne izgube v ljudeh in oklepnikih. tala sovranikovo oskrbo, predvsem kolodvor K r i e v, kjer so nastali prostrani poari ter mone eksplozije. Nek nadaljnji osredotoeni napad je bil naperjen proti letaliu M i n s k a . Opaena so bila velika razdejanja ter veliki poari. Posamezna britanska letala so odvrgla v pretekli noi bombe na kraje v r e n s k o -w e s t f a 1 s k e m p o d r o i n. Novo oroje >strah oklepnikovc in joklepnika pest< je razbilo napadajoe sovrane oklepnike kline, tako da je lahko pehota s protinapadi odbila sovranika, ki je vdrl na nekaterih mestih. Nemci 60 pri tem zajeli tevilne ujetnike. Zaradi zboljan ja vremena je bilo zrano delovanje nad morekim in nad severnofranco&kim podrojem ivahneje kot prejnje dni. Po naknadnih poroilih se je zvia,Io tevilo sestreljenih tirimotornih bombnikov, ki Jih omenja vojno poroilo z dne 5. julija, za dva nadaljnja tirimoiorna bombnika. Prav tako kot na invazijskem bojiu se je izjalovil angloamerikanski prodorni poskus v Italiji. V tekih bojih z monimi sovranimi pehotnimi in oklepnikimi silami so dosegle nemke ete ob zahodni in vzhodni obalni cesti popolne obrambne uspehe. Na srednjem delu bojia je bilo teie sovranih napadov juaio od Arezza, kjer so nemke ete ustavile Amerikance priblino 8 km juno od mesta. Popoldne so nastala nova napadalna aria na podroju Siene in severovzhodno od Trasi.mene.kega jezera. Tudi na teh podrojih je pridobit sovranik nekaj ozemlja, eprav z visokimi izgubami. Na tem podroju so v teku protinapadi. Zahodno od Siene ee je bolj posreilo sovranim oddelkom z 20 oklepniki z juga in jugozahoda prehodno vdreti v Casole. V protinapadu 60 bili Amerikanoi zopet vreni iz tega kraja ter so pri tem izgubili 6 oklepnikov. Podastnik Behm je uniil pri tem tri sovrane oklepnike kljub temu, da so bili njegovi topovi obstreljevani z najtejim topnikim ognjeni. Posebno visoke izgube so imele na jadranskem odseku poljske plaanike ete, ki so morale zaradi nemkega protinapada zopet izprazniti kraj Nuniana. Na srednjem odseku vzhodnega bojia se nadaljujejo ogoreni boji. Boljeviki skuajo napredovati s hitrimi edinicatni med Pripjetom in Dvino na razmeroma majhnih mostiih pri Baranoviih-Molodenu. Juno od Dilnaburga se je zbrala mona napadalna armada, ki ima oitni namen prodreti na srednji tek reke Dvine ter z nadaljnjim napredovanjem proti severu in severovzhodu zasesti ta vaen odsek. Sovjeieke armade, ki prodirajo proti Vilni, so dosegle odsek Vilija, kjer so jih v ogorenih bojih zaustavile nemke zaitnice. Ogoreni boji so se razvili ob junih zapornih postojankah Polocka. Nemki grenadirji 60 z napadi zavzeli nekaj vanih mosti. Izjalovili so se tudi boljeviki napadi proti vzhodnemu delu postojank pri Polocku. Krvavo 60 se tudi izjalovile boljevike namere, da bi na tem podroju razbiLi nemko obrambo na severnem delu vzhodnega bojia. Stockholm 5. 7. Posebni Ileulerjev dopisnik pri kanadskih etah na invazijskem bojiu javlja, da so morali v smeri proti Capriquetu severno od Caena borei se Kanadani zaradi nemkega prolisunka nekoliko nazaj. Dopisnik pravi, da so Nemci delali z zanje znailno hitrostjo in da 60 vdrli v napadajoe Kanadce. Kanadske ete so se nato vrnile na postojanke, ki so bile manj izpostavljene in bolj pripravljene za preureditev. Poroilo poudarja tudi delovanje letalstva na tem odseku.

m,i prekinitvami obstreljujemo don.

Lon-

V I t a l i j i so bili veraj posebno na zapadnem in vzhodnem obalnem odseku v teku teki boji. Sovranik je skual z uporabo novih pehotnih in oklepnikih sil vedno znova predreti nao bojno rto. Vendar so se z visokimi izgubami pred naimi postojankami zruili vsi napadi. Pri tem so bili unieni tevilni sovrani oklepniki. Na podroju severno od S i e n e je bila naa bojna rta zaradi skrajanja potegnjena nekaj kilometrov proti severu. V neprestanih tekih obrambnih bojih proti nadmonemu sovraniku se je posebno hrabro borila 278. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poronika Hoppeja ter zadala sovraniku teke izgube. Zaradi odpora te divizije so se izjalovili vsi sovrani probojni poskusi. Nona bojna letala so povzroila v sovranikovih preskrbovalnih skladiih v j a d r a n s k e m obalnem odseku velike poare in eksplozije. Italijanska torpedna letala so napadla pred B a r i j e m sovranikova zbiralia ladij ter teko zadela dve trgovski ladji s 13.000 tonami. Na j u g u v z h o d n e g a bojia je oivelo bojno delovanje med zgornjim D n j e s t r o m in K o v e l j e m . Na srednjem odseku so na oinah pri B a r a n o v i i h in M o l o d e c z n u v teku nadaljnji ogoreni boji. Pri Baranoviih so odbile nemke ia madarske ete v trdih bojih tevilne sovjetske napade. Zahodno od Molodeczna so se zruili sovrani probojni poskusi z velikimi izgubami za boljevike. Konjenica in oklepniki, ki so vdrli v zaporne postojanke, so bili unieni. Severozahodno od N a r o k e g a j e z e r a so bili zaustavljeni sovjetski napadalni klini, med D iin a b u r g o m in P o l o c k o m so bili odbiti tevilni sovranikovi napadi. Na nekem vdornem mestu so v teku e ogoreni boji. Severno od Polocka so izvedli Sovjeti ve brezuspenih sunkov. Napadi nemkih oddelkov bojnih letal so bili naperjeni predvsem proti premikom sovranikovih et. Pri tem so bili unieni zopet tevilni oklepniki, topovi ter ve sto vozil in unienih nekaj mostov. Ponoi so napadla teka bojna le-

Sovjetska gonja proti paniji


Stockholm, 5. j u l i j u . Nva Dagligt Allehantla opozarja v nekem poroilu iz Londona, da britanski tisk obirno ponatiskujc trditve sovjetske propagande, da ie panija podpirala izdelavo krilatih bomb in dovolila poskuse na svojem ozemlju. Isti' listi, ki so svojeeasno pisali proti Churchillov! izjavi o lojalnosti in nevmeavanju napram paniji in ki so izraali svojo simpatije za panske leviarske revolucionarje, pozdravljajo te moskovske trditve, ki IKHIO, kot pravi Cummmgs v Ncvv Chroniclu morda prisilile ministrskega predsednika, da bo spremenil svoj ton napram faistini paniji. V. tukajnjih politinih krogih se vpraujejo, ali iz posnemanja sovjetske propagande proti paniji v britanskem tisku lahko sklepamo o novi k a m p a n j i proti panski nevtralnosti, a n n a i>oroeiln, v katerih so se nahajali nemogoi oitki panski vladi, so sovjetska agencija in moskovski listi stalno objavljali, ne da bi j i m ungleki tisk posveul vejo pozornost. Iz tega lahko domnevamo, rto ima sedanjo angleko o b j a v l j a n j e sovjetskih napadov na pansko vlado jiolitino ozadja

Nad z a s e d e n i m i z a p n d n im i ozemlji j e izgubil sovranik 57 letal med n j i m i 44 tirimotornih bombnikov. V veih bojih proti sovranikovim pomorskim in letalskim, silam so potopile zaitne l a d j e vojne mornarice pred n i z o z e m s k o in francosk o obalo tri britanske hit-e bojne olne. Razen tega so zagale nek ruilec ter s topnikim ognjem pokodovale tri n a d a l j n j e hitre bojne olne. Razen cga j e bilo sestreljenih 13 sovranikovih lovskih bombnikov. Pet lastnih vozil j e bilo izgubljenih. Z bojnimi sredstvi vojne mornarice sta bili nn morskem podroju invazijskega bojia potopljeni 2 polno natovorjeni prevozni l a d j i s 15.000 tonami, nek ruilec ter nekn fregata, nekn n a d a l j n j a prevozna i a d j a z 9000 tonami pa teko pokodovana. Z maevalnim ognjem le z mujhni-

Stran

S L O V E N E C , petek, 7. j u l i j a 1944

Siev. 153.
ki naj bi v plemenitem poklicu sluilo svojemu narodu, bo sprejela .trohnoba. Toda to je blaena trohnoba zoritve za veno ivljenje in veni dan. Saj je objem groba sprostitev due, katero je Stvarnik povabil k sebi. V slovenski prsti bo spal, slovenske roe Ti bodo cvetele na grobu, slovenske planine bodo pozdravljale Tvoj zadnji dom, slovenska srca bodo v toplem spominu prihajala k Tebi. . Danes se poslavljamo od Tebe in Ti se poslavlja od nas. Poslavlja od ivih, da bo med mrtvimi blestel narodu v spomin. Poslavlja se od svoje matere, edinega Te je imela, bil si ji ve kot otrok, bil si ji upanje. Naj jo v najhuji boleini, ki more zadeti mater, tolai e veje upanje in zavest, da si padel junak za svoj in njen dom, da si padel mlad, toda po svetopisemski besedi dopolnil veliko let in da si sedaj sreen ter jo aka tam, kjer zemske loitve ne bo nikoli ve. Pred 27 leti Te je mati sprejela v svoje naroje. Danes Te sprejema v svoj objem naa velika skupna mati, slovenska zemlja! Nnj Te neno zaziblje v 6voj mir, Bog pa Ti bodi v zarjah, ki are onstran zemlje in 6veta, plailo in blaenost! Tako so tovarii in prijatelj pokopali idealnega slovenskega izobraenca, zdravnika-domobranca irn katolikega fanta. Naj uiva svoj mir pri Bogu, ki mu je na zemlji sluil z ljubeznijo do blinjega in z vsem svojim mladini ivljenjuul

Naa notranja fronta


Komunizem je v svojem bistvu zajcdalec. Nikjer ne nastopa kot zunanji sovranik, ampak povsod tako, da se vleze v organizem, ki ga skua razruiti in uniiti. 2e sistem in organizacija komunizma je temu prilagojena. V lastnem narodu ustvari komunizem dve notranji fronti; komunistino in pravo narodno fronto, ki se proti notranjemu zajedalcu bori. Motili bi se pa, e bi mislili, da samo sistem in organizacija komunizma ustvarjata notranjo fronto. Prav isti znaaj zajedalstva ima tudi komunistina ideologija. Tudi komunistine ideje niso kaken na zunanji sovranik, ampak na pravi notranji sovranik, s katerim se mora boriti vsak lovek v svoji dui in svojem vsakdanjem ivljenju. Podlaga komunizmu je namre materializem in na zunaj se kae materializem v ivljenjskem materializmu, v pohlepu po udobnem, razkonem ivljenju brez teav, brez truda. Ta elja je uteleena v komunistinem idealu o raju na zemlji. In prav v tej toki ivljenjskega materializma vsi bridko obutimo, k a k o je komunizem na notranji sovranik. Temu naemu notranjemu sovraniku, ivljenjskemu materializmu, je zapadel ves sedanji svet in z njim tudi mi. Vsi se moramo v svoji notranjosti boriti proti ivljenjskemu materializmu, torej proti osnovi organiziranega komunizma, eprav smo na zunaj e tako jasni in odloni nasprotniki komunizma in njegove OF. Tej nevarnosti v naem lastnem krogu moramo odkrito pogledati v oi. Noben ozir nas ne sme motiti, 'da ne bi tega notranjega sovranika spoznali, ga odkrili in tudi izloili. Pri tem noemo biti pristranski. Mirno lahko reemo, da je ivljenjski materializem nevarnost za vse, da se je globoko zajedel v vso sedanjo drubo, tudi v tisto, ki je na zunaj kranska. Res pa je blije reitve iz te nevarnosti oni, ki je nevarnost e spoznal in jo priznal, kot pa oni, ki iejo ivljenjskega materializma samo v delu drugih. Vsi smo na tem, da zapademo ivljenjskemu materializmu, vsi ivimo v okolju, ki predvsem ceni materialne dobrine, in vsi bomo imeli precej dela e sami s seboj, da iz svojega ivljenja in iz svojega javnega udejstvovanja iztrebimo vsako sled po materializmu in potem pomagamo e drugim. Iz te teme materializma pa mora narodu nekdo pokazati pot. Tu je gotovo najlepa in v sedanjem asu najsveteja naloga inteligence. Inteligenca je bila tista, ki je prva zapadla ivljenjskemu materializmu, pohlepu po dobrinah, po zabavah, po razkoju in razvratu. ele njej so sledili drugi stanovi, predvsem delavski in sedaj tudi kmeki. Videli so, k a k o ivi gospoda, in ker so sami tudi hoteli biti gospoda, so to gospodo posnemali v vsem. Prav ista inteligenca bo morala sedaj narodu pokazati pot iz tega materializma. Pokazati pa na isti nain, kakor je narod pahnila v ivljenjski materializem, to je s svojim zgledom. Prva stvar preporoda je torej preporod inteligence. Preporod k preprostejemu, zmernejemu in bolj potenemu ivljenju. Treba nam je monih, ivih in otipljivih zgledov. To bo na boj na notranji fronti proti komunizmu, ki ga na noben nain ne smemo zanemariti, kljub temu, da seveda tudi boj na zunanji fronti z orojem in besedo ne sme pojenjati.

