Leto LXXII, t.

147
Orednlltv , opreva, Uubljan, HoDlUrjove t. 1'eJeton UUl_uo4. MnaeOua aarualaa 1 Ui. u ln 9
louiatva
Uana (S (a

1 Ut, - Oek. tuA. Lino. 1

te naronino la U 11394 UklJuCno (talij aalopjtv Inozematvai

10 65t li

tnaereta. aglaae

OFI i i . U liano, Bakoplf ov m l i n i ,

SCOVENEC
^ga^feg^^
zahlreiche Stiitzpunkte im Raum von zusammenFront nur aui dem fiussersten Westlliigel Boden gevvinnen konnte. In allen iibrigen Abschnltten wurde er unter hohen blutigen Verlusten abgevviesen. In den schweren Abvvehrkamplcn vvestlich des Trasimenischen Sees haben die 29. Panzergrenadier-Division unter Fiihrung von Gencralieutnant Fries, die 4. Fallschirmjiiger-Division unter Fiihrung von Oberst Trettner und die 356. Inlanterie-Division unter Fiihrung von Generalleutnant Faulcnbcch, hervorragend durch Artillerie und Flakartillerie unerstiitzt, alle mit tiberlcgcnen Kriiften gefiihrten Durchbruchsversuchc des Feindes unter besonders hohen Verlusten fiir den Gegner zum Teil im Nahkampi immer wieder abgewehrt. Im Mittelabschnitt der O s t f r o n t dauern dic erbitterten Kampie im Raum B o b r u i s k und M o g i l e v v an. Nach Raumung der Stadte O r s c h a und W it e b s k hat sich die schvvere Abvvehrschlacht in dem R.um ostlich der mittlercn und oberen B e r e s i n a verlagert. Siidostlich P o l o z k scheiterten wiederholte Durchbruchsversuche der Bolschevvisten. Siidostlich P l e s k a u brachen ortliche Angriife des Feindes zusammen. Schlachtllicgervcrbande unterst&tzten dic Abvvehrkample des Heeres und vernichteten zahlreiche feindliche Panzer, iiber 100 Kraftiahrzeuge und eine grosse Zahl Gcschiitze. Schvvere Kampfllugzenge luhrten am Tage einen Angriif gegen den Bahnhol K a l i n k o w i t s c h i . Auch in der Nacht wurde der sowietische Nachschubvcrkehr erlolgreich bchamplt. Besonders in den Bahnholsanlagen von S m o I e n s k entstanden Brande und Explosionen. Bei mehreren leindlichen Angrillen aui Stadt und Haien K i r k e n e s brachten Jager und Flakartillerie in den gestrigen Abendstunden und im Verlauf der Nacht 77 sovvjetische Flugzeuge zum Absturz. In heftigen Luitkampfen errangen Oherleutnant Dorr und Leutnant Norz allcin je 12 Luitsiege. Ein starker nordamerikaniseher Bomberverband fiihrte gestern Vormittag einen Angriii gegen das Stadtgebiet von B u d a p e s t . Deutsche und ungarisehe Luitvertcidigungskralte vernichteten 24 Ieindliche Flugzeuge. Deutsche KarapHIugzeuge grilien in der letzten Nacht Einzelzicle in S u d o s t e ng 1 a n d an. Berlin, 27. junija. V Clierbourgu so divjali tudi v ponedeljek vee dan hudi poulini boji. Kljub izredni premoi v ljudeh in gradivu je napredoval sovranik lu korak za korakom zaradi zagrizenega odpora branilcev. Oh 10 uri je moral v neki radijski oddaji priznati, da je e polovica mesta v nemkih rokah. Kakor je priznal Duvenfry ob 19 uri, so do veera Amerikanci le malo napredovali. Le posamezna manja oporia so po poslednjem naboju prenehala z bojem. Nekatera odporna gnezda nudijo e nadalje luid odpor. V zahodnem delu mesta je moral sovranik po tevilnih ponovnih brezuspenih poizkusih prenehati z napadom na arzenal, kljub temu da ga je podpiralo teko topnitvo. Vzhodno od Cherbourga so se zdruile ua letaliu Fortville protiletalske baterije k nadaljnjemu odporu. Tudi one eo b strnjenim ognjem odbile vse sovrane napade. Obalne baterije vojake in mornarice nemkih bojnih skupin na polotoku vzhodno od Cherbourga so e zveer |Hxlpirale teke obrambne boje v mestu. Tudi baterija llnmburg< je nadalje podpirala teke hoje. Poveljnik te baterije, nadporonik mornarikega topnitva Uolbhaar, je bil zaradi svojih uspehov, ki jih je dosegel v nedeljo, veraj odlikovan 7 . vitekim kricem. Dolej so prepreilo obrene baterije sovraniku prihod z morske strani v popolnoma unieno pristanie. Preden se bo to sovraniku posreilo, ho moral e veliko rtvovati. Nek nov ameriki nrmadni zbor, ki je med tem pristal na polotoku Cotentin, je moral prevzeti ta odsek, lz tega je razvidno, kako velike so bile amerike izgube. Na tem odseku se hijejo sedaj moni topniki dvoboji, ne da l>i sovranik priel 7. napadom. Na podroju Tillvja so se ves dan nadaljevali teki boji. V teku dneva so razirili Britanci na obe strani svojo napa-

Preis - Cena L 1
I U N 1 ) . 1M4

29
ETRTEK

In unerschiitterier Standhaftigkeit
Noch immer verteidigen sich Cherbourg Der Schvverpunkt der Kampfe in der Normandie bei Tilly Ansturm starker ieindlicher lnlanterie- und Panzerverbande gebrochen Erbitterte Abwehrschlacht ostlich der Beresina DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 28. Juni. 1944. Das Oberkommando der ,Wehrmacht gibt bekannt: In der N o r m a n d i e lag der Schvverpunkt der Kampie wieder im Raum siidostbch 1 111 y. Wahrend des ganzen Ta<es grilien starke Ieindliche Inianterieund Panzerverbande, von schvversler S-hiifsartillerie unterstiitzt, unsere Front an. Der Ansturm brach am zahen \Viderstand unserer tapieren Divisionen zusammcn, die dem Feinde durch Gegenangrifie an einigen Stellen das am Vortage verlorengegangencn Gelande wied;r entrissen. Kur in einem Abschnitt konnte der Feind nach hartem wcchselvollem Kampf seinen Einbruchsraum geringfiigig erwcitern. Er hattc schvverste blutige Verluste und verlor dort iiber 50 Panzer. Ostlich der O r n e wurde ein ieindKcher Stosstrupp restlos vernichtet. Im Raum von C h e r b o u r g vertcitl icn sich immer noch zahlreiche S iilzpunkte des Heeres, der Kriegsmarine und der Luitwafie tapler und ihrer Pilicht getreu. Die Einiahrt in den Hafen von Cherbourg ist dadurch dem Gcgncr nach wie vor vcrvvehrt, wenn auch die Triimmer der Stadt im Besitz des Feides sind. Auch im Nordost- und Nordvvestteil der Halbinsel Cherbourg hdten sich noch einige Stiitzpunkte in unerschiittcrter Standhaltigkeit. In der letzten Nacht griffen schvvere Kampfflugzcuge fcindliche Schiilsansa-nmlungcn vor der n o r m a n i s e h e n K ii s t e an. Ein Speziallandungsschilf wurde im Brand gevvorlen. Es entstandcu Explos:onen. Lie Marinekiistenbatterie York zvvang einen Icindlichcn Zerstorer und einen Schnellboot-Verband, die in den Hafcn Cherbourg eindringen wollten, zum Abdrehen. Vor der niederlandischen K ii s t e und im K a n a l beschiidigten Vorpostenboote mehrere britisehe Schp.cllboote, Schweres Feuer der V 1 licgt unauiborlich au! dem Raum von L o n d o n . An der i t a l i e n i s c h e n Front wtirdc auch gestern wieder im Abschnitt zvvischrn der K i i s t e und dem T n s i m e i s c h e n See erbittert gekampit. Der Feind versuehte von neuem, mit slarken lnlanterie- und Panzerverbiimlcn unsere Front zu durchbrechen. Es kam zu schvveren vvesehelvollen Kampien, in denen der Gegner jedoch Schwere wechselvoIle Kampfe an der italienischen

Zagrizen odpor branilcev Cherbourga

dalno bojno rto. Zahodno od Tillyja so dosegli nek malenkostni vdor, ki so ga pa nemke ete e zajezite. Sovrani jioizkusi, da bi se tudi zahodno od Tillvja priblial cesti Cnumont-Juvigny, so so zruili e pred naimi rtami kljub motni podpori oklepnikov in bojnih letal. Slabo vreme ob morju je omejevalo nadaljnje operacije. Obrene baterijo pri ftloulgatu so olislreljevale sovrane pomorske edinice, nakar se je sovranik takoj zavil v meglo. Nemke pomorske sile so se le v posameznih primerih spopadlo z britanskimi hitrimi olui. Natannejih poroil o teh bojih e ni. Berlin, 28. junija. Pri bojih proli invnzijskim etam vzhodno od Orne jo prepreil viji narednik Carl vse sovrane poizkuse, da bi priel s svojimi izvidnicami za nemke rte. V hudih bojih in v spopadih z ronimi granatami je sovraniku, ki se je na nepreglednem ozemlju zelo priblial, zadal teke izgube; njegovemu junatvu iu njegovi hrabrosti se je zahvaliti, da se je nasprotniku tudi na tem mestu ponesreil sunek k Orni. anaaBsaMaaaEi?