Zdravnik-domobranec padel za domovino


Ljubljana, 5. julija. Veraj popoldne je grob pri Sv. Kriu sprejel novo rtev domobranskega boja proti komunizmu, mladega idealnega zdravnika poronika dr. Janeza Vrtnika. Sele lani se je vrnil iz Zagreba po konanih tudijah ter se pred meseccni dni javil k slovenski ni domobrancem, zavedajo se, da je njegovo mesto biti med tistimi, ki sozdravnike pomoi najbolj potrebni. Kot sin edinec je zapustil 6vojo mater in el na teren, kjer ni akal v zaledju na ranjence, temve je junako el s fanli v prve vrste, da bi jim bil v potrebi takoj v pomo. Tam pa je bil ranjen v nogo ter so ga potem komunisti e e pukinimi kopiti pobili do mrtvega. Tako je padla prva rtev Iz zdravnikih vrst v Slovenskem domobranstvu kajti dr. Kouh je padel v vrstah vakih stra. S svojo smrtjo, ki je rtev poklica, je izpolnil v najviji meri dolnost zdravnika: pomagati blinjemu v najveji sili, obenem pa tudi dolnost domobranca: boriti se za najvije slovenske svetinje v prvih vrstah ter zanje dati tudi ivljenje. Dr. Vrtnik je bil e v svojih dijakih letih zvest borec za naela, ki so ga uvrstila med domobrance. Spadal je med najdelavneje lane empetrskega fantovskega odseka, med katerimi je bil kakor dotna svoj med svojimi. Zato ga je tudi pospremilo na zadnji poti mnogo obinstva, ki ga je poznalo iz prosvetnega delovanja, posebno mnogo pa njegovih stanovskih tovariev zdravnikov ter astnikov domobrancev z majorjem Lemanom na elu. Zdravniko zbornico jo zastopal dr. Merol, ve zastopnikov je bilo 6 kirurkega oddelka, kjer je pokojni deloval, slovenske domobranske zdravnike pa je vodil zdravstveni referent dr. Grapar. Krsto je spremljala eta sanitetnega odreda slovenskega domobranstva. in boji ste li v boj, pozdravljam v ime nu slovenskih cerkva, nai dedi in oetje so jih gradili, da bi nam kazale pot v res nino zemeko in veno svobodo, da bi v njih Bog prebival med nami in da bi po boji volji do konca ivel sloveuoki rod na slovenski zemlji I Grobovi t u l i j o . . . pravi pesnik. Tulijo od Soe do Solle, od krakega brinja do Slovenskih goric Tulijo in obtoujejo. Toda mi pravimo e ve: ti ti60i grobov na domaih tleh, na Rabu, po Italiji in e drugod tudi prosijo, tudi tolaijo. Prosijo nas, naj jih ne pozabimo, prosijo Boga. da jih spremeni v rtvenike, ki bodo za vse rodove gore opomin, prosijo, naj se zaradi njih usmili ivih in odpoklie smrt, ki po mali slovenski njivici anje bogato, krvavo etev. In ti grobovi so lui, lui, ki tolaijo in svetijo v mrak. Kot v lahtnih arah naega rodu poivajo v njih prestreljena, polomljena, ogana in segana trupla, tih, veni plamenek, kateri je moral v bridki uri biti vgan, da ho naa zemlja oiena, prijetna Bogu. da bo ta slovenska zemlja, zemlja muencev, postala dom slave in slovesnega bojega obiska za trpei rod. Tudi Tvoj grob, Janez, je navzlic mraku in hladu, ki veje iz njega, naroje tolabe in upanja. Tvoja mladost se bo zaprla vanj, Tvoje komaj dozorelo ivljenje,

tz

Trata

PORT
HEBMESOV TENIKI TURNIR ZA P R V E N S T V O L J U B L J A N E bo p r i r e d i t e v p r v e vrste. Doslej j e prij a v i l o v e l i k o tevilo i g r a l c e v tenisa i n d n . ne popoldne ob 16 p r i n o s t e k m o v a n j e m igralci kategorije B in mladina. Za z m a g o v a l c a v g l a v n i s k u p i n i gospodov j e p o k l o n i l a t v r d k a Spectrum Jako lop p o k a l ; borba za to t r o f e j o bo ogorena in odlono bodo posegli v borbo n a j b o l j i l j u b l j a n s k i i g r a l c i . B o r i s S m e r d u , n.i dos l e j n a j b o l j i slovenski zastopnik, jo v odl i n i f o r m i l n bo gotovo z a i g r a l z vsem b o g a t i n i z n a n j e m i n I z k u s t v o m . J a k o nev a r e n tekmec m u bo F r i c L n c k r a a n n , b i v i m l a d i n s k i d r l a v n l p r v a k , ki pa bo m o r a l p r e j prestati m n o g o teav, ki m u j i h bo p r i p r a v i l dr. l i g o n S m e r d u , ki se j e p o treh l e t i h p o n o v n o p o j a v i l na tenikem i g r i u . N i k a k o r n e bodo m n o g o z a o s t a j a l i tekmeci za ostala mesta, k a k o r R o b e r t Paca, M a r k o Dernovek. D u a n B o g a t a j . Fed o r G r a d i n i k i n d r u g i . B o r b e bodo ogorene i n lope. Za z m a g o v a l c a s k u p i n e B i n m l a d i n e J p o k l o n i l a Slovenska portna zveza dva l e p a p o k a l a . V s k u p i n i B bodo p o i z k u s i l i sreo oni i g r a l c i , k i doslej e niso n a s t o p a l i n a t u r n i r j u z u s p e h o m ter bodo p o k a z a l i s v o j e z n a n j e . B o r b a za lepe n a g r a d e bo tudi tuk a j ogorena, k e r so i g r a l c i j a k o i z e n a e n i ln b i bilo t e i k o p r e d v i d e v a t i ~ 3 t n a g o v a l c i . V m l a d i n s k e m t e k m o v a n j u bodo nastop i l i m l a d i n s k i i g r a l c i l e t n i k a 1927 i n navzgor. B o r b a med m l a d i n o bo p o s t n o zanim i v a . s a j se bodo t u k a j s p o p i d j e H . uenci I l i r i j e in H e r m e s a , ki bo v tej s k u p i n i n a j b o l j tevilno zastopan. T u d i b o m o l a h k o v tej 6 k u p i n i v i d e l i na n a j m l a j i n a r a a j in v i d e l i m l a d e , nove talente, k a t e r i m ho p o t r e b n o p o t e m p o s v e t i t i vso p a n j o i n pozornost. V soholo o b 16 j e prletek t e k m o v a n j a z% vse ostale s k u p i n e . Gotovo bodo n a j b o l j z a n i m i v a s r e a n j a v t e k m o v a n j u gspodov v d v o j e , k j e r bosta t v o r i l a n a j b o l j i par b r a t a S m e r d u , k i e t a visoka f a v o r i t a . Nev a r n a j i m a bosta m o r d a 1 n e k o l i k o DscarL u c k m a n n , v k o l i k o r bosta v i g r a n a . Torej danea vsi ljubitelji tenikega porta ob 16 n a I l i r i j o pod C e k i n o v i m grad o m , k j e r boste l a h k o prisostvovali otvor i t v i t u r n i r j a i n p r i e t k u t e k m o v a n j a na i h n a j m l a j i h i n k a t e g o r i j e B.

Poloaj na vzhodnem bojiu


bo moralo nemko vodstvo odstopiti naBerlin 6. julija. Vojnki poroevalec daljnja ozemlja, iz doslej podvzetib protiDNB-ja Martin llaliiiiuleben poroa danes ukrepov je razvidno, da namerava nemo poloaju na vzhodnem bojiu. Pri tem ko vojako vodstvo to tudi storiti. To pa prihaja poroevalec do zak'juka, da so lahko pokvari Sovjetom vse njihove nanarti in izvedba sovjetske poletne ofenrte, ker bodo s tem prili v nova ozemlja, i ^ v . f i v e kljub temu, da so premiljeni, konki nudijo Nemcem mnogo boljo monost no vendar odvisni od izvestnih predpogoobrambe. Pri tem bo nastal priblino isti jev. Med ostalim pie: poloaj kot je bil pri lanskoletnih bojih. M Jasno je, po em stremi sovjetsko vodKajti skrajanje fronte in zdruenje mostvo. V tem poletju hoe konno dosei nejih oddelkov na ojem prostoru je to, kar se mu n: posreilo v izgub polnih ugodno za Nemce, ki so zopet pokazali, naporih od 4. julija lanskega leta pa vse da vodijo borbe tako, da bi s tem imbolj do danes. Sovjetsko vodstvo hoe razbiti pridobili na asu. To vsekakor na Vzhodu sredino nemkega bojia ter z mnoiin sicer v korist Zahoda, kjer nemko vodnimi napadi odrezati nemke o<ldelke na stvo brezdvomno ie odloilno bitko. severu od nemkih oddelkov na jugu ter nato vsako teh skupin zase uniiti. Po uspehih, ki so jih dosegli Sovjeti proti Iluzije o brezpogojni nemki sredini, napadajo sedaj z monimi in popolni kapitulaciji silami severni odsek pri Diinaburgu in Storkliolin 0. julija. Politiki v nasprotVilni. S tem hoejo na eni strani prodreti nem taboru 60 e dale pred vojakimi do luke Riga ter opraviti nemke ete na krogi. Medtem ko nalete amerike ete odseku Narve v velik kotel, na drugi v Italiji in v Normandiji na ogoreno in strani pa hoejo preko Vilne prodreti do uspeno nemko obrambo, govoriijo v vzhodnega morja ter napasti potem neAmeriki o nemogoih stvareh. Tako je posredno nemko ozemlje na vzhodnoizjavil iidovsiki finanni minister Morgenp ruski meji. To izdaja operativno velikotliau, da 60 morajo zavezniki, preden bodo poleznost ter preraunanost. Ne moremo sprejeli sovranikovo kapitulacijo, prepriSovjetom oporekati, da 60 se v tej vojni ati, da bo to popolna, brezpogojna in domnogo nauili. konna kapitulacija. Toda in to bo verjetno v danem Mi vemo, da je elja tega ida uniiti trenutku odloilno za sploen poloaj Nemijo ter njegovo prebivalstvo. Toda nemko vodstvo se je izkazalo v tem teoni naj raji pokopljejo svoje narte ter kem poloaju ponovno okretneje, kakor vedo, da mora biti pred diktafoni e zmaje pa to smatralo nasprotno vodstvo. O kaga. Zmaga pa bo kronala nemko oroje. tastrofi, ki bi po sovjetskih in britanskih poroilih grozila nemkemu vzhodnemu Dr. Hoda umrl bojiu, ni nobenega govora. Kdor koli Bern 5. julija. Kakor poroa amerika objektivno zasleduje razvoj teh bojev, bo poroevalska sluba, je v Floridi v staromoral to priznati. Ravno nasprotno, nesti 66 let umrl prejnji predsednik ekovarnosti, ki so se zdele, da groze nemki slovake vlade in zunanji minister dr. Mivojski, postajajo sedaj nevarne za nalan Hoda. Pokojni dr. Hoda je bolehal sprotno stran. Drugi del sovjetske ofenna raku ter se je pred kratkim podvrgel zive, ki je ravno v teku, bo brez dvoma operaciji, katere pa ni prestal. zelo zanimiva zadeva. Priakovati je, da