Ka to angioameriko poveljstvo ni bilo pripravljeno

Stockholm, 28. jun. S kako ilavostjo in s kako brezpriinernim junatvom so nemki vojaki v Clierbourgu o vedno trdno upirajo, izhuja iz vesti United Pressa iz Eiseuhowerjevega glavnega stana, ki pravi: Boji v mestu e vedno niso zakljueni. V podzemskih predorih se dre razno nemke odporne skupine ler i/, njih od asa do asa liarede izpad, da napadejo amerike ete na cestah. Drugi vojaki so se zopet v predore popolnoma zazidali in pustili le strelske line. V hinih kleteh in pod razvalinami tudi e vztrajajo nemki vojaki, ki se vkljub brezupnemu poloaju nadalje bore. Nek britanski poroevalec javlja, da se nemke ete pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, ter da so trdno odloene, da se pod nobenim pogojem ne bodo predale. Tudi na jugu in jugovzhodu mesta se Nemci e vedno upirajo. V zaveznikem glavnem stanu so preseneeni vsled neuklonljive in nezlomljive odporne voljo teli izoliranih nemkih et. Iz Fort du Roula javlja dopisnik United Pressac Trdnjava, ki so jo Amerikanci e v nedeljo zavzeli, je v ponedeljek predstavljala zopet enega izmed najzagrjzonejih odpornih mest na cherbourkem bojiu. Po ve urah amerike zasedbe je naenkrat stotine amerikih vojakov iz iste trdnjave otvorilo morilski ogenj na vse mogoe cilje. Nemci so po zavzetju trdnjave prispeli zopet vanjo po podzemeljskih hodnikih. V teh tajnih hodnikih ni>o bile skrile le strojnice, temve celo ogromni obalni topovi. Ameriki peci to ponovno poizkuali, da bi nali vhode v te podzemske rove, a so se morali vedno praznih rok vrniti. V trdnjavi sami so se nemki vojaki zazidali. Videli smo razne odprtine in prehode, ki so bili ele pred kratkim zazidani s cementom. Da bi vanje vdrli ni bilo mogoe, ker so bile v zidovih le majhne odprtine za oroje, iz katerih so je neprestano bliskalo.

j Ka pragu nove M d
Slovenski narod v mednarodni razvoj in v oblikovanje Evrope nikdar ui odloilno posegal. Tega nikdar ni mogel storiti e zaradi svoje maloteviluosti, pa ludi /uradi tega, ker aloigra Evrope v zadnjih desetletjih Se ni prila do toliknih in tako globokih sporov, da bi bilo treba evropska vpraanja urejali s toliknim utom skrajne pravinosti in doslednosti, da bi bilo pri tem treba zadostili prav vsem terjatvam ruta pravinosti tudi najmanjih evropskih narodov. Obutju politinega iu pravnega neugodja je skual slovenski narod v zadnjih desetletjih najti protiute s tem. da je s silno marljivostjo iu s precejnjim uspehom posvetil svojo sile kulturnemu in socialnemu dvigu. Danes se lahko ree, da si je s svojimi prosvetnimi iu zadrunimi organizacijami priboril tako mesto, da je enakovredno vrhunskim stvaritvam drugih narodov v srednji Evropi. Vsekakor je hilo to delovanje slo. venskemu narodu koristno in bilo je pa zakonih razvoja tuili popolnoma naravno. Zato romantinih revolucij okoli leta I S 4 H . nismo sprejemali pasivno snmo mi Slovenci, ampak so tedanjim dogodkom, ki so pretresali zlasti zahodno Evropo, stali ve ali manj ob strani tudi drugi srednjeevropski narodi in niso vedeli, kako bi se usmerili, da hi bilo to v skladu z njihovimi nameni in koristmi. Ena najvanejih kri/, v razvoju srednje Evrope je bila kri/a habsburkega imperija v estdesetih letih prejnjega stoletja, ki se je konala s tako imenovano nngodboi med avstrijsko in madarsko polovico monarhije. Tedaj jo mladi slovenski rod dvignil klic zu skupnost vseh lanov slovenske narodne druine in ta ideal je uuto skozi ve desetletij lebdel pred omi vsem slovenskim rodovom. Kriza versaillskega miru v lelu 1919. nas je ra/etverila na vse liri strani in preobrati srednjeevropske politike so nas po letii 1041. postavili pred eno najhujih preizkuenj, lo je, ua spopad s komuni/mom. Slovenski narod je mlad srednjeevropski narod v tem smislu, da je postavljen pred usodna vpraanja svoje politine ureditve s korakom mladenia, ki stopa v moko dobo. V literaturi postavljajo mladenia L'lixu po njegovi Sturin und Drniigcpoche pred i/bero: smrt ali ivljenje. Naemu ljudstvu pa na alost ni bil dopuen samo psiholoki problem take izbere, ampak je bil v tej dobi komunistine revolucije resnino postavljen pred i/bero: Smrt ali Zivjjenje. Na pragu svoje moke dobe se jc slovenski narod moral odloiti /a suvereno potezo, domobranec je segel po puki, ki mora v danih okoliinah biti edino sredstvo zn ohranitev naroda, ki ve, da je bistvo njegove suverenosti v tem, da se ohrani sebi in svojim bodoim rodovom. V zboru zdruenih evropskih narodov pa ne more obveljati noben narod, ki se te svoje bistvene naloge ni zavedel in ni zmogel podati orisa svojega poslanstva na svojem koku zemlje. Ko je v zaetku 19. stoletja Fiehte budil razdejano Nemijo v boj proti Napoleonu in njegovim protinemkim zasnovam, je v ognjevitih govorih nemkemu narodu in njegovi mladini razlenil smisel njegovega narodnega preporoda in poslanstva v Evropi. Malemu slovenskemu narodu sc j e v priblino istih asih razkril poet, ki je v svoji Zdravici zapel, kaj razume genij slovenstva pod poslanstvom malega slovenskega naroda. Kot manifest se je oglasil Evropi po nae obutena iu razumljena himna: ive n a j vsi n a r o d i , ki h r e p e n e d o a k a t " d a n , ko, k o d e r sonce hodi, p r e p i r iz s v e t a bo p r e g n a n . . . Nn pragu svoje moke dobe sme slovenski narod mirno gledati v bodonost, ker se je v vrtincu komunistino revolucije odloil zn ivljenje, genij slovenstva pa daje njegovemu poslanstvu taksen okvir, ki ga dostojno iu potene stavi ju v zbor evropske vzaiemnosti,

Ogoren odpor v cherfeourskcm pristaniu

Berlin, 28. junija. DNB. Zbrani okrog vodilnih osebnosti so se nemki vojaki v Clierbourgu v torek ogoreno upirali c v ve napravah, e vedno nedotaknjena oporia v luki in ua polotoku Jobourg javljajo v kratkih rudiogramih podrobnosti iz tekih bojev. Pristaniki poveljnik Cherbourga fregatni kapetun Witt je s svojo majhno liojno skupino in s tovarii nekega bataljona metalcev granat, ki so prodrli do njega, prenesel svoje poveljstvo v eno izmed pomorskih utrdb. V jadrnici in v ribikih olnih mu je neopa/eno uspel prevoz. Razen pomorskih utrdb, ki lee na kamenitem zunanjem jiomolu severno od clierbourke Inke, se v znpadnein delu pristania odlono upira e utrdba Komet. Tudi pristanika strana baterija je ve dan streljuia, poleg tega pa sta obstojali e <tve odporni gnezdi pod vodstvom nekega nadporonik a in nekega narednika vkljub temu, da so bila v ponedeljek zjutraj njihova okolika oporiu v boju e premagana. Nadalje sovraniku vkljub letalskim napadom in uporabi vsega razpololjivega tekega oroja doslej e ni uspelo uniiti baterije Hamburg, ki lei vzhodno od Cherliourga na neki viini ter naprav >Yorkc in Landauer. e opoldne je obstreljevala baterija York sovranikove bojuo ladje in so jo zaradi lega vekrat napadle bombnike jate. Proti veeru je poskual sovranik /. ruilci in br/imi olni vdreti v chcrkourko luko. Mornurika obalna baterija >York je priela brodovje obstreljevati ter j c prisilila vsa vozilu, da so sc v za&iti umetne megle spet obrnila. Nadaljnje ladijske in tvorne i/gube je imel sovranik spet pred izlivom Orne, eprav je slabo vreme nad Rokavskim prelivom v zadnjih 24 urah mono oviralo delovanje na morju. Zaradi viharnega vremena je bil sovranik prisiljen du ufioraiblja mesto izkrcevalnih olnov veje ladje zu opravljanje prevozov. To dragoceno ladjevje iti z vojnimi ladjami vseh razredov in velikosti. V svrho zavarovanja izikreevalne mornarice v zalivu Seine. je zaradi tega spet uporabil bojne ludje, teke in lahke kriurke in mnogo ruilcev. Proti opoldnevu se je zaradi dobrega razgleda videlo, du lei nred izlivom O r n e potopljena neka biva francoska bojna ladja in da daljo severno mole i/, vode ruzbitine ve velikih tovornih parnikov, od katerih so bili vidni le e dimniki in jambori. Torpeda nemkih br/ih olnov, granate obalnih baterij, bombe letalcev in pomorske mine so naredile v sovranikovem prevoznem brodovju velike vrzeli.

V neomajni vztrajnosti
N a podroju Cherbourga se e vedno branijo tevilna oporia Pri Tillyju je arie bojev v Normandiji Napad monih sovranih pehotnih in oklepnih oddelkov se je zruil Teki menjajoi boji na italijanskem bojiu Ogorena obrambna b i t k a vzhodno od Berezine vizija oklepnikih grenadirjev pod vodstvom generalnega poronika Friesa, 4. divizija padalcev pod vodstvom polkovnika Trettner-ja in 356. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poronika Faulenbacka, s sijajno podporo navadnega in protiletalskega topnitva, s posebno visokimi izgubami za nasprotnika in deloma v bojih iz bliine, vedno znova odfcfle vse, z nadmonimi silami izvrene sovrane poskuse, da bi prebil nae rte. Na srednjem odseku se nadaljujejo ogoreni boji na podroju B o b r u i s k a in M o g i 1 e v a. Pa izpraznitvi mest O r e in V i t e b s k a se je premestila teka obrambna bitka na podroje vzhodno od srednje in zgornje B e r e z i n e . Jugovzhodno od P o 1 o c k a so se izjalovili ponovni boljeviki prebijalni poskusi. Jugovzhodno od P s k o v a so se zruili krajevni sovrani napadi, Oddeiki bojnih letal so podpirali obrambne boje vojske ter uniili tevilne sovrane oklepnike, nad sto vozil ter veliko tevilo topov. Teka bojna letala so napadla podnevi kolodvor K a 1 i n k o v i i . Tudi ponoi smo uspeno napadli sovjetski oskrbovalni promet. Predvsem na kolodvorskih napravah S m o l e n s k a so nastali paari ter eksplozije. Pri tevilnih sovranih napadih na mesto in luko K i r k e n e s so sestrelili lovci in protiletalsko topnitvo v verajnjih veernih urah ter v teku noi 77 sovjetskih letal. V ogorenih zranih bojih sta dosegla nadporonik Dorr in poronik Norz vsak po 12 zranih zmag. Moan ameriki bombniki oddelek je izvedel veraj dopoldne napad na mestno podroje B u d i m p e t e . Nemke in madarske zranoobrambne sile so uniile 24 sovranikovih letal. Nemka bojna letala so napadla v poslednji noi posamezne cilje v j u g o vzhodni Angliji. Francoski informacijski umorjen minister