Veliko komunistino skladie ivil zaplenjeno. Adria-Zeituug od 23.j un. priobuje lanek vojnega poroevalca I. Matthiesena, v katerem pripoveduje pisec o pohodu nemkega udarnega oddelka na gorsko planoto severno-vzhodno od Reko, kjer svobodno gospodarijo komunisti. V prvih jutranjih urah je oddelek, ki je po sovranem ozemlju prodiral previdno pa spretno, ujel par tolovajskih izvidnih stra. Od teh je zvedel, da je nekje v bliini hribovska vas, v kateri imajo komunisti svoj ekonomal, ivilsko taborie. Takoj je odloeno in vse pripravljeno za drzen pohod na sovrano Krsto 60 prenesli iz kapele 6v. Ane vopostojanko. Tovorni avtomobili ostanejo jak i-niodirinci, nakar se je razvil pogreb na mestu, eta ee odpravi na pot pe. Na k Sv. Kriu. Tam se Jc ob odprtem grobu elu koraka ujetnik, da kae pot. Na poslovil od pokojnika najprej v imenu njegovi epici kaeta 6amo dve rdei sanitetnega odreda Slov. domobranstva nitki, kje jo e pred par urami straila poronik zdravnik dr. Konian, ki je pordea zvezda. Nenadoma se odpre pod udarit njegovo junako smrt v prvih iroko cesto, po kateri smo se pritihovrstah borcev, kot prvo zdravniko domotapili, iroka kotlina, sredi katere med bransko rtev ter posebej njegovo zvepeskom in peevjem poiva osamela vas. stobo poklicu in narodu. Za njim ee je v Kaipot pojasni s prstom: Tam je poimenu empetrskega fantovskega odseka slopje ,ekonomata', tam je uprava, tam poslovil pokojnikov prijatelj pesnik Sevepa skladie. Po kratkem razgovoru pri rin Sali z govorom, v katerem je, potem komandantu, se je eta razpostavila po ko se je poslovil v svojem imenu, dejal: gozdnatih pobojih. e preden je bil doloen kraj, s katerega bo teka strojnica Poslavljam se od Tebe, dragi Janez, v obvladovala vso dolino, se je zaulo brneimenu empetrsJuh fantov, Tvojega dragenje zvonov: komunisti so dali znak za ga fantovskega odseka. Dolga leta si rasel alarm. Ni bilo ve asa za odlaanje. e med nami, deloval z nami v 6kupnem navdrvijo lovci po poboju in' preko njiv duenju za najsveteje vrednote slovenstva mimo zaudenih in preplaenih ensk, ki in padel zanje, prvi, krvavi cvet emso bile na delu. Tudi v vasi poslane ipetr&ke p ros vele in zato tem bolj vreden. Ponosni smo nate! Svetlo si nam zagorel> vo. Tolovaji skuajo po nasprotni rebri' dosei gozd, ki naj jih zaiti in skrije. v vzgled, Bog pa naj Ti bo planik muV rokah jim bleste puke, obloeni so encu-zd.avniku in naj to ovena s slavo z obilnimi nahrbtniki, da bi reili najizvoljenih. potrebneje. Z obeh strani zapojejo strePoslavl jam 6e od Tebe, slovens-ki fant, li. Vse preglui divje udarjanje 'strojv imenu slovenske zemlje, te nae raznice, ki zdajci posee v borbo. Tolovaje biane, ranjene, krvave in pogane emzajame preplah in sopihajo bee v breg, ljice, te trpee matere, ki jo tee gomile v varstvo zelene goe. Med potom mnomrtvih, tako dragocenih otrok, in ki mora gi odvre,jo teke nahrbtnike, telefonske danes tudi Tebe sprejeti v 6vo.je bridko aparate in druge dragocenosti. Tru in naroje. Mora sprejeti, kakor jih je e tresk pokajoili granat jih spremlja. sprejela na tisoe, sprejeti kot 6emena, da bo mogla pognati z njimi v 6veto Boj je konan. Prine se ienje velikonono jutro vstajenja. Poslavljam se skladia. Plen je obilen. Vree graha, od Tebe in Te pozdravljam, kakor pofiola, moke in sladkorja. Mnogo mesa in zdravljam vse rtve teh krvavih let, poslanine, konzervirano maslo in mesne zdravljam v imenu dedov za njihovo konzerve. Vmes padala iu e mnogo domaijo ste padli, pozdravljam v imenu drugega. slovenskih domov da bi bili samo nai Kmalu prispejo na lice mesta tovorni avtomobili. Ko se napolnjeni z bogatim plenom vraajo proti domu, razjedajo soZ Gorikega vrano poslopje plameni, preko doline valovi gost dim. Javite kolesa! Do 15. julija je treba 13. obletnica smrti vojvoda d'Aosta. prijaviti pri pristojnem obinskem uradu Ob obletnici smrti Emanuela Filiberta vozna kolesa vseh vrst, tudi triciklje, tovojvoda d'Aosta, ki je bil v zadnji svevorna kolesa in vozila pohabljencev. tovni vojni italijanski poveljnik na soki Najdenek v cerkvi. Nenavadno prefronti, je bila slovesna zadunica na znaseneenje je doivel pred dnevi upnik nem pokopaliu v K ed i p ulji, kjer poiva znane videmske bazilike Madonna delle med padlimi bojevniki. Spominske svete Grazie. Ko je zjutraj po konani mai daritve za savojskim vojskovodjem so ee zapual cerkev, je opazil v neki klopi udeleili zastopniki civilnih in vojakih precej velik ovoj. Pristopil je blie in vioblasti. del, da je v ovoju zavito nekaj dni staro dete, igar ime je stalo na priloenem Ni ve se ne bedo mastili. Traka listku papirja. Zapuenega novorojenka gospodarska policija je zaprla nekaj znanih restavracij, kjer se je za drag so oddali v ubonioo, trdosrno mater pa denar dobilo e vsega v izobilju. Adriatee policija. munije, Poljske, ehoslovake in Jugoslavije je dona>alo Comitju des Forges silne dobike. Toda. kje naj dobijo te drave, ki komaj ivotarijo, denar za oboroevanje? Tam, kjer so dobile denar drave tudi pred vojno. V Franciji! Milijarde, ki so si jih izposodile drave, so med vojno izhlapele kakor para v zraku. Iznajdljivi trgovci s topovi so hitro nali drug nain zasluka. Trobili so po listih, da je treba oroja, za oroje je treba denarja. In zopet so moje od Comiteja posegli v epe francoskih varevalcev tretije republike. To zadevo je opravila banka Parisienne po banki 1'Union Europene Industrielle et Financiere. Taiko je postal Comite des Forges svoj lastni bankir. Zdaj se je prielo sovratvo med Comit6jem des Forges in visoko finsneo, silno sovratvo, ki je postalo za Comit6 usodno. XIII. Veliki razkol. Sijajni dobiki Comiteja des Forges, o katerih smo govorili v prejnjih polavjih, so bili mogoi le zaradi tega, ker se je Comit po vojni takoj naslonil na moe tretje republike, in ker so bili ti moje kolikor toliko odvisni od Comiteja des Forges. Clemenceau. hudi tiger ie dolgoval precej hvalenosti Comitjii, ki je njegovega brata in nekega neaka-inenirja 6prejel v svojo slubo. S Tardieujem je bilo prav tako. Tudi on je bil do konca leta 1914 skrbni ravnatelj lista Bulletin quotidien, _ propagandnega glasila drutva Societe d'etudes et d'informations conomiques. List je ustanovil Robert Pinot, glavni t a jn i k Comitja des Forges in Schneiderjev svetovalec. Tudi Poincar in Millerand sta bila dolga leta Comitejeva soudeleenca. Medtem ko je v drugih dravah vladal razpad tudi v Italiji in je komunizem dvigal glavo, se je v Franciji, pod vtisom zmage, okrepila desniarska stranka. Le koda, da so se poslanci nacionalnega bloka dali premotiti. Delali so velike napake v zunanji in v notranji politiki. Tvegali so poukus za poskusom vse brez uspeha. Stiskal jih je dvojni strah: strah, da si bo Nemija spet opomoglo in strah pred komunizjnom. V takem negotovem duevnem razpoloenju je razumljivo, da so desniarji le preradi prisluhnili vabilom trgovcev s topovi. Sicer trgovci s topovi nii?o imeli nikoli stalnih politinih smernic, temve so nihali med desniarji in meH leviarji, med konzervativci in radikali, med kranskimi skupinami in med prostozidarji. Po vojni pa so nenadoma pokazali odlono nagnenje do vladne stranke in so bili pripravljeni pomagati j i z zlatom ta z bankovci. In visoka finsnea! K a j je poela tai" Mole je zbirala denar in se priprav-

Zeitung, ki prinaa to poroilo, dostavlja, da bo ta korak policije z veseljem pozdravila skoraj vsa javnost. Bil je e skrajni as, da se je ukinilo obratovanje verinikih gosti, kjer so nekaterniki v petem letu vojne rli po mili volji kot v najlepem miru. List dostavlja: Naj bo ukrep proti tem gostilniarjem v svarilo vsem, ki jim je vojna samo prilika za dobikanosne kupije. e se v kratkem ne spametujejo, bo padla na njihova ramena teka roka gospodarske policije I Otroci bodo dobivali sladkor. Pokrajinski oddelek za prehrano objavlja, da bodo od 4. j u l i j a dalje dobivali vsi otroci do 3 let v Traki pokrajini po 500 g sladkorja na mesec. ljala na maevanje. Obenem pa je manevrirala prav na istem polju, kakor njen protivnik. Od trenutka, ko so trgovci s topovi prieli sodelovati z desniarji, naslanjajo se na militarizem in namigujo na nemko nevarnost in zasledujo politiko oboroevan j a in nadoblasiti, so se njihovi protivniki, bankirji vrgli na podpiranje leviarjev; ti pa se iz demagokili ozirov in prav zaradi teh pobijali oboroevanje in so zahtevali sporazum z demokratsko republikansko Nemijo, ki je bila socialistino in demokratino usmerjena/ Ni verjetno, da bi se bili bankirji resno oprijeli levice. To so storili edinole zaradi maevanja in ker niso mogli drugae pomagati in ker so j i h vodila pri tem verska im plemenska nagnenja in predpisi n jihove skupine. Bankirje .je privedlo v objem leviarjev dejstvo, da so prostozidarji tako eleli. K a j predstavlja proetozidarstvo? Prostozidarstvo predstavlja v prvi vrsti judovstvo. Izak Wise je v svoji knjigi The Israelits of America, opredelil masonstvo sledee: Prostozidarstvo je idovska ustanova, igar zgodovina, stopnje in naloge, pravila in predpisi so miljeni od prietka do konca v smislu idovstva. Disraeli, prvi minister angleSke kraljice Viktorije angleke pa se je izrazil, da so na elu vseli tajnih drub moje idovskega po kolen j a.

Banka L'Union Parisienne jo po- I sta.Ia na tn nain konkurentinja banke | de Pari et des Pays-Bns. Njeno delovanje. se je nanaalo na splone potrebe glavnega mesta in kolonij, na posredovanje v inozemstvu, posebno pa z dravami, ki so nastale po vojni ter z onimi, ki so se poveale. Te nove oziroma poveane drave so n u j n o potrebovale oroja, kajti mirovne pogodbe so ustvarile v srednji in vzhodni Evropi veno vz.nemirjanje in nezadovoljnost onih drav, ki so bile po vojni prizadete in o.ikodovane. Ta trenja so dolga leta kvarno vplivala na svetovno gos|Mxlarstvo. Avstrija je vzdihovala v svojih ozkih mejah; Ogrska ni hotela in ni mogla sprejeti pogojev Trianonskc pogodbe; Nemija t versajskim mirom tudi ni bila zadovoljna. Toda Poljska, ehoslovaka, Jugoslavija in Romunija, ki so bile ali nanovo ustanovljene ali pa poveane, so ljubosumno uvale ta po vojni skrpurani mir. Za vzdrevanje miru je bilo potrebno oroje. Comitd des Forges pa je z velikim veseljem oboroevnl *se te drave in je prav v ta namen ustanovil veliko cirubo L'Unioni Eu.Ap^.;,,, TnHustrielle et Financl^re. Industrijske koristi o m i t f j a des For-

tretje republike, ko je hotela izkoristiti zmago in ustvariti na evropski celini nadoblast, s imer pa je povzroala na vzhodu Italiji neprilike zaradi Jugoslavije, Nemiji pa za.radi Poljske in elioslovake. Vse te spore, tudi na.jne/.natneje, je francoski kovinarski tisk skrbno izkorial: imve je trenja med dravami, tem prej bo zopet vojna in tedaj bodo drave zopet potrebovale oroja. Na vse to pa je svet presenetil boljeviki strah Rusije, ki ni mogla pozabiti izgube Besarabije, e bolj pa jo je razdraila ustanovitev poljske drave. Comit des Forges je sovrail boljeviko Rusijo ko hnrli kri. Stara caristina Rusija je bila najbolji odjemalec za oroje. V Rusiji je imel Comit6 naloen ogromen kapital v delnicah in v arzenalih. Z nastopom sovjetske vlade pa ni izgubil Comite des Forges le najboljega odjemalca, temve tudi ves vloeni kapital. Ta mrnja je povzroila, da se je Francija udeleila 1. 1919 rusko-pol jske vojne in da je dajala oroje Poljski in Romuniji in je zato dolga leta izrpavala narodno premoenje teh dveh drav. Glede tega n a j sledi e s<ledee po-

gee so se sijajno strinjale politiko

jasnilo; Jokoiovanje za oboroitev Ro-

<

tev. 153.

SLOVENEC,

petek', 7. j u l i j a

1944-

Stran

J|

Sprememba mika e prav posebno na mizi


Kakne dobrote lahko spretna gospodinja napravi iz testenin
Ker je moka v testeninah fineja od krune, je e marsikateri gospodinji prila misel, kar posluajte, kaj pripovedujejo, kadar stoje v vrstah, da bi utegnila iz makaronov nastati kar imenitna monata jed, prikuha, ali pa posebno dober kruh. Motil je le tisti svojski duh, ki ga dobe testenine pri predelavi, vendar se ta skoraj povsem izgubi, e testenine pred kuhanjem oparimo in operemo z vrelo vodo. Drugo vpraanje je, s im monata jed osladiti. Vendar to, zlasti v druinah, kjer je ve malih otrok, ni tako teko, saj je marmelade dovolj. Razredena marmelada je prav izvrsten poliv, e bolji pa je malinovec ali smrekov sirup, k! smo ga dobili na nakaznice. Marsikje so si napravili monato jed kar tako, da so makarone ^zabelili* s sladkim polivom. Druge pa zunanja oblika kar moti in testenine na razne naine preoblikujejo. Ko so se makaroni vso no namakali, se tako razpuste, da jih je mogoe zamesiti v kruh, e dodamo tej . masi priblino enako koliino na gosto sito presejane moke. Debeleja moka, ki je bila seveda e prej oiena na redkeje sito in je ostala na gostem situ, jo kot nala za to. da jo dodamo reni moki. V tem primeru ren kruh ne bo prav ni vlaen, ampak bo lepo rahel. Iz kvaenega testa, ki ga dobimo, e zamesimo razmoene makarone in presejano kruno moko, pa je moi napraviti tudi kaj drugega kot le kruh. Na primer cmoke, nadevane z borovnicami. Ali pa testo debelo razvaljamo, ga namaemo z marmelado, zvijemo in pustimo, da sha ja. Nato ga damo v krpi kuhat. Kaj pa, e so makaroni e skuhani In .hoemo jesti nekaj drugega? Zmelje makarone na stroj za mletje mesa, doda masi morda drobec zabele in liko sladkorja in ubije vanjo kako jajce, pomae pekao in vanjo natlai zmlete makarone Ko bo masa lepo zapeena, jo razree na kose, da na kronike in pomae z marmelado. Makaronski peeniakl Mnogo lae se skrije, da smo uporabili makarone v raznih prikuhah. Zmlete makarone zabelimo z mastjo, na kateri smo precvrli malo ebule, vendar naj 6e cvre le toliko asa, da ovene. Dodamo e sesekljanega peterilja, esna in morda malo popra; tudi jajce ne bi kodilo. To testo oblikujemo v zrezke, namaemo pekao, denemo zrezke nanjo in jih peemo v peici, dokler ne zarumene na obe strani. e bolji bi seveda bili ti zrezki, ko bi jih scvrli v ponvi na masti ali o l j u . . . Zlasti so gospodinje ponosne, e jim ostanejo cmoki, zameani iz makaronskega testa, lepo skupaj, eprav niso uporabile nobenega jajca. Pravijo, da kruna moka, presejana skozi posebno gosto sito. prav dobro dri cmoke skupaj. Peterilj in drobnjak pa jim dasta prijeten okus, da ni duha o testeninah. Te cmoke delajo tako kot nekdaj kruhove. To se pravi, da maso iz zmletih makaronov ohlade, nato pa z zajemalko, ki jo pomakajo v mrzlo vodo. da se testo ne oprijemlje, zajemajo in oblikujejo lepo okrogle cmoke. Zgoraj jih je seveda treba pogladiti z roko. Ko cmoki 10 minut vro, jih je treba le malo zabeliti z drobtinicami in imamo izvrstno jed. Menda kaken krompirek, dodan testu, jed napravi e bolj sladko in okusno. Neka gospa je prila celo na misel in je makarone predelala v domae rezance. To se bodo neko smejali, e bodo take ' zgodbe brali.

Z a d a n a n j i dan
Koledar
Petek, 7. m a l e g a s r p s n a : V i l l h a l d , Benedikt XI., pape; Edilburga, Sobota, 8. m a l e g a s r p a n a : E l i z a b e t a papi. kof; Pordevioa.

Oddelek za letalsko zaito


pri Upravi policije v Ljubljani 66 je preselil iz dosedanjih uradnih prostorov v vladpi palai v Mestni dom II. nadstropje, desno vhod iz Strelike ulice kjer je bil doslej nastanjen mestni prehranjevalni urad. Telefon 27-5'i in 27-5.

Dnevne novice
R e k o l r k e l j * gg. d u h o v n i k o v za meseo j u l i j bo dane, na p r v i potek. Zbiralia bo t o pot v k o n g r o g a ^ l j s k i kapeli peleg g l a v n e g a o l t a r j a v cerkvi. Zaetok a d o r u . c l j e oh 16, m e d i t a c i j a o b 17, konferenca ob 18 v d v o r a n i . Vsi l j u b l j a n s k i gg. d u h o v n i k i v l j u d n o v a b l j e n i . Vodstvo. J u l i j s k a rekotckcIJa t a a k a d e m s k o Izobraene gospe In gospodina bo T potek 7. J u l i j a , zveer ob s o d m i b t u r u l i n ^ U kapeli po o h i a j u e i n sporedu: roni vence, m , d i t a c i j n , lita n i jo. V o ho'o z j u t r a j oh sodmil) svetu maa k r a t k i m n a g o v o r o m . Vljudno vabilo k obilni udelebi! Matere! Danes, n a p r v i petek I m a j o V a i otroci v stolnici o b 15 s k u p n o eii"n j e Najsvetejega. P o l j i t e j i h x molitveniki. Mestni flnann4 oddelek z raunovodstvom, b l n g a j u o iu i z v r i l n i m odsekom zaradi sneenju uradnih prostorov v ponedeljek, 10. t. m., no bo poslovat za stranke. I I I . s k l e p n a J a v n a p r o 4 k t l j a glasbeno l o l e Slug bo v potek, 7. J u l i j a , ob tb v olski g l a s b e n i d v o r a n i . Spore,! obsega poreko solistino toke, pevski duet. s k l a d b o zu violouelo, za g o d a l n i orkester, za gosli z g o d a l n i m orkestrom ter za k l a v i r z god a l n i m orkestrom. S to p r o d u k c i j o z a k l j u i ola s v o j o letonje p r i r e d i t v . Uni t e a j i za p o p r a v n e In p r i v a t n e iiplte, loeni o d J e l k i za prvoolee In dragoolce. D i j a k i : D e l a v s k a z b o r n i c a , M i k l o i , r a oesta 52-1. D i j a k i n j e : L l c h t e n t u r n o v zavod. P o u u j e j o profesorji. IJnina nizka. V p i s o v a n j e I n f o r m a c i j e d n e v n o dopoldne za vse v L l c h t e n t u r n o v e m z a v o d u . T e a j za p o p r a v n e In p r i v a t n e izpite N o v i ( T u r j a k i ) trg 5. Zaetek v ponedeljek. P o u u j o j o profesorji. H o n o r a r zmeren. V p l c o v a o J dopoldne. U i t a s t r o j e p i s j a ! P r a k t i n o n a n j e , potrebno v vsakem zasebnem a l i Jarueni p o k l i c u . Novi eno-, dvo- l n trimeseni teaji d n e v n i In eernl p r i e n j a j o 10., 11. In 12. j u l i j a . Pouk dopoldne, popoldne a l i zveer po t e l j l obiskovalcev. Moderna strojepisnlom, desetprstna metoda. U n l n a z m e r n a . V p i s o v a n j d n e v n o . S p e c i a l n i te a j i tudi zn s t e n o g r a f i j o , k n j i g o v o d s t v o Itd. Informacij, pmspektii T r g o v s k o uille ChrUt0f0T u f n | zavod. Domobrans k a 15.

tugalska, kraljica in vdova; H a d r U a n I I I . ,

Dramsko gledalie
Zaprto.

Obvestila Prevoda
Prodaja mesa
Potroniki prejmejo v soboto, d n e 8. t. m. p r i s v o j i h m e s a r j i h 10 d k g govejega mesa p r o t i o d v z e m u odruzkov >St. 52 i n 53 J u l j u l i j s k o i v i l s k o n a k a z n i c e i z d a n e od Mestnega p r o s k r b o v a l n e g n u r a d a v Ljubljani.

Operno gledalie
Zaprto.

Kino Matica
Srek moj ob 16 in 19.

Kino Union
K m e k a p r a v d a o b 17 l n 10.15.

Delitev jajc
Osebe n a d 60 lot dobo od 7. do 15. t. m . po 3 j a j c a n u n a k a z i l a zu m l e k o v sledeih mlekarnah: Hevo F r a n i k a ( F r a n i k a n s k a ulicaj), Dolinek O t o n ( P o l j a n s k a 77), G r u d e u Jakob (Celovka 101), J a u e i i J o s i p i u a (Pol j a n s k a 3), J e r m a n A u t o u i j a ( R e s l j e v a 8). K o r i n I v a n k a ( I l i r s k a 15), Ivernc Murija (Cirll-Metoduva 88), Korelec M a r i j a (Kongresni t r g 15), K r a m a r M a r i j a (Nove J a r lo), K r a n a Terezija ( B o h o r i e v a 16), Krose A n g o l a ( V o n j a k o v a 4), K r o u p a Pavel ( E r j a v e v o 9), L e v k a A n g e l a IMikloiieva 40), Lovin A m a l i j a (Strosma.ierjovu 4), M a h o v i B r e d a ( T r a k a 48), Medved Ivanka, (Zaloka 45), P r r p a r M a r i j a (Sinurtiuska 6). Pezdir l i a d o ( V o d o v o d u 67), lleaek M i n k a ( J a n e v a 2), lto B a r b a r a (Rimska 2), I t u p e n u l t o z a l i j a ( J e r n o j o v n 2), S t e r l o F r a n i k a ( S t a r i trg 17), Zpan Neku (Predj n m s k a 53), Tuiar Antonija (Medvedova 30), V t d t o S t a n i s l a v a ( S t a n l e v a 2), V o k a lioza ( B r e g 8) in Z a j e A l o j z i j a (Krakov, ski nasip 10). Teki in n a j t e j i d e l a v c i , ki e niso prejeli d o d a t n i h k a r t , bodo p r e j e l i jajca n a k n a d n o koneo tega meseoa.

K i n o Sloga
MoJa h i na D u n a j u ob 16 i n 19.

Lekarnlku sluba
Notno slubo Imajo lekarno:
m r . B a k a r i , S v . J a k o b a t r g 9; m r . Itam o r , M i k l o i e v a cesta 30; m r . Murm a y e r , S v . Petra oesta 78.