Fiihrerjev glavni stan, 28. junija DNB. Vrhovno poveljstvo oboroenih sil javlja: V N o r m a n d i j i jc lealo teie bojev zopet na podroju jugovzhodno od T i 11 y j a. Ves dan so s podporo najtejega ladijskega topnitva moni sovranikovi pehotni in oklepniki oddeiki napadali nao bojno rto. Naval se je zruil v ilavem odporu naih junakih divizij, ki so s protinapadi ponekod sovraniku zopet iztrgale ozemlje, ki so ga bile izgubile prejnje dni. Le na enemu odseku je sovraniku po hudem in izprememb polnem boju uspelo malenkostno raziriti svoje vdorno mesto. Imel je najteje krvave izgube in je izgubil tamkaj nad 50 oklepnikov. Vzhodno od O r n e smo popolnoma uniili nek sovranikov naskakovalni oddelek. Na podroju C h e r b o u r g a se e vedno junako in zvesto svoji dolnosti branijo tevilna oporia vojske, vojne mornarice in letalstva. S tem je sovraniku e nadalje zabranjen vhod v cherbourko luko z morske strani, eprav so mestne razvaline v njegovi posesti. Tudi v severovzhodnem in severozapadnem delu cherbourkega polotoka se v neomajani vztrajnosti dre e nekatera oporia. V pretekli noi so teka bojna letala napadla zbiralia sovranih ladij prod normansko obalo. Neka posebna izkrcevalna ladja je bila zagana. Nastale so eksplozije. Mornarika obalna bateriia York je prisilila skupino sovranikovih ruilcev in brzih olnov, ki je hotela vdreti v cherbourko luko, da se je obrnila. Pred n i z o z e m s k o o b al o in v R o k a v s k e m p r e l i v u so pokodovali predstrani olni ve britanskih brzih olnov. L o n d o n s k o p o d r o c | e )e neprestano pod tekim ognjem oroja V 1. Na i t a l i j a n s k e m b o j i u so se tudi veraj na odseku med o b a l o in Transimenskim jezerom vrili ogoreni boji. Sovranik je znova poizkual, da bi z monimi pehotnimi in oklepnikimi oddelki prebil nemke rte. Prilo je do tekih, izprememb polnih bojev, v katerih je nasprotniku le na skrajnem zapadnem krilu uspelo, da je pridobil nekaj ozemlja. Na vseh ostalih odsekih je bil z visokimi krvavimi izgubami zavrnjen. V tekih obrambnih bojih zapadno od J r a n s i m e n s k e g a j e z e r a so 29. di-

Nemka pomo Finski

Izredno velik pomen Ribbentropovih razgovorov v Berlin, 28._ junija. Nemki zunanji minister von Ribbentrop je obiskal finsko vlado. Pri tem obisku so razpravljali o vpraanjih, ki zanimajo Nemijo in Finsko, predvsem pa o elji linske vlade po vojaki pomoi. Nemka vlada je izjavila, da je pripravljena ustrei tej elji finske vlade. Razgovori med zunanjim ministrom von Rihbentropom in predsednikom Finske Rytijem ter finskim zunanjim ministrom Ramsayjem so potekali v duhu bratstva v oroju med obema armadama in prijateljstva med obema narodoma. Doseen je bil v vseh tokah popolen sporazum med naziranji nemke in finske vlade. Berlin, 28. junija. DNB. Pomen, ki ga pripisuje nemki tisk uradni izjavi o razgovorih Ribbentropa s finsko vlado, izhaja e iz tega, da so listi prinesli gornjo izjavo na prvi strani svojih izdaj v sredo zjutraj. V komentarjih podrtujejo zlasti obljubo nemke vojake pomoi, in opozarjajo, da to dokazuje nezlomljivo nemko-finsko solidarnost v duhu bratstva v oroju. Volkischer Beobachter oznauje kot samoobsebi umevno, da so Ncmci ustregli finski elji po vojaki pomoi. Nemsko-finska bojna skupnost je v treh letih skupnega obrambnega boja proti boljevizmu postaja skupnost usode. Finska je prepriana, da sporazum z Moskvo ni mogo, ker se mora vsak poizkus, da bi Helsinkih na diplomatski podlagi prilo do medsebojne ureditve, razbiti ob osvojcvalnih nartih boljevizma. List opozarja, da je imel spomladanski sovjetski sunek namen izloili Finsko iz protiboljevike fronte, da pa so ga vlada, parlament in javno mnenje soglasno odbili. Zavest, da z Moskvo ni mogoe paktirati, ni Finske tudi v tekih urah nikdar zapustila. Zavest, da se bori za najvije moralne vrednote, za svobodo in za ivljenje bodoih pokolenj, tako zakljuuje Volkischer Beobachter, daje finskemu narodu mo, da tudi v urah najtejih preizkuenj ne bo obupal. Deutsche Allgcmcine Zeitung spominja na izjavo, ki jo je pred tedni dal Ribbentrop Romuniji in v kateri je dejal, da bo nemki vojak romunska tla prav tako branil, kot svojo lastno domovino. List pravi dalje, da so Finci sedaj lahko prepriani, da sc bodo nemke ete borile skupno z njimi proti skupnemu sovraniku. Tudi za Finsko jc danes na tehtnici vpraanje vsega njenega obstoja. Njen zemljepisni poloaj in njene zgodovinske izkunje z vzhodnim sosedom so ji posebno jasno pokazale, da so si postavili Sovjeti za cilj uniiti finsko svobodo, enako kot bi hoteli podjarmiti Romune, Bolgare in druge. V tem spoznanju niso mogle Fincev zapeljati niti svetohlinske boljevike ponudbe, ki jih je sedaj zamenjala ofenriva proti mali deeli, da bi tako gronja dosegla to,

Pariz, 28. junija. Iz zanesljivega francoskega vira javljajo, da je bil francoski informacijski minister Philippe Henriot v noi na danes umorjen v informacijskem ministrstvu v Parizu, kjer je imel svoj sede. K vesti dodajajo, da si je 15 v milinike preobleenih ljudi priborilo vstop v ministrstvo, kjer so vdrli v Henriotovo spalnico in ga umorili.

.(Nadaljevanje na 2. strani)

Samo ena pot - pot generaSa Rupnika!

Huda kritev nevtralnosti
Angleki letalci so bombardirali San Milan, 28. junija. Anglosaki bombniki so v ponedeljek v ve valovili z bombami tekega in najtejega kalibra napadli ozemlje in prestolnico nevtralne republike i^an Marino. Dosloj so nali tO mrtvih in (50 teko ranjenih. Mesto San Marino je bilo mono opustoeno. Stolnica in knjinica sta popolnoma porueni. Unienih je bilo mnogo zgodovinskih stavb in hi stanovanjske etrti civilnega prebivalstva. Dravno zastopstvo vlade San Marina je objavilo o tej kritvi nevtralnosti naslednjo uradno izjavo: V San Marinu ni nikakih vojakih naprav, nikakih skladi oroja ali 6treliva in nikakih et vojskujoih se drav. Nemko vrhovno poveljstvo je svojim etam tako prehod, kakor tudi bivanje v republiki izreno prepovedalo Posebej ugotavljamo, da so Nemci doslej najloneje Marino spotovali nevtralnost republike, etam je bila izdana celo prepoved kratkotrajnega obiska zgodovinskih zanimivosti v srednjevekem mestu San Marino, da bi na ta nain zatrli tudi naj manji sum kakne kritve nevralnosti. Med prebivalstvom republike Je ta kritev nevtralnosti izzvala val jeze. Vladni svet je takoj izdal formalni protest proti tej kritvi nevtralnosti in je po svojih diplomatskih zastopnikih apeliral na ostale nevtralne drave, da bi dosegel skupni protest proti obnaanju anglosakih drav. Prebivalstvo San Marina se ob prielku napada ni zateklo v zaklonia, ker doslej e nihe ni kril nevtralnosti republike. Zaradi tega so bombe anglosakih letalcev zadele na cestah stojee ljudi in povzroile teke izgube.

Vojna je stopila v odloilno dobo

Berlin, 28. junija. Osredotoen gene- | le ves poloaj, temve nam bo jasno zlasti obnaanje nemkih vrhovnih poveljnikov ralni napad zaveznikov na evropsko trdna razlinih bojiih. Dogodki bodo donjavo je v teku. S to ugotovitvijo prienja bili etiko, ki je eicer resna, a ima tiste povojaki dopisnik DNU-ja Mertin llallensteze stratekih doslednosti, kt so bile e leben svoj dananji komentar, v katerem vedno znailnost konnega uspeha, uspepie: ha, ki je ve kot le vojaki uspeh. Druga svetovna vojna je stopila v Postojanke, 6 katerimi po petletni vojsvoje odloilno obdobje. Nobenega dvoma ni lahko razpolaga nemko vojako vodni, da sta bila zasnova in izvedba te testvo, nam porolvujejo, da je nemka heranske generalne ofenzive osnovana na strategija uspeno sredstvo. Sedaj gre za tem, da bi zgolj s tevilno premojo preto, da prestanejo Nemci razvijajoi se namagali nemko kvaliteto, ki 60 upira zaval skupnih nasprotnih sil in da 6e bitke veznikom; tako mislijo Nemce in njihove razvijejo tam, kjer bo strategijo tevila soborco uniiti in s tem hitro konati na eni strani, odtehtalo bogastvo domievropsko vojno. Kar smo prej spoznavali 6lekov in udarnost druge strani. le v surovih obrisih, vidimo sedaj jasno Tega pa Nemcem ne manjka. e kmatudi na vojakem polju: Severoamerikanlu bomo videli, da se stvari v Normandiji ce, Sovjete in Britance priganja as. Njirazvijajo v tem 6inislu. Kajti zanimivo je, hova strategija tevila naj jim pomaga, da 6e Nemoi e vedno niso uprli svojim da bodo e ietoe poleti dosegli uspeh, ki i nv azijski m nasprotnikom z onim velikim je bil njihovim naporom in rtvam doslej odporom, ki bi se po splonem, v Neme vedno izostal, eprav so e mislili, da iji razirjenem mnenju vendar e moral ga imajo v rokah. pokazati. Toda tudi tu velja, da je vano, Iz tega izhaja naloga, ki jo ima nemako hoe nasprotnika uniujoe zadeti, ko vojako vodstvo. Dogodki ga brez da ve, kje stoji njegova glavnina. Ta se dvoma niso presenetili in ga tudi be mopa na evropskem bojiu e ni pojavila. rejo presenetiti, kar lahko vidimo v njegovem obnaanju. Nemko vodstvo stoji, Nemoi bodo morali, ako hoejo biti dokot izgleda, e vedno na staliu, da ima sledni, v to svrho rtvovati e ve, kol zahod prednost pred ostalimi nalogami. zgolj Rim, Cherbourg ali Vitebsk. Ali boTo bi pomenilo, da bi Nemci na vzhoddo to tudi storili? Kajti vsako popuanje nem in junem bojiu v zasledovanju je konno le taktien uspeh nasprotnika temeljev zadrevalne obrambe nasprotniv okviru tega, kar hoe dosei. Toda ua ka le vezali. Z defenzivnimi operacijami nemki 6trani imamo kvaliteto v najboljbi tako zavlekli voljo nasprotne strani po em vojakem smislu te besede. Ako e v odloitvah in ee ji zope.re.tavili z voljo po ivljenju narodov nikdar nista bistvena zavlaevanju, po katerem se bodo v daveina in tevilo, velja to tem manj v vojnem trenutku lahko odloilno uprli, da bi nah, v katerih se ravnajo velike odloitve na ta nain najprej na zahodu e strnjeno po sili volje. Slednja pa daje evropski nvojo lahko sprejeli veliki medsebojni samozavesti njen zagon. Ona vodi vojake spopad. odloitve nemkega vodstva. In ona koAko gledamo na razvoj dogodkov s teraka z divizijami Reicha in njegovih zaga 6talia, nam ne bo postal razumljiv veznikov.