Pronja za gradbeno dopustitev


K narcdbl o ureditvi gradbene delavnosti na operacijskem ozemlju Jadransko primorje, ki je bila objavljena v Slubenem listu od 27. V. 1944, kos 39, so bila izdana glede vlaganja proenj za gradbeno dopustitev nastopna navodila: Pronja za gradbeno dopustitev mora biti vloena na predpisanem obrazcu v treh izvodih. Ti obrazci se dobe pri tehninem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani, odnosno pri obinah proti plailu L 1 za izvod. Obine lahko naroe potrebno tevilo teh obrazcev pri tehninem oddelku proti plailu ustreznega zneska, Pronji mora biti priloen nart in tehnino poroilo, kakor tudi potrebni izkazi izmer za posamezne gradbene konstrukcije s podrobno navedbo koliine gradbenega materiala po vrstah gradiva, vse v tirih izvodih. Nart, tehnino poroilo in izkazi izmer morajo biti sestavljeni in podpisani od pooblaenega gradbenega podjetja ali projektanta. Pronje se naslavljajo na efa pokrajinske uprave, tehnini oddelek, vlagajo se pa za Ljubljano pri upanstvu te mestne obine, za druge kraje pa pri upanstvu dotine obine. A k o r.i zadrkov v regulaciiskem ali gradbenem oziru po zakonitih predpisih in e je nameravana gradnja nujno potrebna, potrdi obina to v izjavi na spremnem poroilu. Ker je enomeseni rok po naredbi o ureditvi gradbene delavnosti potekel 27. junija t. 1., se pronje za gradbeno dopustitev nanaajo le na dela po tem roku; glede gradenj prietih pred tem rokom je vloiti pronje le za e nedovrena dela. V nartu je taka dela oznaisti s posebno barvo, v tehninem poroilu ter izmerah pa to primerno izkazati. Pronja za gradbeno dopustitev se mora vloiti tudi za vsa vzdrevalna in adaptacijska dela na kakrnih koli zgradbah nc glede na to, ali je za to potrebno gradbeno dovoljenje po zakonitih predpisih ali ne. Vse pronje in priloge so po l. 6 t. 1 taksnega zakona oproene takse.

Novi grobovi
+ Joefa J u r k o v i . V Bogu je zaspala ga. Joefa Jurkovi. Blago mater bodo pokopali v petek ob tirih popoldne iz kapele sv. Kritofa na alah. -f- F r a n c indelar. Po dolgem bolehanju je umrl industrijski delovodja v p. govtpod Franc Sindelf. Rajnega bodo pokopali v petek ob treh popoldne iz kapele e v. Andreja na alah. + Matev Poganik. V L j u b l j a n i j e izefihnil g. Matev Poganik, potni u r a d n i k v pok. Pogreb bo v soboto o h pol 3 pop. iz kapele sv. Joefa na 2ala>h. N a j r a j n i m sveti vena lu, vsem n j i h o v i m d r a g i m nase iskreno so al je.

jiti mono utrjeni abac. V zaetku 1476. leta ga je zael oblegati in ga sredi februarja tudi zavzel. Po tem uspehu pa je podjetj zastalo. Matija se je znova zapletel v spor s cesarjem Friderikom III. in prepustil borbo s Turki svojim vojskovodjem, ki pa so se bojevali najve v Vlaki, doim so Turki preko Hrvake nemoteno vpadali na Slovensko. 1847. lata se je rodil srbski pisatelj Mitorad Popovi apanin.

Zaplenjeno premoenje komunistov


Z odlokom ef pokrajinsko uprave v Ljubljani (Slubeni list t. 60. z dne 5. julija 1944) je zaplenjena imovina komunistov: Polia Antona, eleznikega upokojenca, nazadnje stanujoega v Stranski vasi t. 43 in Frics Marije, gospodinje, nazadnje stanujoe v Ljubljani, Bavdkova ul. 11.

II

olske vesti
N a I . enski r e a l n i g l m n a i l j ) v LJobl l a n l j e p o l a g a l o v l l j i t e a j n i i z p i t v jun i j u t. 1. 51 r e d n i h p r i p r a v n i c i n 5 privatistk. O p r o e n i h u s t n e g a i z p i t a U d e b e l i m tiskom) j e b i l o 11 p r i p r a v n i c . Po u s p e h u p a je p o l o i l o i z p i t : 8 z o d l i n i m , 17 s p r a v d o b r i m , 29 z d o b r i m u s p e h o m . E n a pripravn i c a j e med I z p i t o m odstopila, ena privat i s t k a p a j e izostala z a r a d i obolelosti. Izp r i e v a l o o v i j e m t e a j n e m i z p i t u s o prej e l e : B r u s T a t j a n a , ClgoJ S o n j a , Ciman V e k o s l a v a , Geo D a m j a n a , Oerk L j u d m i l a , H o r n Petra, J e n i M i l e n a . J e n k o M i h a e l a ; Kaar Pavla, Ktaniek Angela, Kloinstein A n a , K l o p a r N e v e n k a , K o v i 6 B r i g i t a , Kol a r Z o f i j a , K r i a n R e z i k a , Leskovec Tatjan a , L o n g c r G a b r i j e l a , M a v r i C v e t k a , Mel i h a r I v a n a , Obid Marica, Puntar Breda, R i b a r Ana, RobiS V i d a , Sirnik Silva, Stravs A n a , V e n i e r K a t a r i n a , Dernovek T e r e z i j a , H r i b a r K a t a r i n a ; B a j e o M a r i j a , B a j e l j Mil e n a , Brozovid M a r i j a , D o l i n a r Katarina, Franzot Gabrijela, Golt Milena, Gostinar Nada, iTanc LJubomlra, Jemeo Marija, Ko. s e l j M a r j e t a , K r a l j L j u d m i l a , K r i Alojz i j a , K u t i n B r a n k a , MartnSek D a n i c a , NeiS N e v e n k a , P e r k o M i l a n a , P i r k o v l S Bo l d a r a , Podbevek A a t a , P o n i TaSa, S t u p a r V e k o s l a v a , Sveiger M a r i j a , V a l a n t Olga, V r e n k M i l e n a . Trot N e d a , S t r o j a n e k Marija, Vonlna Marija. J u b i l e j Trgovske gremlalne ole. Ob l e p e m z a k l j u k u olskega l e t a 1943/44 Trgbvske g r e m l a l n e n a d a l j e v a l n e ole i n o b pros l a v i 35 l e t n i o e nameenja. r a v n a t e l j a g. G r u m a se n a splono eljo, da z a k l j u i m o t s l a v n o s t i m slovesneje. v r l i s l a v n o s t n a m a a n a R o n i k u v n e d e l j o , dne 9. t. m., ob 148, k a t e r o b o imel g v a r d i j a n g. GodinaV a b l j e n i so vsi trgovoi, p o m o n i k i , p r o f e . s o r j i ter v a j e n c i g r e m i a l n a trgovske ole.

Posebno sodie za verinitvo in rno borzo


V izrednih, zlasti vojnih asih, so povsem utemeljeni in umestni vsi oni ukrepi in odredbe vrhovnih oblasti, ki omejujejo, zabranjujejo in strogo kaznujejo vse brezvestne pekulacije z najnujnejimi in najpotrebnejimi ivljenjskimi potrebinami, pobijajo hkratu vso izrastke poslovnega ivljenja. V naih krajih datirajo prvi ukrepi za pobijanje brezvestne pekulacije ln za zajezitev dravinjskega vala e od leta 1989 naprej. Prvotno so btla za presojanje in kaznovanje prestopkov in kritev protidraginjskih ukrepov pristojna okrona sodia (sodnik poedinec) In okr. sodia. Prvi je solit zlasti brezvestne verinike, kakor tudi navijalce cen. Okrajna sodia so obravnavala in sodila manje kritve raznih protidraginjskih uredb. Pristojnost omenjenih sodi je veljala tudi seda) do zadnjega asa. ko je junija bila objavljena nova uredba Vrhovnega komisarja o posebnih sodiih za javno varnost. Na osnovi temeljne odredbe od 19. oktobra 1943 Vrhovnega komisarja o izvrevanju sodstva v operacijskem ozemlju Jadransko primorje je bilo tudi v Ljubljani ustanovljeno posebno sodie za javno varnost, ki posluje na okronem sodiu. Bile so pred dnevi e prve razprave proti nekaterim verinikom in navijalcem. Posebno sodie za javno varnost obstoja iz trilanskega senata in sodnikapoedinca. Ta lahko proti verinikom in navijalcem, kakor tudi proti vsem krilcem protidraginjsklh uredb izree zaporne kazni do 5 let, a denarne kazni v neomejeni viini. Zastopniku javne obtobe je prepueno, da vloi obtobo pred sodnikom-poedincem ali pred trilanskim kazenskim senatom. Prod zaetkom glavne razprave lahko dravni toilec ustavi uvedeno kazensko postopanje zaradi malenkostnosti Zadevo. Novo je v kazenskem poslovanju posebnega sodia to, da sodnik-poedlneo lahko izda na predlog dravnega toilca proti obtoencu tako zvani kazenski nalog, kadar gre za manjo zaporno kazen do 3 mesecev, v pogledu denarne kazni pa je viina pri teh nalogih neomejena. Poprej pa mora biti brezpogojno obtoenec zaslian. Proti kazenskemu nalogu pa je dopusten ugovor, ki mora biti vloen v 8 dneh po prejemu kazenskega naloga od struni obtoenca. Kazenski nalog se nato razveljavi. Nemudoma se mora razpisali nato glavna razprava. Posebno sodie je p r i ' stoj no tudi za maloletnike. To so v glnvnem bistvene toke o poslovanju posebnega sodia, prod Jsaterega pridejo sedaj vsi veriniki, navijaIri in moborzijanci. Razprave pred posebnim sodiem, ki posluje po skrajanem kazenskem postopniku, so javno in vsakomur dostopne. V Ljubljani se te razprave vre v veliki razpravnl dvorani okronega sodia t. 79 justine palae.

Zgodovinski^ paberki
7. malega srpana leta so Turki zavzeli trdnjavo S a b a c ob Savi, ki je bila od asov Matije Korvina v kranskih rokah, Satoa^so zgradili Turki za oporo pri svojifi1 roparskih pohodih v letu 1470. Ogrski kralj Matija Korvjn je skual gradnjo prepreiti, pa ni uspel. Ko so prile njegove ete pred utrdbo, je bilo zidovje e tako visoko, da niso mogle ni dosei. Kako zasiombo je nudila trdnjava turkim roparjem, .kae siloviti turki naval 1471. leta. Komaj je bilo zidovje dograjeno, e je zael bosanski paa Izak-beg napadati na vse strani. V juiiiju je pridrl s 15.000 konjeniki na Kranjsko, jo temeljito oplenil in odvedel 20.000 prebivalcev v sunost. Komaj so odvedli ^jetnike do svojih opori, e so Turki ponovno ropali po nai deeli, pridrli so prav do Ljubljane in znova odvedli veliko prebivalcev na Turko. Ker t u l i pri tem drugem vpadu niso naleteli na odpor, so e istega leta o Binkotih tretji pridrli na Slovensko. S 15.000 konjeniki je Izak-beg prekorail pri Vinici Kolpo, jezdil s svojimi etami vso no jn se zjutraj utaboril pri Raici. Ob sonnem zahodu se je turka vojska pokazala pred ljubljanskim obzidjem. Pred mestom je turki poveljnik razdelil vojsko na tri dele. Prvi je krenil ob Savi navzgor proti Kranju in nato ob Kokri, spotoma pa opustoil kofjo Loko, Kranj in Velesevo. Druga skupina je divjala mimo Kamnika ter razdejala stari nunski samostan v Mekinjah, nato pa udarila ob Savinji proti Celju. Tretja skupina je plenila po Dolenjskem in med drugim opustoila samostan v Pleterjih. Podobni roparski pohodi so se nadaljevali tudi naslednja leta, oblastva pa so le malo storila za varstvo deelnih meja. ele 1475. leta se je odloil kralj Matija Korvin za veje podjetje proti Turkom, sklenil je osvo-

Razprave pred posebnim sodiem


V dvorani t. 79 na okronem sodiu je bilo v 6redo 4. t. m. ve razprav proti verinikom in navijalcem cen, ki jih ju sodilo posebno sodie za javno varnost po skrajanem kazenskem postopku. Kronjar, 31-letni Drago Selakovi, doma iz okolice rnomlja, je bil ob-sojen na fl mesecev strogega zapora in 1000 lir denarne kazni zaradi krenla uredbe o razdelitvi iu prodaji tekstilnega blago ter zaradi navijanja cen. Obtoenec, jo kupoval od raznih oseb oblailne nakaznice, izdane od mestnega poglavarstva, njimi je nato kupoval razno manufakturno blago v manufakturnih trgovinah in natn to blago prodajal po pretiranih cenah. V pomanjkanju dokazov pa je bil oproen od obtobe zaradi tatvine vejega paketa damskega perila, ki je bilo vredno nad 4000 lir. Ob 18.700 cigaret i n . . . Neki Branko Tomi je bil obsojen na 6 mesecev zapora in na 2000 lir denarne kazni zaradi prestopka lena 1. naredbe o potronji tobanih izdelkov. Italijanski finanni organi so Tomia nedavno zasaili v vlaku na pro^i MonfalconeRonchi v posesti 18.700 Moravac-cigaret, k i so m u j i h zaplenili. S o d i l o ga je. l j u b l j a n s k o posebno sodie. zbirka takna po slogu, kakor njegove drame: najveji naturalizem vojnih zgodb in strogi realizem domaijskih zgodb sega s svojimi duhovnimi perspektivami v palestinsko dno resninega bojega bivanja med nami, v biblijo in od tod v vero v posmrtno ivljenje. Ljudje so iz te vere moni, dobri in usmiljeni, zapuajo avet brez obupa in zvesto izpolnjujejo svoje dolnosti, kakor kaprol Kos, ki v najhujem materializmu vojnih grozot ivi iz duha svoje matere in iz molitve, Nc samo velika etina sila, ki je v teh podobah iz svetopisemskih meditacij in vizij, temve tudi velika umetnika sila Majcnovega sloga in opazovanja postavlja to zbirko med najbolje literarne stvaritve zadnjega asa, med izbrano, izredno kulti vira no tivo, s katerim se lahko pokaemo tudi pred irim svetom. Majcnova umetnost ie svetovljanska, tudi e je zasidrana v domaa tla in bo nala slej ko prej pot v vet. Tu je kultura, tu je misel, tu je loveanstvo v najglobljem smislu: tu je zrela umetnost zrelega umetnika, ki pretehta vsak izraz in premisli vsako misel. Knjiga, ki je po skoraj dvajsetih letih molka (drama Prekop, objavljena pred desetimi leti, je iz starejega asa!) je dokazala, da se je ves ta aa Majcen poglabljal v sebi ter je dozorel v asu, ko opravlja mesto najvijega nalega upravnega uradnika, tudi v enega najvejih naih pisateljev, td.