is

Trsta

M t d m izjaifa o strahovainem napadu na Budimpeto

Po nekem nadaljnjem poroilu so Budimpeta, 27. junija. O danarfne 26. j u n i j a nemki ter madarski njem napadu na Budimpeto uradno lovci ter protiletalsko topnitvo sestreporoajo: >27. junija je v zgodnjih lili 15 angloameriikih letal, po veini dopoldanskih urah preletelo na iroki tirimotorne bombnike. Uradno pororti ve sto sovranih bombnikov ilo nadalje poroa o zranih nojih madarsko juno mejo ter izvedlo nad pokrajino Odenburg, pri emer je strnjen strahovalni napad na Budimbilo sestreljenih veje tevilo sovrapeto. V tevilnih stanovanjskih prenih bombnikov. delih glavnega mesta so nastali poari in kotlu. Reevalna dela 6o se priela e med napadom. Iz pokrajine poroBudimpeta, 27. junija. Po poroiajo doslej samo iz Szolnoka o posalih budimpetanskih veernih listov je meznih odmetih bomb. Protiletalsko bilo med drugim zadeto v Budimpeti topnitvo je tako v zranem podroju tudi zavetie za pohabljence. Ve glavnega mesta, kakor tudi na meji, bomb je eksplodiralo ludi pri nekem uinkovito delovalo. Madarski ter zamaterinskem ter otrokem zavetiu. vezniki lovci so se na mnogih krajih Bombe so padle tudi na neko veliko zapletli v boje s sovranimi letalci. J budimpetansko pokopalie. Posebno teko je bilo pokodovano tudi neko Na ozemlju glavnega mesta je bilo delavsko naselje, kjer j c bila zadeta po dosedanjih poroilih sestreljenih med ostalim tudi neka otroka bol17 strahovalnih bombnikov. To tevilo ninice. pa bo najbr e vije.

Pulj etrti bombardiran. V etrtekj 22. junija je mesto 1'ulj pretrpelo etrti teroristini letalski napad. Tokrat so bili napadalci Severoamerikanei. Kakor pri prejnjih napadih 9. januarja, 26. februarja in 8. junija je bilo tudi v etrtek, 22. junija poruenih ve stanovanjskih hi. Tudi stolnico, pomembno zgradbo iz 15. stoletja je zadela bomba in razdejala absido. Zaseka za drugo polovico junija. Zadnji ]x>nedeljek so zaeli v Trstu razdeljevati svinjsko zaseko za drugo polovico meseca junija. Dobi se enaka mnoina zaseke kot v prvi polovici. Razdelitev se vri po doloenih trgovcih in po predpisanem redu. rnoborzijanci in veriniki bodo sojeni od izrednih sodi, rnoborzijanci in veriniki s svojim brezvestnim in kodljivim poetjem resno ogroajo prehrano prebivalstva. Brez oklevanja je treba podvzeti vse korake, da se korenito iztrebi ta strupeni plevel. Pristojni pravni zastopnik vrhovnega komisarja in vladni komisar za boj proti rni borzi sta zato sporazumno izdala odredbo, po kateri bodo rnoborzijance in verinike sodili izredni tribunali za javno varnost | > doloilih, ki veljajo za ta sodia. Ta H odredba je stopila v veljavo s 1. junijem in se lahko raztegne tudi na kazenske zadeve, ki e niso definitivno reene. Novi postopek daje monost, da so rnoborzijanec ali verinik nemudoma obsodi in ni treba upotevati procesualnih predpisov, ki so zdrueni z zamudo asa. V bodoe bo obsodba sledila neposredno kazenski obravnavi. Prizivi proti razsodbam izrednih sodi niso dopustni. Dozdaj je bila borba proti verinitvu zelo otekoena. Oblastveno postopanja proti tem ljudskim pijavkam ni odgovarjalo nujni zahtevi trenutka, ker je bila kazenska procedura dolgotrajna sodbe pa zelo mile. Uverjeni smo, da bo novo, ostreje postopanje rodilo dobre uspehe in bo koristilo irokim slojem prebivalstva, v igar dobrobit je bilo uvedeno. Dva vorinika obsojena na smrt. Na drugem mestu priobujemo odredlx>, po kateri bodo navijalce cen sodila izredna sodia. Medlem je odlok e zael poslovati. Dva rnoborzijanca sta bila e obsojena. Kakor poroajo traki listi, je izredno sodie obsodilo na smrt 37-letnega Celestina Comello iz Riane in 57letncga Josipa Cecona iz Padove zaradi rne borzo in navijanja cen. Vrhovni komisar je oba obsojenca pomilostil na 15 let teke jee in visoke denarne kazni. Nesree. V bliini pokopalia pri sv. Ani je padel s tramvaja 11 letni Alfred Ulri, kateremu je zala noga pod tramvaj. Zmekalo mu je nogo in reevalci so ga odpeljali v bolninico. Po nesrei se te ranil z noem v nogo 63ietni ribi Ivan Spagno. 25 letna Lucija Vimer in z njo njena 3 letna herkic;! Julija, ki sta 6e pred asom zatekli iz Zadra v Trst, 6ta padli na tramvajski postaji na Skednju tako nesreno, da se je mati potolkla po glavi in po noggh, herka pa je tudi dobila hujo rano na glavi. Poar pri sv. Justu. V nedeljo popoldne so bili poklicani gasilci h gradu sv. Justa, kjer se je vnela skladanica drv. Med gaenjem Je moral 19 letni gasilec Bruno Sesli opustiti svoje delo, ker mu je postalo slabo ob vdihavanju dima, ki se Je dvigal. Odpeljali so ga v bolninico. Kap ga jo zadela. Reevalci so bili poklicani v Istrsko ulico, kjer je leal na cesti moki, star okrog 55 let. Ranjen je bil na komolcu, kar se je zgodilo prav gotovo, ko je padel zadet od srne kapi. Reevalci so ga odpeljali v bolninico, kjer pa mu niso mogli ve pomagati.

Boji na Kitajskem
anghaj, 27, junija. Po nekem japonskem vojnem poroilu, ja|onsike ete nadalje najjrednjejo na podroju IIengynnga. Potem ko so pred dnevi vdrle v zunanje okraje mesta, se j i m je v ponedeljek posreilo zasesti del letalia. IIengyang branita 19. in 190. ungkinka divizija. Japonsko vojno poroilo poudarja izredne napore japonskih et, ki so prehodile 150 kilometrov dolgo pot iz ange do Hengyanga v pilih tirih dne in to vkljub ogorenim bojem in slabemu vremenu. Poroila in ungkinga potrjujejo obupen poloaj ungkinkih et na jiodroju Ilcngyanga. ungkinko v o j n o poroilo sporoa v ponedeljek, da so Japonci zasedli Yuhsien, ki je 65 kilometrov severnovzhodno od IIcngyanga. Tokio 27. junija. Dne 26. Junifa Je napadlo priblino sto manjih sovranih letal otok Om.ia, ki ee je prej imenoval Guon, v srednjem Pacifiku. Kakor poroa radio Tokio, so japonske obrambne sile sestrelilo 16 sovranih letal.

se prepira z vlado
Milan 27. junija Kakor poroajo iz June Italije sc je c bolj zaostrila napetost med dravnim upraviteljem, bivim prestolonaslednikom Umbertoin ter italijansko vlado. Umberto je oitno nasprotoval taki prisegi, pri kateri so, kot c znano, ministri prisegli izkljuno le na narodne koristi Italije in ne Savojski hii, kakor je bilo to doslej v navadi. V politinih krogih severne Italije smatrajo, da hoe ustanoviti dravni upravitelj italijansko vojako vlado z diktatorskimi polnornoji, ki bi praktino pomenila konec parlamentarne demokracije v zasedeni Italiji. Bonomijeva vlada pa je s svoje strani sporoila, da bo v doglednem asu sklicala zakonodajno skupino, ki bo odloala o bodoi obliki drave. Z ozirom na II Komunistina centrala na razkrita vedskem sedanje zadranje politinih 6trank pa bi zakonodajna skupina gotovo izktiala republiko. Notranjepolitini poloaj v zasedeni Italiji se je po zasedbi Rima izredno zamotal. Med politinimi strankami vlada velika napetost in nasprotstva ter je tudi mono, da bo prilo do tekih notranjih medsebojnih bojev. Severna Italija, 28. junija. Bonomijeva vlada, ki od Angloamerikancev o vodno ni dobila dovoljenja, da bi prestavila svoj sede in ki mora e nadalje poslovati v Salermu, je po vesteh iz zasedene Italije na prvi seji ministrskega sveta doloila smernice svojega vladnega delovanja, ki se kaejo v popolni podreditvi angloamerikim zahtevam. merov in tekih pokodb. Odl>or se 'je s primerno obtoabo obrnil na anglekega prosvetnega ministra in ga nujno zaprosil, naj stopi tozadevno tukoj v zvezo z vojakimi oblastmi. Izmenjava brzojavk

Boji na vzhodnem bojiu

Berlin, 27'. junija. Mednarodni poroevalski urad poroa o bojih na vzhodnem bojiu: Na srednjem odseku vzhodnega bojia eo nadaljevali boljeviki e ponovnimi napadi, in siicer z izredno monimi oklepaiiSkimi in strelskimi silami, tn to na dosedanjih napadalnih ariih. Pri tem se jim je posreilo prodreti na podroje II Ore. Nemka posadka v tem kraju jo krvavo odbila vso sovrane strnjene napade. Nek eovrani sunek z juga v smeri proti Bobruisku 60 Nemci v hudem protinapadu zaustavili in razbili. Na podroju PoIoe.ka so se razbili tevilni oklepniki boljeviki napadi z zelo visokimi izgubami za sovranika e pred nemkimi rtami. Sketcha, je Amerikance pozvalo v odgovoru, naj pridejo v j u n o Anglijo in si tam ogledajo j>rava bombnika rela. O njihovih ukrepih ne smejo namre v inozemstvo niesar poroati. Rekordna plavalka izginila Kodan, 28. jun. Danska plavalka na dolgih progah Jenny Kammersgaard, ki j e postala slavna s tem, da je preplavala Kattegat in kasneje Vzhodno morje od Gjedserja v Warnemiinde, je veraj izginila, ko je plavala vzdol obale danskega Oresunda. Startala je zjutraj ob tirih v Skodsborgu in ie hotela dosei kopalie Humlebnk. Bila j e brez spremljevalnega olna ter se ni namazala z maobo. Vreme je bilo posebno mrzlo, morski tok pa moan, tako da jo je verjetno zanesel na Sund. Boje se. da ni imela dovolj sil in da je utonila. Prieli so z obseno reevalno akcijo, ki pa doslej ni imela uspeha.

Neuinkovita obramba
Stockholm 27. junija. Kakor poroa list Dagsposten, izjavljajo v anglekih krogih v Lizboni, da ee je izkazala zrana obramba proti novemu nemkemu oroju kot neuinkovita, to pa zlasti zaradi izredne brzine, e katero prelete nemki izstrelki zaporno rto. Vrhovno obrambno vodstvo jo proti temu, da bi uporabljali mone oddelke lovskih letal v borbi proti novemu nemkemu oroju. Lahka loveka letala namre ne vzdrijo ogromnega pritiska, ki nastane pri eksplozija te bombe, zaradi esar 60 tudi izgube letal izredno visoke. Neprestana pripravljenost in ujenost vpliva psiholoko elabo in utrudljivo na motvo, kar e bolj otekoa obrambo. eneva, 28. junija. Observer pie, da postaja pomanjkanje vode na podroju Velikega Ix>ndona iz dneva v dan bolj perea Predsednik odbora za preskrbo britanske prestolnice z vodo, H. Bery, je moral to c ponovno priznati. Amerikanci obstreljujejo letala Rdeega kria Berlin 27. Junija. Amerikanci eo na invazijskem bojiu ponovno dvakrat prekriti mednarodna pravila o zaiti zdravstvenih naprav. Potem ko eo 23. junija v zraku sestrelili neko nemko sanitetno letalo, ki je bilo jasmo oznaeno z znakom Rdeega kria, so naslednjega dne napadli na zemlj i dve nadaljnji letali nemkega Rdeega kria. Ke,r so letela amerika letala zelo nizko in so vekrat obkroila letalia, na katerih sta bili ti dve letati, ni nobenega dvoma, da so morali spoznati, da sta to letati Rdeega kria. Iz ponovnih napadov amerikih letal na naprave Rdeega kria je razvidno, da ne gre pri tem za sluaj ali nepazljivost, temve da so bili ti napadi izvreni namerno. Anglei odklanjajo amer. vojaki lilm eneva, 27. junija. Daily Sketchc pie, da so v Angliji vedno bolj siti vojakih filmov, ki rili izdelujejo v hollywoodskih filmskih delavnicah. To ni presenetljivo, ker imajo Anglei sedaj vojno v lastni deeli. Pa pa je urednitvo Daily Sketcha zaudeno jrogledalo, ko je sedaj v a6u neprestanega nemkega bombardiranja june Anglije prispelo iz Hollywooda piismo, ki napoveduje film o amerikih letalskih napadih kot najnovejo ustvaritev holly\voodske filmske industrije. Piismo pravi, da so pri snemanju naredili bombna rela iroka kakih 6 metrov in tri metre globoka, da bi vse imelo itnliolj realistien izgled. Ameriki filmski proizvajalci so mnenja, da bo tn film viek leio.nje proizvodnjo. Glavno urednitvo Duiiy I

Stockholm, 28. junija. V bliini norveke meje leeem mestecu Arvika so razkrili obseno delovanje komunistov. Poneverba vsote 110.000 kron, ki je bila namenjena za podporo norvekim beguncem na vedskem, je vodila do razkritja komunistine cenlrale, ki je posredovala zlasti ivahen promet komunistinih agentov na Norveko. D e Gaulle obie Roosevelta Amsterdam, 28. junija. Predsednik Roosevelt je po britanski obveevalni slubi izjavil na tiskovni konferenci, da bo general de Gaulle prispel v Zdruene drave med 5. in 9. julijem. Grozote amerikih vojakov

med Draganovim in Saradoglom Sofija, 28. junija. Danaji tisk prinaa z velikim poudarkom vsebino brzojavke, ki jo je ob svojem imenovanju poslal novi bolgarski zunanji minister turkemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Saradoglu. Brzojavka se glasi: V trenutku, ko prevzemam vodstvo kraljevega bolgarskega zunanjega ministrstva, utim srno potrebo, da izrazim Vai ekscelenci svoje tople elje za nadaljevanje in vedno globlje poglablanje odkritosrnega prijateljstva, ki tako sreno vee nata blinja in prijateljska naroda. Prosim Vao ekscelenco, nnj sprejme moje prisrne elje za Va osebni blagor. Ministrski predsednik Saradoglu je odgovoril z enako prisrno brzojavko. eneva, 28. junija. Na zborovanju republikanske stranke v ikagu je izjavil guverner Illinoisa Dwight Green, da ameriki narod upa na obnovo svobodne in ustavne vlade. To upanje opira na republikansko zmago v novembru, ki bo neobhodno sledila. Berlin, 28. junija. Nemki zunanji minister von Ribbentrop je imel med svojim obiskom na Finskem tudi dalji razgovor s finskim ministrskim predsednikom Linkomiesom. Helsinki 27. junija. Kakor poroajo danes finski listi ie Stookholma, so se pomnoile prijave vedskih prostovoljcev za finsko bojie, odkar traja nova boljevika ofenziva. Prostovoljci so predvsem hivi udeleenci vojne, ki so so borili pri Kanku. Veje tevilo teh prostovoljcev, med njimi ve astnikov, Je e odpotovalo na Finsko.

Snrememba vozneea reda

V noi od 2. na 3. j u l i j stopi v veljavo na progah Zalog Postojna Trst in Ljubljana Vrhnika trg novi vozni red. Po tem novem voznem redu vozijo na progi Zalog L j u b l j a n a dnevno redno sledei potniki vlaki: Odh. L j u b l j a n a Prihod Zalog Odhod Zalog Prih. L j u b l j a n a 6.40 6.55 7.10 7.25 12.50 12.45 14.55 14.48 18.05 18.20 18.35 18.50 19.10 19.25 19.35 19.50

eneva, 28. junija. Daily Telegraph prinaa teko obtobo proti severnoamerikim vojakom, ki so po vajah z ostrim strelivom poslali otroke, da bi j i m poiskali neeksplodirane izstrelke. Vojaki, ki jim je naroeno to delo, se boje nevarnosti in so z denarjem pripravili k temu olsko mladino. Pri tem je bilo ve otrok, ki niso poznali velike nevarnosti in ki so se z navduenjem podali na delo, ubitih ali ranjenih. Uradno je odbor zn vzgojo v Nottinghamshiru dobil ovadbo, da jo prilo pri plaanem otrokem iskanju eksplozivnih sredstev do smrtnih pri-

Kratka poroila
Zagreh, 28. junija. Poglavnik je izdal odredbo, s katero je bil v zunanjem ministrstvu osnovan urad za mednarodno sodelovanje, igar naloga bo poglabljanje kulturnih in gospodarskih odnosov med Hrvako in ostalimi dravami. Nanking, 28. junija. Novi italijansk odpravnik poslov, poslaniki svetnik dr. Spinelli je prispel v kitajsko prestolnico. Spinelli je imel e v Tokiju razgovor s tamkaj se inudeim kitajskim zunanjim ministrom uminjijem, s katerim se je razgovarjal o raznih vpraanjih, ki se nanaajo na obe dravi. Ankara, 28. junija. Turki parlament je veraj sprejel zakonski osnutek o estmesenem podaljanju obsednega stanja v estih turkih pokrajinah, med drugim v Carigradu, Odrinit in ob Dardanelah. Ankara, 28. junija. Po novicah iz zapadno-anatolskega potresnega ozemlja 6e e vedno nadaljujejo potresni sunki. V Gedizu je bilo poruenih mnogo hi. Doslej so nateli 12 mrtvih in 14 ranjenih.

Na progi Ljubljana Postojna Trst vozijo dnevno redno sledei potniki vlaki: Odh. L j u b l j a n a Prih. Postojna Odh. Postojna Prihod Trst Oclliod Trst Prih. Postojna O d h . Postojna Prih. L j u b l j a n a 5.25 7.15 7.25 9.36 12.40 14.30 14.55 17.02 6.40 8.47 5.40 9.25 7.40 11.25 14.20 16.10 16.45 19.00 12.40 14.37 14.47 16.40 18.10 20.00 15.25 17.33 18.05 20.05

(Nadaljevanje s 1. str.)
kar se ni posreilo z diplomatskim majanjem. Finska, pie list dobesedno, je istoasno vogelni kamen in opornik evropske obrambe proti boljevizmu. Berliner Lokal-Anzeiger podrtuje, da se tudi v tej uri kae velika povezanost vseh evropskih narodov, ki se morajo boriti za svoj obstoj in za svojo bodonost.Vsi, od Severnega rta pa do rnega morja, so si edini v svoji volji po ohranitvi ivljenja in lastnega obstoja. Pomoi od zunaj Evropa v tem usodnem boju ne more priakovati.

Na progi L j u b l j a n a Vrhnika trg vozijo dnevno redno sledei meani vlaki: Odhod Prihod Odhod Prihod Ljubljana Vrhnika trg Vrhnika trg Ljubljana 8.15 8.55 6.17 7.05 13.30 14.10 11.37 12.25 18.25 19.05 16.57 17.45

JSPORT
ZK Hermes K Ljubljana na praznik ob 18. uri na igriu Hermesa. Predtekma: ZSK Hermes : SK Ljubljana mladina. Iz zbora nogometnih sodnikovi ca tekmo: Hermes s Ljubljana delegiram g. Makovca, za predtekmo g. Dolinarja. Predsednik.
A. C. nilhao panski zmagovalce. V B a r c o l o n j j o b i l o t o k m o v a n j o za S p n n s k l nog o m e t n i p o k a l z a k l j u e n o p r e d 5.000 glod a l c i . A C m i l i n o j o p r e m a g a ! v i z v r s t n i finalni igri prvaka F C Valonoijo z rezultatom 2 : 0 . Po konani tekmi je Izroil d r a v n i portni v o d j a gonornl MoscarJo zmagoviti onajstorlci pokal genoralissima Franca.

Sovjeti drago plaujejo napad na Finsko

Helsinki, 27. j u n i j a . List >Ajan Suunta obravnava v dananjem uvodn i k u sedanji vojaki ter politini poloSaj Finske: Ci primerjamo dobiek in izgubo v sedanjih bojih na karelij i skem bojiu, potem nikakor ne moremo biti zaskrbljeni. Izguba ozemlja na Kareji jski oini je sicer trenutno zelo bolea, vendar j o le prehodna; zato pa je ostala bojna sila finske vojske neoslahljena. Sovjeti so morali drago plaati svoj napad ter so pri tem dosegli le takne uspehe, ki nimajo nobene trajne vrednosti. Finska je danes v istem poloaju kot je bila med zimsko vojno, da more le, z nepopustljivo borbo ohraniti svoj obstoj. Niti finska vojs/ka, niti finski narod ne bosta nikdar opustila svojih pravic.