SVETU
sknplna

Jo bogato pisana beseda


primorje

OddajnUka

Jadransko

RADIO

LJUBLJANA

Naroniki Mala knjige


IZLO JE: Majcen: Bogar Meho Pravdin: Diingis-kan Belii: teminov grm (nagradna pesnika zbirka). Knjige dvignite v nai knjigarni Zal. N. K. LJUDSKA K N J I G A R N A v Pred kofijo i LJubljani

T P o r o i l a v n e m i n i 7.10 J u t r a n j i p e z d r a v ; v m e s : 7.80 P o r o i l a v slovenini 9 P o r o i l a v n e m i n i 12 O p o l d a n s k i k o n . cert 12.30 P o r o i l a v n e m i n i i n sloven i n i , napoved s p o r e d a 12.45 M a l i orkester vodi A . D e r m e l j 14 P o r o i l a v n e m i n i 14.10 O p e r e t n a g l a s b a , r a d i j s k i orkester pod v o d s t v o m D . M . S l j a n c a 17 P o r o i l a v n e m i n i i n s l o v e n i n i 17.15 G l a s b e n a m e d i g r a 17.30 K m o k i t r i o 18.45 I z naega l e p o s l o v j a : J a n k o G o l i a s : Zgorelo stan o v a n j g o v o r i 19 t i r j e f a n t j e ( K m o k i f a n t j e i g r a j o ) 19.30 P o r o i l a v n e m i n slov. 19.45 Prenos b r a n j a l a n k a m i n . dr. Goehbelaa Iz t e d n i k a Das R e i c h 20 P o r o i l a v n e m . 20.15 I z o p o r n e g a s v e t a : J a n j a Bauk a r t s o p r a n , D u a n P e r t o t b a r i t o n 21 V poletni noi 22 P o r o i l a v n e m i n i in napoved sporeda 22,15 G l a s b a za l a h k o no 23 Prenos sporeda n e m k i h rad. postaj.

KULTURNI
Stanko Majcen: Bogar Meho
V zbirki Naa knjiga (zv. 27, str. 265) pri Ljudski knjigarni je izlo delo, ki bo e dolgo ivelo v slovenski knjievnosti in ki je dogodek zase, namre zbirka rtic in oovel dr. Stanka Majcna z naslovom Bogar Meho. J e to knjiga s pomenom in s ceno Cankarjevih Podob iz sanj in tudi izhaja v podobnem asu. Stanko Majcen tu resnino nadaljuje tam, kjer je Cankar konal. Znano je namre, da je Cankar na koncu ivljenja v 1. 1918 snoval novelo na motiv iz Jezusovega ivljenja 2enitnina v Kani Galilejski ter da je zamislil zbirko rtic kot pie Govekar v Ljubljanskem Zvonu , kjer bi nastopali rezbarji naih bogkov in ljudski slikarji naih kapelic. Na oba ta dva motiva je navezal Majcen, ki je tudi sicer bil najlegitimneji naslednik Cankarjeve umetnosti, ter napisal v zadnjem asu to zbirko, katere naslov se na prvi pogled zdi nekako zagoneten. Toda kdor je bral rtico o Bogar Meho in Marija v letonjem Domu in svetu, se mu na mah razjasni veliasten pomen tega naslova ter njegova adekvatna ponazoritev notranje vsebine. Besedo bogar je vzel Majcen iz Slovenskih goric, ter mu predstavlja ljudskega rezbarja bogkov po naih triih in

OBZORNIK
kapelicah. In resnino: tak bogar, ki rie boji obraz in njegovo mueno pot, kakor se mu kae v svetem pismu ter v meditacijah ob njem, je Majcen sam kot pisatelj, kajti: vsebina vseh teh 22 rtic, katere je napisal v zadnjih dveh letih, je Jezus sam in njegov religiozni etini zakon, katerega je prinesel na svet in ga razodel v evangeliju. Stanko Majcen je namre pisatelj, ki ga e od vsega poetka mui moralno religiozni problem v materializmu dobe. Po prvih svojih rticah, ki jih je tik pred prvo svetovno vojno pisal v Dom in svet, in so ga zanimale usode dunajskega ivljenja po psiholoki strani, se je potem ob J ' r v i v c t o v n i vojni, ki jo je preivel v Galiciji, nekaj prelomilo v njem, da odslej kot pisatelj vedno zvesteje ie v loveku dedia nebekega kraljestva. Tako so mu vojni motivi, strahotni po svoji matcrializaciji, dali motive za najbolj duhovne probleme e v drami Kasiji, e bolj pa v Dediih nebekega kraljestva in v Apokalipsi, pa tudi enodejanke Za novi rod so zasnovane ob enotnem motivu etinega vrednotenja materinstva. Njegove pesmi Zemlja prav tako pribliujejo nebeko nebo zemskemu doivljanju ter Boga vnaajo v n&-

jajoe umetnosti: njegovo svetovljanstvo etino religioznega doivljanja loveanskih problemov, na drugi strani pa mbno naturalistino poudarjeno domaijstvo, ko se je iz velemestnega okolja prenesel v svoje rodne Slovenske gorice. Tu doivlja zgodbe in ljudi v vsakdanjem ivljenju ter odkriva v njih tisti ,osnovni loveanski etini in religiozni obutek, ki dela iz ljudi loveka po boji podobi. In teh je Majcen pravi ljudski bogar, e bolj pa v pravih podobah iz Kristusovega ivljenja, ki jih je pred letom zael objavljati v Domu in svetu pod skupnim naslovom enin, pa jih je sedaj vkomponiral skladno v to zbirko obenem s rticami iz Slovenskih goric. Ne moremo tu podajati vsebine teh kabinetnih rtic, ki se odlikujejo po mirnosti, globoki misli ter po duhovni perspektivi, segajoi povsod preko dogajanja na zemlji v onostranstvo. Zaenja s udovito zgodbo o babi Hani, zakljuuje pa z bogarjem Mehom in Marijo, ki sta obe izraziti rtici iz Slovenskih goric v slogu najboljih klasinih pisateljev G. Keilerjevega kova, kjer zeniska realnost prehaja kar nevede v metafizino. In potem je takih gorikih zgodb c ve, na >r. Pevske vaje in e kaj, zgodba o usmijenjtt, Liana in Heliantus, zgodba o ljubezni, rtvi in krivdi, Verena, zgodba o prekmurskem dekletu, Deevje, zgodba o ubogih na duhu, ki pa so Bogu blizu. To so veje rtice, katerim se pridruujejo

o se v I domao zemljo in okolje. TakoustvarMajenu druita dve prvini njegove

motivi iz prve svetovne vojne v Galiciji in ki po svoji grozotnosti in globini spadajo med najbolje v zbirki: Sosedov sin, Na maru, V zakopih. Nato nekaj vmes nih rtic, ki pokazujejo vedno priujonost Jezusovo v ivljenju naih dni, tako: Mati svojih sinov, Zadnje pismo, Tretji, Luka: to so deloma prave legende, deloma pa dihajo okolje domaijske sodobnosti ter so napisane nekako v smislu Timmcrmanna Jezus v Flandriji kot ilustracija resninega bivanja Jezusa med nami. Taka je tudi V toilnici, ki s svojim simbolom predstavlja v sodobni lui Betlehem ob rojstvu Jezusovem. Vse te rtice iz Goric in velike vojne pa je Majcen prepletel s rticami, ki jih je prvotno naslovil 2enin, podobe iz ivljenja Gospodovega, pa jih sedaj pomeal med d^uge. To so na papinijevski nain globoke in duhovite realizacije svetopisemskih dogodkov od Jezusovega rojstva do smrti na kriu in ez, iz asa ko je Jezus ivel telesno mod ljudmi (V toilnici, Marija pripoveduje, Med itom, Ljudje, Nevesta, Mo na povodcu, Legenda o sv. Petru, No in Gospod predsednik). S temi legendami iz resninega Kristusovega ivljenja, ki jih je razdelil med druge rtice, je dosegel enotnost osnovnega obutja: poudaril je evangelijski prihod Boga med lovetvo ter v delovanje njegove vsepriujonosti med lovekom naih dni in v naih krajih. Ta ivi s Kristusom in iz njega ter ga obuti v svoji dui kot etini i n religiozni zakon. Tako je vsa

Stran

SLOVENEC, petelc, ?. j u l i j a 1044

tev. 151.

Kaj j z novega pri naih sosedih?


S Sfjoiln-je tajerskega
Za regulacijo Pesnice in Dravinje se zelo trudijo zastopniki lamonjega kmetijstva. Potreba regulacije teh dveh reic jo vsako leto veja. Letos v juniju je neprestano deevje bilo tako mono, da sta oba vodotoka prekoraila bregove in se jp voda razlila prav na iroko in globoko od brega do brega. Odnesla je pokoeno seno, a ne|>okoeiio zalila z blatom in kamenjem. Tudi njive so pod vodo. Z vinogradov in sadonosnikov pa so zdrknili v niave netevilni plazovi, ki so tudi pretrgali cestne zveze. Tudi iz krajev doline avnice poroajo o izredno velikih poplava. Duhovnike vesti iz Lavantinsko kofije. Monsignor g. Andra Lovrec, upnik v mestu Ljutomer se je vrnil z dopusta na svoje slubeno mesto. G. Sreko iVri vodi upnijo Mrija Snena ter oskrbujte dunopastirske posle tudi v sosednjih upnijah Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Jakob. G. Vinko Kraner. upnik pri Spodnji Sv. Kungoti pa zopet sooskrbuje upnije t. Ilj, Jarenina. Sv. Kri in Zg. Sv. Kungota. G. Ferdo Punder, upnik v Ruah, vri duno pastirj i vo tudi v Selnici ob Dravi in Sv. Lovrencu. upnik v Limbuu g. Andrej ISrai pa je zelo obolel na oeh in le s teavo mauje. Zaradi kvartanja in tatvine kolesa je bil v t. Rupertu v celjskem okroju rojeni 26 letni Martin Tratnik obsojen na pet mesecev jee. Kolo je izmaknil v Gradcu. Smrtna kosa. V ptujskem okraju so umrli: Marija Toplak, Frane Bombek, Marija Holler, Anton Gajek. V Celju so umrli: Franc Guzai, Zora Pavlin, Marija Leskovek, Janez vegli, Janez kodi, Joef Kikelj, Joef Debelak, Joel krabar. Angela Bramer in Marija Golob. V obini Dobrna so umrli: Oto Maks Bonik, Alojzij travs, Nea erjav, Marija Jevniek in Frane Kramer. V Rimskih Toplicah sta umrla Helena Peiiik in Kari Hrastnik. V Trbovljah pa Franc Drnovek, Franc Vode. Janez Berlak, Luka Koir in Marjeta krabanja.