Zaplemba premoenja komunistov

Z odlokom efa pokrajinsko uprave v Ljubljani (Slubeni list t. 48. z dne 28. junija 1044.) jo zaplenjena imovina upornikov: Gostie Draga, gostilniarja nazadnje stanu joega v Gor. Logatcu t 49: Korninn Joeta, eleznikega uslubenca, nazadn je stanu joega v Ljubl jani Pugljeva ulica t. 10, in Leskovks Franca, Javnega uradnika, nazadnje stanujoega v Ljubljani, Ciglerjcva ulica t. 41.

Teke izgube komunistov na Notranjskem

Z junijem so komunisti poivili svoje delovunjo. Z brezobzirnimi sunki, v katerih niso varfceval! d krvjo, so hoteli dosei kak vidneji uspeh Pa kakor jim je ta stvar spodletela v bojih okrog Vinje gore, lako je bilo tudi na Notranjskem v okolici Rakeka. V zaetku meseca se je pred Rakekom zbrala cela vrela komunistinih tolp. Terenci na Rakeku so sporoili komunistom, kje bo najbolj uspeen zadetek. V naih tantih je zavrela kri, ko so videli, da na Rakeku e vedno delujejo komunistini izdajalci, kajti edino ti so mogli sporoiti tolpam, kje se domobranci zbirajo. Ko je dobila posadka na Rakeku okrepitev, so l l . junija krenili naa fantje proti Slivnici, Kozjeku in Grahovemu. Ta pohod pa je imel le ta namen, da bi ugotovil mo komunistinih tolp. Zato je po daljem gibanju prilo do hujih borb tudi pri Cerknici. Domobranci so 6e vrnili proti Rakeku. Pohod je dosegel svoj namen, kajti ugotovil je, kje imajo komunisti jedro svojih oddelkov iu kakna je njihova oboroitev. Komunisti so morali la odsek Imeti za posebno vaen, ker so zbrali tukaj skoraj same 6tare tolovaje, ki so popolnoma obvladali manje tevilo med nje pomeanih novomobilizirancev. Ob povi atku na Rakek so se domobranci zaeli pripravljati na odloilen spopad s komunistinimi tolpami, zbranimi v okolici. Priprave je zelo pospeil prihod slol nika Vuka Rupnika. Stari protiUoiuuni stini borci so ga poznali e iz asov, ko je po 8. septembru prevzel poveljstvo nad novomekimi vakimi straami, jih sreno pripeljal iz komunistine poplave, ki je tedaj zajela vso Dolenjsko in s smelimi boji pri Krkem postavil temelj slovenskemu domobranslvu. ez nekaj ur, ko se je zaelo svitati, so domobranci e krenili na |>ohod. Komunisti so bili popolnoma tznenadeni, zato so imeli nai fantje e | o eni uri lep > uspeh. Zajeli so 8 komunistov in zaplenili teak top. Ze prej je pogled na hladno preudarnega poveljnika navdal vse motvo e preprianjem, da njihova pot ne bo zaman, toda tako hitrega uspeha 6e niso nadejali. Tudi stari bojevniki niso mogli zakrili vidnega veselja in navduenja. Kmalu se je zael napad na Slivnico. Komunisti so imeli na njej v starih jugoslovanskih bunkerjih dobre poloaje. elni napad bi tudi pri najveji previdnosti zahteval rtve. Stotnik Vuk je dal iz Cerknice dalj asa z nvinometi razbijati poboje Slivnice in s tem delal vtis, kakor da se pripravlja od le strani glavni naskok. Vsi komunistini oddelki so se zbrali na tej strani in akali na domobrance. V tem pa so domobranci obli Slivnico in udarili tolovajem v hrbet. Preseneenje je bilo popolno, komunisti so zapustili utrdbe in iskali reitve v begu. Tako je bila Slivnica osvojena v dveh urah brez izgub in brez ranjenih. Izguba Slivnice je komuniste zelo zadela, zalo so jo skuali v naslednjih dneh zopet osvojiti, toda svojo poeljivosl so morali drago plaati. Domobranci pod stotnikom Vukom so prili celo v protinapad. Ker je Slivnica kot vano oporie trdno stala, so se mogle razviti obseneje akcije proti komunistom V boje so posegle tudi druge domobranske edinice, tako da je pokalo vse od Begunj preko Graliovega in Blok, pa do Lokega potoka. Ze prej so na Blokah pri kraju Metle komunisti doiveli obuten poraz, na meslu so pustili 29 mrtvih. Ni manj pa jih niso odvlekli s seboj. Komunisti so zali e v tolikno stisko, da so poslali po pomo kurirja, ki pa so ga med potjo domobranci zajeli. Komunistini tab je zahteval tri tolovajske brigade, naj pridejo od Vinje gore proti Blokam, da bodo ustavile napredovanje domobrancev. Ker pa je bil kurir ujet, seveda pomoi ni bilo. V borbe okrog Loa so posegli ludi nemki padalci. Na lla so se spustili v Krini gori, kjer je bil tab vseh zbranih tolovajskih et. Padalci so veino tabovcev pobili, med ostalimi pa napravili zmedo. Tudi sicer so komunisti v leh bojih izgubili marsikaj, kar ne bodo mogli nadomestiti. Domobranci so zaplenili veliko telefonsko centralo in ve komunistinih skladi. Glavni uspeh pa je bil v tem, da so pri vseh teh bojih komunisti izgubili veliko svojih ljudi. Pogosto se je primerilo, da so domobranci na kaknem poloaju, ki so ga zasedli po predhodnem obstreljevanju s tekim orojem, nali po nekaj desetin nahrbtnikov, komunistinih epic in drngbga pribora, ki ga imajo posamezni to'ovaji s 6el>oj. Okrog tc prtljage pa so bile cele mlakue krvi. Ce primerjamo komunistine izgube z domobranskimi, 6e mora lovek resnino uditi. Padlo je namre le 9 domobrancev, 13 pa jih je bilo ranjenih. In e te ranjence obiete v vojni bolninici, boste videli, da imajo 6koraj vsi le laje rane, ki se hodo kaj kmalu zacelile in bodo fantje spet preli v boj.

SPORED
V E L I K E G A NARODNEGA ZBOROVANJA dne 29. junija 1944 na Kongresnem trgu
1. Prihod g. prezidenta divizijskega generala Leonn Kupnikn in pozdrav astne ete slovenskih domobrancev, 2. Pozdrav slovenski zastavi. 3. Pozdrnv astnih gostov po g. Francu Jnnignjii, generalnemu tnjuiku mestnih uradov. 4. Otvoritev zborovanja in uvodnn beseda g. dr. Ludovikn Pun, naelnika slovenske propagande. 5. Govor g. Izidorju Cergolu, efa aktivne propagande. 6. Preeren: Zdravica zdrueni pevski zbori. 7. Govor g. dr. Branko Alujevin, predsednika Pokrajinske delavske zveze. 8. Govor domobranskega poronika g. dr. Stanka Kocipra. 9. Slovenec s e m . . . zdrti. zbori. 10. Beseda gospoda prezidenta. 11. Koranica vojaka godba. 12. Zakljuek zborovanja. 13. Pozdrav slovenski znstnvi. Zaetek zborovanja ob pol 8 zjutraj. Pripravljalni odbor.

Najhuje zlo v taboriih: teror komunistov

Prijatelj naega lista nam jc poslal tole pismo: ivel sem dolgo asa v taboriu v drubi starih komunistov. Bil sem oprezen. Skual sem biti ustreljiv, prijazen in sem storil vse, da bi v dejanju pokazal pravo tovaritvo, ki ga komunisti tako poudarjalo. Zagrabil sem za vsako delo, na psovke nisem odgovarjal. Dokler komunisti niso vedeli, da nisem njihov simpatizer. ie e lo Delil sem z njimi kake pribolike Toda videl sem, kako so stari komunisti krivino postopali s tovarii sotrpini. Pri dodeljevanju dela so si lastili komunisti prednost Sebi in svojim somiljenikom o izbrali najlaje posle, a takim, ki so bili drugega nazora, so dodelili najtra dela Pretepavanje, pobijanje, zanievanje, psovanje, denunciranje in vse mogoe hudobije so morali utiti tisti, ki niso bili komunistinega preprianja. c si jc kdo drznil izrei c tnko nedolno kritiko postopania komunistov, so udarci padali vse vprek Pri delitvi skupne hrane so imeli prvenstvo komunisti. Najbolje in najveje porcijc so delili sebi in svojim zvestim. e pri kruhu in krompirju so delali izjemo. Kdor ni bil komunist, je dobil slabi kos kruha, manj in slabi krompir. Najhuje pa je bilo pri delu. Slari zagrizeni komunisti so bili navadno preddelavci in nadzorniki Najslabe orodje, najteje in najgre delo so dodelili nekomunistom. In potem tisto strano priganjanjcl Komunistini prcddclavec te jc udaril z lopato, kijem, sekiro, eleznim drogom in sploh z vsakim predmetom, ki ga je dobil v roke Nala so si za pretepavanje priredili biliovke, gumijevke, inate korobae in sline predmete, da so z njimi pretepali sotrpine drugega miljenja. Videl sem netetokrat ko so z udarccm izbili dclavccm zobovje, ulomili roko ali nogo, ga z lopato ali krampom udarili po glavi, da se je reve zruil v mlako lastne krvi. In vse to za prazen ni- Samo zaradi tega, ker dotini ni bil komunist. c si e tako pridno delal in skual storiti vse, kar ie bilo prav. rdei trinogi so preganjali tiste, ki so jih vzeli na piko ob vsaki priliki Njih oji somiljeniki pa so lahko med delom poleavali ali sc skrivali, imeli so prednost in zaito Bog varuj, e bi se kdo od nekomunistov drznil ugovarjati proti krivinemu in diviakemu postopanjul V takem sluaju jc sledilo zopet pretepanje, sramotenje in denunciranje. In sramotenje tistih, ki so izvrevali etudi na tihem svoje verske dolnosti! Ubogi duhovniki, ki so bili pod komando komunistinih nasilneevi Na njih raun so padale psovke, sramolcnja in besede najgre vrsle. Norevali so se komunisti iz sv, mee, Najsvetejega, iz molitve, ronega veuca, istosti. Pa bilo jim je vseeno, ali jc bil duhovnik katolian, protestant ali pravoslaven. Bogokletno postopanje komunistov so obsojali tudi poteni nekatoliani in svobodomiselni Grdo postopanje komunistov se je gr.usilo vsakemu treznemu io potenemu loveku. Komunistino prostako, divjako surovo postopanje z nekomunistinimi delavci in sotrpini ni bilo brez posledic. Mnogo je bilo nedolnih rtev! Mnogi sc bodo zaradi udarcev vrnili domov kot invalidi brez zob biez roke ali noge. Skusil sem. obutil sem na lastni koi te grozote, videl sem v dejanjih komunistino bratoljubie, svobodo in ko'egijalnost na tako iv, resnien in otipljiv nain, da lega nikdar ne bom pozabil. Uboge in nesrene rtve komunistine krutosti pa kliejo v nebo po maevanju.

t Domobranec Alojzij Pekolj

Na praznik mladinskega zavetnika sv. Alojzija popoldne ob treh, ob uri Zveliarjeve odreilne smrti, je v vojaki ambulanti v Vinji gori izdihnil domobranec Alojzij Pekolj, rojen 2. avgusta 192b na Griu pri Trebnjem. /. njim je zavod sv. Stanislava poloil na oltar domovini prvo rtev izmed velikega tevila svojih navduenih domobrancev. estoolec Pekolj se je priglasil za vojako slubo takoj 1. decembra luni. Izuil se je za signalista in odel o Sventci na velikolako postojanko. Takrat je pisal starem: Pri vojakih sem e od 1. decembra. Uniforma se mi lepo prilega. Mi jc zelo dobro, kar Vas gotovo najbolj veseli. Ni se ni treba bati, snj sem priel na varno mesto kot signnlist, tako da se mi zdi, d a j e p r e m a l o ncv a r n o.c Kmalu so se elje junakega fanta spolnile. Na postojankah v Velikih I.aah, v Grosuplju in v Vinji gori se je nnd "50 krat sreal in spopadel s komunisti. Neknj asa je sicer bil v pisarni za potna dovoljenja, toda e je slial, dn odide patrulja na teren, se je vselej priglasil in hodil vedno spredaj. >V hrbet ne morem gledati, jc de.' d. Ko je el na patruljo iz Velikih La, je komunist skozi okno ustrelil prijatelja, ki je korakal ob njem. V trenutku je Pekolj s tolovajem obraunal, naloil padlega tovaria z njegovo strojnico vred in odel naprej, kakor do se ni ni zgodilo. Ko je hitel z majhnim oddelkom z Grosuplju proti Vinji gori, jih je napadlo sedem komunistov. Pekolj, ki j c liil na elu, je v trenutku opravil kar s tremi, tako da so drugi strmeli, kakor da se je pojavil junak iz bajeslovja. Alojzij Pekolj je padel na svoj godovni dan ob pol 12 pri Kriki vasi nad \injo goro. Zjutruj ob tirih so komunisti z veliko silo navalili na domobransko postojanko. Pekolj je bil sevedii takoj pripravljen hiteti na pomo. Kakor vselej, je bil tudi sedaj spredaj. Moderna strojnica, ki ne loi viteza od bojnzljivca, mu je v junake prsi \ sodila kar devet svinenih zrn, razdejala ramo in odtrgala koleno. V trenutku je roka mrliko pobledela. Prosil je: Prepeljite me v Ljubljano v bolnico, morda bo e dobro. To je rekel pa v misli na svoje domae, ki so svojega Lojzka nedopovedljivo ljubili. Saj je zapisal v pismu: Zame se pa ni treba bati. e pa vendar padem, pa Bog pomagaj. Najbolj hudo bo to, ker boste Vi tnko alostni. Prijatelji so mu pripeljali duhovnika, ki ga je spovedal in obhajal. O b treh popoldne pa je skozi vrata, ki jih je odprla usodna strojnica, vstopila smrt in zaasno odvedla

Navodila za dohod
na Kongresni trg. kjer bo veliko protikomunislino zborovanje dne 29. junija, so naslednja: 1.) Iz Gradia imajo dohod samo: a) astni gostjo, b) domobranci, c) narodne noe, d) vojaka eodlia j n e) pevci. 2.) Ostalo obinstvo bo lahko prihajalo na Kongresni trg iz Vegove ulice, Hribarjevega nabreja. Dvorskega trga, Gosposke ulice in Wollote ulice. S.) Selenburgova in Subifeva ulica ter Gradie so za dohod obinstvu zaprti. Glede razmestitve obinstva nn Kongresnem trgu naj so vsakdo lono dri navodil slubujoih rediteljev in strauikov.

Kotarju Martinu v spomin

Ko so zvonovi zapeli marniciim v slovo, je dospelo sporoilo, dn je v taboriu dne 21. decembra 1943 umrl slovenski fant Martin Kolar, rodom iz Znbukovja, upnije Raka pri Krkem, Dolenjsko. V najbolji moki dobi 41 let je podlegel bolezni, ki mu jo je povzroila internacija v Rcnizziju s svojimi tegobami, katere je skupno z mlajim bratom Vinkom uduno prenaal polnih 12 mesecev. Po 9. septembru 1943, ko se je brnt Vinko odpravil na pot v domovino, ni imel Martin ve toliko moi, da bi el z njim. Ostati jc moral na mestu. Prepeljali so ga v drugo taborie, kjer ga je smrt reilu nadaljnjega trpi jen ja. Tako je legel sin sonne Dolenjske v luj grob. Itojakom. sofaranom in obanom Sv. Lovrenca na Raki, razkropljenim irom Evrope, se pn v domotoju budi spomin na dni, ki jih ni ve. Iz poznbljcnjn vstane veseli nedeljski popoldan, ko je bil na Itak i ustanovljen telovadni odsek, za katerega se jo pokojni, takrat 20 letni Martin, veliko trudil. Navdueval je fante z besedo in zgledom za ideale. Bil je ves as odsekovegn obstoja njegov vsestransko delavni tajnik. Tudi pri Prosvetnem drutvu na Raki je opravljal tajnike posle. Mnogokrat je odlino nastopal pri raznih igrali iu drutvenih prireditvah. Kot predsednik fantovske Marijine kongregncije je bil v vsukem oziru vzoren. S Kongregneijskirn znakom nu prsih in z Marijino zastavo v rokah je neustraeno stopnl nn elu fantovkongregnnistov pri procesijah z Najsvetejim nn \eliko soboto nli nn praznik sv. Ilenjegn Telesa. Celo naelni nasprotniki so ga spotovali. Osebnih sovranikov pa itak ni imel. Izza koprene preteklosti se l j u b k o nasmihajo tudi dnevi st. birme in tri vesele novomnne nedelje, ki jih jc doivela upnija Raka v teku poslednjih 20 let. tirikrat je imel pok. Martin ast nagovoriti in pozdraviti Prevzvienega pri sprejemu in ravno tuko vse trikrat tudi novomnnikn. Pokojni Mnrtin je bil zastopnik Vzajemne zavarovalnice za Rnko in obenem zastopnik katolikega tiska. Domoljubu je bil ve let mnrljiv dopisnik. Njegova poroila so bila stvarna, krntkn, a jedrnata in vselej resnina. Sestavljal jih je veinoma ob poznih veerih, po konanem delu iu ob nedeljskih popoldnevih. Drngi Martini Naj bo Tebi tnm T luji zemlji slndnk poitek. Tvoji sivoInsi mnmi-vdovi, Tvojim brntoin in sestram in ostalemu sorodstvu pa nao iskreno soulje! prof. lnisa, Frnncelj iz ole rektorja Betetta. Klavirsko spremljavo je pri obeh oskrbel prof. Marijam Liipovtek. Posreena je bila zamisel radijske postaje Ljubljana, tla je priredilo v Unionu javen pester veer s prenosom, pri katerem so sodelovali njeni
nnjlKilj znani sodelavci. V d v e in pol-

Praznik sv Ahaca v Idriji

Idrija, 22. jun. 1914. Na dananji dan pred petsto leti so nali novo ilo ivosrebrne rude v Idriji. Prebivalstvo je bilo o v nevarnostj, da mu z usahnitvijo rude odide tudi glavni vir zasluka, zato se je v hudi stiski zateklo k Bogu [>o pomo. Ker je bila njegova pronja usliana ravno nn dan svetega Ahacija, je ljudstvo poleg sv. Barbare izbralo sv. Ahaca za farnega patrona in zaobljubilo slovesno procesijo na njegov praznik. Tako smo tudi ..veraj imeli lepo procesijo *v. Kenjega Telesa na ast farnemu patronu sv. Ahaciju in drugim priljubljenim naim zavetnikom: sv. Barlmri, sv. Tereziji Veliki in sv. Janezu Neponiuku, kakor so nam zapustili astitljivo izroilo nai verni prodniki, ki so 6e bolje od nas zavedali, da je vsak dar in tudi idrijski rudnik, ki preivlja 5000 ljudi dar boji, ki zani nismo Bogu nikoli preve hvaleni. Vreme nam je ves as procesije prizanaalo, da je bila procesija res lepo uspela. Zal, da ni bila tako veliastna, kakor pred 3550 leti, ko smo iveli v miru in nas teave vojskiuih asov niso begale. Posebno smo pogreali udelebe naih rudarjev, ki so v prejnjih asih dajali procesiji veliasten povdarek globoke vernosti idrijskega rudarja in njegove povezanosti s cerkvijo. Procesijo je vodil ob precejnji udeleili domae duhovine na novi dekan in upnik, pre. gosp. Janko agar, bivi na kaplan in |>otem skozi 18 let upnik v Ledinah nad Idrijo. Ustoliili ga bomo na praznik 6V. Pelra in Pavla kot idrijskega upnika in dekana in goree prosili Vsemogonega, da nam ga ohrani dolgo vrsto let v nai sredi in da po nieui prenovi naa srca in dvigne versko ivljenje v nai upniji. V Spodnji Idriji smo pretekli torek (20. VI.) pokopali go. Marijo Likar, po domae Planinko. Bolehala je dolgo asa na zavratni bolezni in veliko trpela. Bila je blagega znaaja in velika dobrotnica reveev. Krasen pogreb je prial, kako je bila pokojna spotovana in priljubljena pri vseh. Pogrebne obrede je opravil pre. gosp. dekan J. agar, ker je bila pokojna doma iz Ledin. Bila jo tudi naetrta produkcija Glasbene akademije je bila posveena operni umetnosti. Vrila se je dejansko v Operi, kjer mladi pevci prvi stopijo nn resnine oderske deske. Nastopajoi gojenci in gojenke tudirajo v operni oli pod vodstvom ravnatelja Mirka Polia in dr. Danila vnre. Sliali smo odlomke iz oper Mozarta. Mitsorgskcgn, Puccinijn, ajkovskega, Smetane in Verdija. Naslopili so naslednji gojenci in gojenke: Koroec I.ndko, Papler Albert, Lnngus Fra.nr, Frnncelj Rudolf, Smrkelj Snmo. Kos Marijan. Sencganik Kranja. Mnlnnri Milena, Janar Angela, Skrbinek Milo, Sterle Janja in Pertot Duen. Nastopajoe sla spremljala nn klavirju Osnna Joe in dr. Danilo vara. eprnv je zn popolno izvcdiKi manjkal orkester in je bila veinoma tudi scenn bolj verjetnostna kot resnina, vendar o izvajani prizori pred nami zaiveli. etudi lahko prediposlnvlinmo. da si ne bodo prav vsi nastopajoi izbrali za svoj ivljenjski poklic slube v operni umetnosti. vendar jc e tevilo tolikih nado vzbujajoih glnsov nnd vse razveseljivo. Nekateri mod njimi so e skoraj docela izolani, tnko da lnliko dnnes nli jutri z uspehom nastopijo in razbremenijo aktivne operne rlnne. Ne mislimo posameznih ocenjevati, saj bo as sam napravil mod njimi ronica Domoljuba. Mou, herki in ostalim nae iskreno soalje! V soboto praznuje svoj osemdeseti god pre. gospod Ivan Remec, zlatomanik in dekan v pokoju, ki oskrbuje duno pastirstvo v zavetiu za uboge na Marofu pri Idriji. Zaslunemu in vzornemu duhovniku ter skrbnemu oetu reveev elimo, da ga ljubi Bog obrani zdravega in ilega. Zeljno priakujemo naih fantov domobrancev, da bi s svojo le|>o domao pemijo prinesli malo veselja med nas Idrijane, ki e utimo slovensko in ljubimo verske in narodno svetinje ter resnico s potenjem in pravinostjo, eprav smo zaostali za vami Ljubljanani in Gorjani, kar se tie liorbe proti brezbonemu in protinarodnemu komunizmu. Krive so temu najve slabe prometno zvezo v leh razmerah, ker smo tako dale od eleznice in dostikrat lakoreko odrezani od vejih sredi: Ljubljane, Trsta in Gorice.