Besedilo za to opero je napisal dr. Marko Kole z po Diievi komediji Dundo M a roje. etrta razstava hrvatskih l i k o v n i h umetnikov. Hrvatska dravna akademija umetnosti pripravlja za ta mesec etrto razstavo hrvatskih likovnih umetnikov. Umetnostno razstavo bo odprl 17. j u l i j a hrvatski prosvetni minister dr. Makanec.

Slube
dobe
FANTA 14 do let starega, ki zna ministrirati, takoj spre i me v slubo okopaltfKa uprava Sv. Kri Ljubljana, b HLAPCA ali DEKLO za oskrbovanje krave in praia ter za luja poljska dela - sprejmem. Plaa in hrana dobra. Prednost imajo begunci. Naslov v upravi Sloveuca poti tev. 5859. b KUHARICO zmono tudi uekaj kmekega dela in z znanjem nekaj nemine, sprejmemo. Nastop slube takoj. Predstaviti se: Bata, II. nadstr.. pri Kuncu.

Razno

OPOZORILO! Kupce praikov za rejo opozarjamo, da so bile ivali proti rdeici zaitno cepljene. Potrebno je zato. da se jih da ie enkrat cepiti. - Gospodarska zveza. (r

Za vedno me je zapustil moj srno ljubljeni mo, stric in svak, gospod

Poganik Matev
potni upravnik v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 8. Julija 1944, ob 'A3 popoldne z Zal, kapelice sv. Joefa, na pokopalie k Sv. Kriu. Ljubljana, dne 6. julija 1944. Globoko alujoa

Is

Hrvake

Zagrebki nadkof proti nedostojni modi. Zagrebki nadkof dr. Stepinac je s posebno okronico priporoil razpeavanje knjiice Za ast in dostojanstvo ene. Knjiica ima namen zopet dvigniti ast ene z lepim obnaanjem in dostojnim oblaenjem v duhu lanskoletne okronice zagrebkega nadkofa proti nedostojni modi. Oddaja ita na Hrvatskem. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo je izdalo novo odredbo o oddaji ita na Hrvatskem, ki zmanjuje koliine, katere morajo oddati kmetje. Letos je treba oddati na katastralni oral 160 kg ita, doim je bilo trebe lani oddati 210 kg in sicer pri obratih, ki imajo 10 do 15 katastralnih oralov povrine. e nadalje pa je treba oddati kmetom druge pridelke. Koliina, ki jo je treba oddati, se ravna po velikosti obrata. Povrine s posevki oljnih rastlin, industrijskih rastlin, travniki in paniki pri tem niso upotevani. G o z d n i t o l o v a j i odpeljali neaka kofa dr. i m r a k a . Hrvatsko asopisje poroa, da sta letonjo veliko sredo prili v i m r a k e v Z u m b e r k u dve oboroeni t o l o v a j k i ter sta odpeljali neznano k a m tamonjega grko-katolikega d u h o v n i k a dr. Ivana i m r a k a , neaka grko-katol. kofa dr. J a n k a i m r a k a . D r . I v a n a i m r a k a sta gozdni p o k v a r j e n k i vodili preko Mrzlega P o l j a v Sveto Jano, kjer se je za n j i m izgubila vsaka sled. Ta dogodek j e l j u d s t v o zelo razburil. Zato so ga prieli k o m u n i s t i nato miriti s svojo agitacijo, e da j e dr. imrak pri n j i h popolnoma svoboden, zopet drugi, da j e teko obtoen in da bo preiskava proti njenui t r a j a l a d a l j asa. Ljudstvo tem tolovajskim govoricam ne v e r j a m e in se b o j i , da so tudi nad tem zglednim d u h o v n i k o m rdei k r v o l o k i izvrili enak zloin, k a k o r e nad netetimi d r u g i m i . S tem svojim zloinom so k o m u n i s t i zopet dokazali, kako si z a m i l j a j o versko svobodo. Dr. Ivan imrak se n a m r e na Hrvatskem politino sploh ni udejstvoval, ker se je ele letos vrnil iz R i m a , k j e r j e est let tudiral teologijo in filozofijo. Razgovori o stanju letonjega itnega pridelka na Hrvatskem. V hrvatskem ministrstvu za kmetijstvo in prehrano iivia trenutno resorni minister razgovore z vsemi vel. upani, upnijskimi kmetijskimi komisarji, . zastopniki Kmeko zveze, posameznih zadrunih organizacij in, . kmekimi zaupniki. Na sestanku razpravljajo o stanju letonjega ilnega pridelka ter o njegovi razdelitvi in uporabi.

( Prodamo
PREKI.JF, ZA in paradinike pri Gospodarski Maistrova uljca

FIOL dobile zvezi, 10. (I

ivali

Nov n p r a v n i p o v e l j n i k ustake mladine. S Poglavnikovo o-dredbo je imenovan podupan dr. Friderik Niedzilski za upravnega poveljnika ustake mladine. Nove hrvatske opere. Razni hrvatski skladatelji so v zadnjem asu pripravili ve novih hrvatskih oper. Tako je skladatelj prof. Krsto Oduk napisal opero >Propa*l sveta*, Brkanovii Ekoinokcij Jakob Gotovac je pa pripravil opero Knmenilckatera ima za vsebino ivljenje delavcev v kamnolomu. Mladi hrvatski skladatelj Ivo Lhotka-Kalinaki bo pa v kratkem izroil hrvatski dravni operi v uprizoritev svoje operno delo P o m e t .

8_Vajenci_|
VAJENKO za trgovino s telin. in elektrotehninimi predmeti sprejmemo. Pogoj je 4 razredi srednje ali mean, ole. Pismene ponudbe nasloviti na: Elektroindustrija d. d. Ljubljana, Gosposvctska e. tev. 15. v

PRAIKI ZA R E J O le/i ne 60 do 80 kg. Heflcktante, ki sc zanimajo za praike StJcmejske pasme T gornji teini, prosimo, da se oglasijo pri Ciospodarski zvezi, Dunajska c c s l a 2 9 ^ ^ IJ

Toganik Amalija roj. R u p r e h t , ena in ostalo sorodstvo.

I v sir I
SKI.ADISCE ie in v najem za lesno trgovino. nekaj slrchc, ograjeno. Ponudbe na upravo Slovenca pod Skladie tev. 5875. n

Zahvala
Ob bridki izgubi naega ljubljenega

X I K O T A

VH,ZDftAVILNA ZELIA
i g J M r ^^ L V S E H VRST "

Vsakdania Ljubljana oo kronistovih zapiskih


Nabiranje lipovega cvetja
Prijeten vonj SP sedaj razirja po lipovih drevoredih in pod posameznimi lipami, ki so v polnem cvetju. e ta vonj je zdravilen in blagodejen za pljua. Mnogi so zaeli marljivo nabirati lipovo cvetje. Nekateri pekulantje pa so se spravili na lipe e poprej, ko ni bilo cvetje prav razvito. Ljudje splono pazijo lia lipove veje ter drevje ne pustoijo tako, kakor je bila to navada prejnja leta. Na trgu ie tudi e naprodaj precej lipovega cvetja, ki ga gospodinje rade kupujejo. pleskano moko kolo neznane znamke z evid. t. 18.386. V Muzejski ulici sta bili iz nekega kletnega prostora ukradeni dve pnevmatiki.

l&V^POVRTNINO-SADJE-GOBE
VSVlilM I H UHfH S A K J U T |

KtUnU MJrUvJblllUHRANILNI "JK PROIZVODI '


w

V I D O V D A N S K A C E S T A STIS

PISARNA

SKLADIE!

'

D A " LJUBLJANA ^

izrekamo prisrno zalivalo vsem, ki ste z nami soustvovali, ki ste mu poklonili cvetje, poastili njegov spomin z dobrimi deli ter ga pospremili na njegovi poslednji poti. L j u b l j a n a , 6. julija 1944. alujoa rodbina Weiss

Ponesreeni Ljubljanani
V sredo okoli 11.30 dopoldne pred hio t. 19 Pred kofijo. Iz I. nadstropja je padla 2-letna herkica nameeenke tobane tovarne Sofija Rupert. H u d o se je pokodovala. Prepeljana je bila v splono bolninico. Potni direktor dr. Junekovi je v sredo popoldne v uradu potne direkcije na t. Jakobskem trgu spodrsnil na parketu in si zlomil desno nogo. Na Vodnikovi cesti t. 50 stanujoi Janez Perko je bil v sredo zveer pokodovan v nogo.

V vezavi je nova knjiga Slovcneve knjinice

IEL

141X0 SLOGA
Danes zadnjikrat!

""

Zahvala
Vsem, ki sle izkazali ast in spotovanje ter ljubezen nai nepozabni mami, tai, stari mami in leti, gospe

E n a n a j b o l j i h moserjansklh pustolovin, veriga nesporazumov in z a m e n j a v , veseloigra za vse, ki se r a d i od srca nasmejejo, v f i l m u

Kolesarji in ivilski trg


Nekateri kolesarji, zlasli mladina obojega spola, se absolutno ne zanimajo za objave policijske uprave, ki zadevajo kolesarski promet. Seveda 6e potem, ko jih stranik prime, skuajo na vse naine izgovarjati in se celo prav po nepotrebnem razburjajo. Naj si torej kole-arji zapomnijo, da je kolesarjenje v asu. ko traja dopoldne ivilski trg, prepovedano od tromostja ez Pogaarjev trg tja do Zmajskega mostu. Vsak kolesar. ki hoe pasirati trg. mora kolo /(Hiftf^n iti pe. Straniki so e ve nediscipliniranih kolesarjev ustavili, prijeli in zapisali. Kolesarji, pazite na red!
l. i.

Moja hi na Dunaju
Hans Moser. Dorlt Kreyeler, C h a r l o t t Daudert. H a n s Olden. H e d w i g Bleibtreu, Elfriede Datzig. PREDSTAVE danes ob 16 In 1

Fani Rohalj roj. umi


se najprisrneje zahvaljujem. Posebno zalivalo sem dolan duhovnemu tolaniku, ki ii jc stal o leto in pol ob strani, ko ni mogla iz stanovanja. I t . duhovini, g. dr. Franlu Misu za zdravniko nego in vsem drugim uglednim in spotovanim prijateljem nae hie. tovariem in gospodom na javnih poloajih. To soustvovanje, nam Inja gorje v tekih urah loitve. Sv. maa zadunica ne bo darovana 1. I. m. .kot ie bilo juvljeno, ampak 15. t. m. ob ? zjutraj v farni ccrkvi Sv. Petra. L j u b l j a n a , 6. julija 194*.

Nezgode na deeli
V ljubljansko bolninico so bili te dni pripeljani mnogi ponesreenci z deele. Posestnikova ena Marija Blatnikova v Zagradcu na Dolenjskem je bila hudo pokodovana v desni kolk. V Zadvoru, obina Dobrunje je padel s enje. si zlomil desno roko in dobil notranje pokodbe 41-letni posestnik Anton Dermastja. Na Vrhniki pa je padel s Pnje in si zlomil desno roko 13-letni posestnikov sin Janez Pean. V Dobrunjah je pri padcu pod voz dobil hude pokodbe 10-letni posestnikov sin Izidor Prepeluh. Na Vrhniki si je zlomila desno nogo 4-letna posestnikova herka Metka Lavrinova.

,EL

K I N O MATiCA* Srek moj...!

""

. . . Prekrasnih urie ne bom nikdar pozabila, Tvoja deklica. Ako bi hoteli vedeti, kaj je o v pismu, prosim, film

'

Vam vse to razloi na razposajen nain Sodelujejo: Johanncs Riemann, Doril Kreisler, Ida Wtjst. PREDSTAVE ob 1 in 19

Polkovnik T o n f i K o k a l j , sin v imenu vseh svojcev

V*Wem tednu je lo devet koles


V preteklem tednu so kolesarski tatovi izmaknili S raznih koles v vrednosti do 30.000 lir. Ukradena so bila kolesa: ensko kolo Gritzner s tov. t. 532.124, rnopleskano s papirnatimi roaji. Moko kolo Tribuna s lov. t. 1,324.031. Skoraj novo, rnopleskano. ensko kolo Atlantik s tov. St. 1,539.980. rno in popolnoma novo. ensko kolo Kosmos. rnopleskano z evid. t. 194.075. Moko kolo sMiele s tov. t. 566.020, rdeepleskano. Moko kolo Puch, rnopleskano, brez evid. tevilke. Damsko ko!o Triumph, rnopleskano, s tov. t. 677.504. Rdee-

"

K I N O

UNION

""

Prekrasen pevski in rcvijski film s slavnim tenoristom Benjaminom Gigli-jem

Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledalie


Tetek, 7. j u l i j a : zaprto. Sobota, 8. j u l i j a ob 18: Kozarcc vode. Red Sobota. Scrlbejeva vesela litra Kozarec vode. Ta u i n k o v i t a k o m e d i j a o b r a v n a v a dvorsko spletke na dvoru angleke k r a l j i c e Ane. D v e politini s t r u j i , k a t e r i h zastopnika sta vojvodinja M a l b o u r o u g h k a in grof Bolingbroke, p o m a g a t a s svojim nasprotstvom ljubezenski zgodbi d v o r j a n k e A b i g a i l e in poronika M a s b a m a do z a k l j u k a . V glavnih v l o g a h : Nablocka, M i r a D a n i l o v a , Vida J u v a n o v a , VI. Skrbinek in Nakerst. Reiser: prof. Sest. Scenas ing. F r a n z . Kos t u m i : D. K a e r j e v . pesniko licenco o b r a v n a v a t a ljubezensko epizodo virtuoza na dvoru Napoleonove sostre A n e Elize. Focrsterjcv Gorenjski slavek ob 70letnici njegovega p r i r e d i t e l j a prof. K a r l a J e r a j a . Pretekli teden j e s l a v i l prof. J e r a j svojo 70-letnico. J a v n o s t i j e znan iz polpretekle d o b e ' kot eden naih najboljih violinistov. Prof. J e r a j j e med drugimi m u z i k a l n i m i p r i r e d b a m i , , ki j i h j o napravil tekom let, p r i p o m o g e l glasbeni ureditvi Foersterjevoga Gorenjskega slavka do dokonne oblike, v kateri ga i z v a j a Opera tudi to sezono. V nedeljski predstavi bo d i r i g i r a l izvedbo tega dela prof. J e r a j , ki j o j e vodil tudi e pred leti. D a bo dobila za to prilonost predstava nov m i k , bo nastopila v glavni enski p a r t i j i M i n k e Milica P o l a j n a r j e v a , ki j o b i l a za to vlogo e prvotno doloena, pa j i je d o l g o t r a j n a bolezen prepreila nastop. P a r t i j o F r a n j a bo pel Uri, M a j d o ZamejiS Kovieva, Chansonetta J a n k o , Ninon Zakrajkova, Francozinji B a u k a r t o v a in Sancinova, truklja Betetto k. g., R a j d l a Banovec, Lovra D o l n i a r , K r m a r j a Gregorin, Sla Pianeckl. Godi se na Gorenjskem pred sto leti. Reiser: E . Frel i h . Koreograf: ing. P . Golovin: Scena: ing. E. Franz.

Uspavanka
Trnjcva jc umetnikova pot do uspeha, priznanja iu slave. Marte Harell, Lizzi \Valdmiil!er, Albert Schonhals, \Vcrncr llinz, Axel v. Aiubesser. PREDSTAVE ob 17 in 19.151

Zahvala
Za vse dokaze iskrenega soustvovanja ob izgubi moje matere

Gotovo e niste pozabili napete in lepe zgodbe v Quo vadisu, ki je iz rimskih asov. Sioveneva knjinica je izdala novo knjigo iz zgodovine starega Rima, ki nam pokae as cesarja Marka Avrelija, prvo dobo kranske cerkve, delovanje rimske t a j n e p o l i c i j e in skrivnostnih egiptskih preroi. Kupite si nov romau

Sporoamo alostno vest, da je umrl na ljubljeni prijatelj, gospod

Ciuha Karle
se vsem najlepe zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam . duhovini in . sestram Zavetia sv. Joefa v Ljubljani za nego in skrb ter vsem, ki so pokojnico spremili k venemu poitku. Sv. maa zadunica bo darovana v soboto 8. julija 1944 ob 8 zj. v kapelici Zavetia sv. Joefa v Ljubljani. L j u b l j a n a , 6. julija 1944. In. Ciuha Marjan, sin in ostalo sorodstvo

Franc indelar
Pogreb dragega pokojnika bo danes v petek ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopalie k Svetemu Kriu. Maa zadunica bo brana v torek 11. julija v cerkvi sv. Druine v Mostah. Naj poiva v miru! L j u b l j a n a , 6. julija 1944. alujoi prijatelji

Operno gledalie
Petek, 7. j u l i j a : zaprto. Sobota, 8. j u l i j a ob 18: Paganinl. Opereta. Red B. F. L e h a r : P a g a n i n l . Opereta v treh d e j a n j i h . L i b r e t i s t a Pavel Knepler in Bela J e n b a c h , sta u p o r a b i l a v svojem libretu osebnost slovitega goslaa P a g n n i n i j a , ki j e ivel za asa Napoleona ter bil znan irom E v r o p e kot brezpri moren v i r t u o z in lovek deinoninega ara. Z zelo svobodno

NIS PETERSEN:

0PANKARSKA

ULICA

v kateri pisatelj predvsem prikazuje razmere v rimskem mestu in udno ljubezen Marcela Papirija do kranske deklice Cecilije. Nedvomno vam bo knjiga ve. zakaj razgrnila vam bo nove vidike, ki jih doslej e niste brali. ~ Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah.

OGA

SREE

?5 imel mnogo ugodnih p r i l i k ; desno krilo Bilo je neizbeno, da je priel k Jutru, je bilo v celoti zanemarjeno. ki je bil za tiste ase za profesionalne S 6vojim bledim obratom, nabreklimi nogometi>" tako reko konna postaja. omi in mravimi nogami Torker ni bil Zgodovina nogometa pripoveduje, kaj je videti imeniten nogometa. Toda vzlic jokac storil za ta, neko degradirani klub vsemu temu je bil. Kadar je le ena tistih ampak ele, ko je tista zgodovina bila mravih nog dobila ogo, je oga zletela, napisana, se je zvedelo, kaj je Papler stokakor bi jo iz topa izstrelil. ril za Torkerja. Zmagalski slavospev nekega imenitneNobeden od njiju ni hotel niesar goga golmana je vreden, da 6e omeni na voriti o tem, ampak konec udeev je bil, tem mestu: Moj Bog,< je neko rekel, da je Torker postal popoln abstinent, a kadar Torker zares bije tisto preklicano vendar ni izgubil svoje nekdanje udo o g o . . .1 vite nogometake spretnosti. Da, ko je bil drugo sezijo pri Jutrovcih takrat je Zelo prijazno od vas, gospod Torker, bil dva in trideset let star je pomnoil je odvrnil Anton in zardel. 6vojo zbirko e za eno portno epico. Ko Moji tovarii mi pravijo 6amo Torje Papler odel od Jutrovcev in prevzel ker, fante I se je odrezal slavni notranji sZogo, je vzel Torkerja s seboj. Torker desni napadalec, ko se je od zunaj zaul ga je gledal, kakor gleda zvest pes svopoziv sodnikove pialke, ki je klicala jega ljubljenega gospodarja. moke k nadaljnjemu boju. Danes jim bomo e pokazali, kaj moAnton ni poznal vae te zgodbe, vedel remo v tej polovici 6toriti. fant! je rekel pa je le, da je bil najbolji in najhitreji Torker ivahno. strelec, kar jih je bil kdaj videl v nogometu. Vedel pa je tudi, da je neizmerno Moko je dral svojo besedo. sreen, e ima takega umetnika za soNiti gronje oka niti silno krianje igralca. Le da bi mu Torker dal ugodno gledalcev ni imelo nikakrnega uinka na priHkoi V prvi polovici Torker eam ni I Brucka; tudi v tej polovici je uporabljal

isto taktiko. Neumorno je napadal nasprotnike, ampak svoje napadalce je zanemarjal, alii bolje povedano, lastno desno krilo, in to brez sramu in oitno. Kmalu je razpaljena mnoica razjarjena v tistih malo prilikah, ko je Anton dobil opravka, opravila svoje delo dobro videia Torkerja, ki je iskal 6voje rtve v ozadju. Napadel je enega napadalca rnega Kroga, si pridobil ogo in brzel z njo dalje, privabil halfbacke, potem pa jo je bliskovito sunil naprej, da bi jo njegov soigralec prevzel v teku. Kakor blisk se je pojavilo levo krilo, in e je odhitelo. Anton je bil ujel ogo z levo nogo, fingiral, da krene navznoter, namesto tega pa je odbrzel ob rti z brzino, ki je sapo zapirala. Braun se je hehetal in mu odletel naprej. Toda vitko desno krilo ni omahovalo, Braun ga je bil res enkrat podrl, toda sedaj je e vedel, e kom ima opraviti. Braunova plea so lopnila po praznem zraku, zunanji okretni, zviti napadalec je znova fingiral pa odnesel ogo s seboj. Preden se je Braun zavedel, mu je buno ploskanje, ki je naraslo v pravi vihar, oznanjalo, kako je bil do dobra u k a n j e n ; igralec pa, kateri mu je namerava! odvzeti ogo, je bil e est evljev pro in 6e je 6krbno pripravljal, da centrira. Centriral pa ni notranjemu levemu napadalcu Kaiserju, ki mu je na vso mo mahal z rokami, pa pa je oga odletela po tleh naravnost, kakor bi bila rta potegnjena, do iiog Torkerja. Gledalci so vi-

deli, kako se je Torker zvijal naprej kakor kaa, vzdiignil desno nogo, tisto strano nogo in v naslednjem trenutku je vihar pretresal zrak, ko je oga privrala v mreo in je golman rnega Kroga tipaje gibal z rokami. Gol! Pretresljiv je ta krik, morebiti najbolj arobno vzpodbujajoa beseda v nogometaikem jeziku. Mogono, veliastno, eprav histerino se je razlegalo, in v tem, ko 60 resnobni ugledni moakii nedostojno metali klobuke po zraku, ne da bi vedeli, kam jih veter odnese, je priel Torker po igriu in stresal roko soigralcu, ki mu je bil podal ogo. Imenitno, fant! je rekel. Saj 6em rekel, da jim bomo e pokazali. Do-bro i-gral Ho-fer! Sprio takega vzhienega vpitja z vseh strani je Anton mono zardel. Bil je v veliki zadregi, kakor kakna olarka. Da prikrije zmedenost, se je sklonil, da tesneje privee vrvico na evlju, ki je bila itak e dobro privezana. Tisto iznenadenje je uinkovalo v vrstah rnega Kroga kakor bomba. Braun ga je zakrivil; ampak to ni zmanjalo vznemirjenja; po drugi plati pa ga je e povealo. Ni bilo dosti prilik, ko se je Braun dal tako prekaniti, kakor to pot. Za ogo je imel gol udovito bodrilno vrednost. Vse motvo se je z novo vnemo lotilo dela. Tukaj 6e jim je nudila ugodna prilika, da zmanejo rni Krog Samo Bruck se je kujal. Sicer je igral Se naporneje kot prej in ustavljal napa-

dalce gostov, pa je nevtraliziral svojo uinkovite napade s tem, da je e dalje zanemarjal svoje desno krilo. To so mu tudi povedali v resnici so mu povedali! Gledalci so mu povedali v ivahnih izbruhih. Zogin kapitan Renner ga je poklical vstran in se pritoevaL Torker je temano gledal in gestikuliral, toda vse e malo ni predrugailo stvari. Dri se kar na krilu, fant! Torker je uporabil ugodno priliko, k o je oga zletela na streho velike tribune, da je spregovoril nekaj besed s 6voji,m soigralcem. Storil bom, kar sem rekel, da bom. Samo kar dri 6e na krilu! Torker je, kakor veina velikih umetnikov, mrzel surovo borbo, to naj delajo preprosteji igralci, on bo opravil samo zakljuni posel. Toda gledalci, ki mu sedaj odpustili njegovo navidezno prevzetnost, so se udili, ko so videli, da jo opravljal pomono delo 6e umakiiil med halfe in driblal, da bi sunil ogo Antonu. Anton ni niti enkrat opustil prilike, da bi se mu odzval V njem je vse gorelo. V njem je plala mladost in ivljenjska mo. Sedaj so ga poskuali, in on je hotel, da spoznajo, da je dober igralec. Vasih so mu nasprotniki delali preve teav, dmigikrat se je z levim balfom rnega Kroga in Braunom uspeno spoprijel. Ves as pa je igral do poslednje iskrice moi, ki je je bilo v njem in vsako nogometno obinstvo ima rado igralca, ki je na preekunji. ,r

F0x Ljudska tiskarna Za Lfudsko tiskamo; Joe K r a m a r Uerans?eber. Iz 1 - tate!I: t n i

Joe Sodja Sehriftlelter, urednik! Janko Bafner.