Ponovitev pisanega veera

Na splono eljo bo Radijska postaja ponovila pisani veer v ponedeljek, dne 3. julija, ob 19, v veliki Unionski dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. idealno duo iz junakega telesa. V soboto popoldne so mu postlali postelj na Orlovem vrhu poleg koevskih junakov. Junaki Alojzij Pekolj jc gotovo vreden njihove drube. Bil je poboen kongreganist in zgleden dijnk-estoolcc. Doivel je komaj 18 pomladi, pa je bil moder iti odloen. Domobranstvo je bilo ideal, ki mu je prearil vso duo, pa ne morda iz fanatizma. Ne, preuevanje pnpekih okronic mu ie do poslednjih skrivali razkrinkalo brezboni komuni zem. Mlademu junakemu borcu, ki je v usodni uri dobro vedel, knj je njegova sveta dolnost in je to dolnost tudi izpolnil vena slava!

Ljudje si znajo pomagati

Ko so se v zadnjem asu spet po dolgem presledku priklatile v okolico Grosuplja komunistine tolpe, je pri marsikateri hii zavladal strah, da bi tolovaji ne odvedli s seboj eludi e priletnih gospodarjev. e se je I? dalo, so se ti pravoasno skrili v boslo. Pa tudi v hii se je nael kaken pod, ki ga tolovaji ne bi nali. V neni hii se je gospodar skril kar pod posteljo. Tolovaji so ga zagledi.li in ga p o l n i l i izpod nje. Tedaj pp so za*e'i otroci v vei kriali: Nemci gredo! Komunisti so se prestraili in jo ubrali iz hie, mo pa je medtem ubeal v blinji gozd. V neki drugi vosi so bili otroci e bolj navihani. V skrbi za svoje oete, ki so jih tolovaji iskali po hiah, da bi jih uvrstili v svoje tolpe, se je mladina zbrala zunaj vasi m kar se da kriala: Juri, hural Domobranci naprej! Vsi tolovaji so pritekli iz vasi in jo odkurili proti glavnini svoje tolpe. Medtem so imeli vsi ljudje v vasi dovolj Pasa, da so se varno poskrili, ker komunistov nekaj ur ni bilo nazaj. nnjliolj zanesljiv izbor. Gotovo je pa, tla lw tisti prej dosegel postavljeni cilj, ki bo z najvejo resnostjo oblikoval svoj glasovni mnterijal; e kje, potem velja rnvno tuknj, tla umetnost ne pozna zastoja in oddiha, posebno ne danes, v asu hude konknrence, ko se vsepovsod pojavljajo mnogoobetnjoe pevske moi. Obinstvo, ki jc Opero docela napolnilo, je nnslop mlntlih pevk in pevcev navdueno ipozdrnvilo. Na peti sklepni produkciji Glnsbene nkademije, ki je imeln koncertni znaaj, sta nastopila e dobro vpeljana violinistka Jelka Stanieva ter tenorist Francelj Rudolf; prva je izvajala tiri toke sporeda, drugi dve. Produkcija se je vrila v veliki filhnrmonieni dvorani. Odline izvajalske zmonosti Stnnieve e jKiznnmo. Polngoma, a zanesljivo sc vzpenja proti vrhu, kjer lovek pozabi na prestane napore, osreuje ga le zavest, da more s svojo umetnostjo drugim sluiti. Tudi Frnncelj je na najbolji poti, ki vodi k umetniki popolnosti. Materijnl ima dober, glas lepo olnn in prijetno barvnn, viine e dosti neprisiljene. Ko bo e svojo igro (tln poseemo nazaj nn operno produkcijo! vzporedil z glasovno izobrnzbo. l>o, e bo vztrajno hodil svojo pot, dosegel e lepe uspehe. Siaiiieva je iz ole

KULTURNI
Iz koncertne in operne dvorane
V zadnjih dneh koncertne prireditve vejega in manjega znaaja druga drugo kar prehitevajo, tako da poroevalec e zaradi omejenega prostora ne more vsake posebej obirneje razlenjevati niti ne posameznili nastopajoih podrolineje ocenjevati; zato n a j bodo prireditve zadnjih dni v glasbenih poroilih vsaj statistino omenjene. . Novost na opernem odru je bila ta, dn je v zadnjem asu V. Heybalova nastopila v vlogi Margarete v 1'austu. Njene velike pevske in igralske zmonosti so prile v tej vlogi v odlini meri do izraza. Pevsko prinaa ta partija mehke lirine momente, kjer more pevka pokazati kulturo svojega glasu, naletimo pa poleg njih na dramatina mesta, kjer trobi notranja napetost tudi navzven moneji izraz. Tu kot tam je bila IIeybalova v vsakem oziru na svojem mostu. Glasbena ola Sloga je priredila v nedeljo e peto glasbeno matinejo violinskih sonat. Spored sta tudi to pot izvajala violinist Albert Dermelj in

O B Z O R N I K
pianist Marijan Lipovek. Novih skladb spored ni prinesel, pa pa sin oba izvajalca izbrala iz prejnjih koncertov po eno muzikalno najmonejo in za svojo dobo najznailnejo sonato ter nam tako e enkrat v zgoeni obliki podala kratek pregled razvoja te vrste skladb. Njuno izvajanje je bilo nn viini. Krntke uvodne besede jc tudi k tej prireditvi spregovoril g. ravnatelj SveteL

Glasbena akademija je v zadnjih dneh priredila tri nove sklepne produkcije Svojih gojencev. Na tretji so nastopili trije pevci iz ole g. rektorja Betetta (tenorist Skrbinek Milo, sopranistka Sterle Janja in baritonist Kos Marjan); dalje dve pianistki iz ole prof. Antonu Ravnika (Kozlcvar Van da in Berncti Darinka) ter ena iz ole prof. Janka Ravnika (Pehani Frida). Sliali smo e flavtista Gregora Ladislava (ola prof. Koroca) in elista Poljanska Ivana (ola prof. edlbauerja). Tudi na tej produkciji jc bilo veliko skladb izvedenih tako, dn so po kvaliteti e skoraj presegale obiajni olski okvir.

urnem s|)oreilii so se nnm predstavila naslednja zdruenja in solisti: veliki radijski orkester, ki ga je vodil Drago Mario iianec; mali orkester poti vodstvom Alberta Dermeljn in plesni orkester s solisti poti vodstvom Marjana Vodopivca. Nastopil je komorni zJior in kvartet Fantje nn vnsi. Solistine pevske toke so izvajali: Manjn Mlejnikova, Janja Baukart-Sterlelova in Janez Lipueek. Za tk>bro voljo j o poskrbel /. recitacijo Franc Lipah. Vso toke sporeda je z duhovito besedo vezni Boo Podkrnjek, ki je bil ta veer gotovo najbolj znposlenn osebnost. Ve!ikn unionska rlvornnn j e bila nabito polna obinstva, ki je z najvejo pozornostjo spremljajo izvrstna izvajanja; radijskim poslualcem sicer nevidne sodelnvce je obinstvo lnliko to (Hit slialo in videlo, s imer so izvajanja pridobiln nn privlanosti. Prvi poskus takega prenosa se jc posreil; naj bi mu sledili ie drugil AL % ,

Horaa n telakarjes Sove tobane nakaznica

Raznaalcl mestnega preskrbovalnega urada prino v petek 30 t. m raznaati nove tobane izkaznice upraviencem na dom. Izkaznice bodo veljale samo en mesec ter bodo zato vsak mcscc posebej nove izkaznice Raznaati bodo prieli v ulicah, ki se zaenjajo s rko A. Vsaka izkaznica velja 2 L. Izkaznice za moke se razlikuiejj od onih, ki jih dobe enske Posebno pa opozarjamo, naj vsi upravienci shranijo g l a v e star i h dosedaj veljavnih tobanih izkaznic, ki jih bodo morali predloiti pri vpisu v posameznih trafikah. Upravienci se smejo prijaviti samo v tistih trafikah, kjer so kupovali doslej. Mestni preskrbovalni urad bo v dnevnikih objavil, ko bodo razdeljene vse tobane izkaznice ter bodo takrat objavljena tudi vsa ostala navodila. Do tedaj pa trafikanti ne bodo oddajali upraviencem tobanih izdelkov.

Za dananji dan
Koledar
etrtek, apostola; Petek, cinu, 30. sveta t. II, ronika: Marcel, ronika: iona: malega Oliver, Ostljan, Sobota, nja Kri i v. Petor ln Pavel, Moje In fantje vseh nas ljubljanskih vseh v je pri fara! muenlk; Pa vol, Bonodikta, apostoli Ludevica. Duhovna sredstvo, s tem ls naega zlasti vah A. za s da obnova sc najbolje In reevanju bodonost obnomolimo ki Jih deleen obbo noErnilljnna, spoznavalee. srpana: Skof ; Joznsova Kospozn. Teodorik, muenica; obnovimo pomagamo za vso In da tn Kristusu

novice.
T e a j i so eno-, d v o . na ild. lle ska V ica: zmerna, tudi teaji no. ts. nedeljo Poznate Cena y lztde 1.50 k. nova lire. o. vsa Stepanja svoja 1914. Novak. za v na vas pozivanajna se izSo

ali trimeseni. dnovno.

Unl-

vpisovanje za

Speotalnl koristul-

stenografijo, znanje, uni prospekti:

knjigovodstvo Trgovsko

odloilno naroda rok Na

Praktino Informacije,

vsakomur

njegovo

brezbonega mesenih usmiljenja za na 3. o nao zdruujemo,

hreznuroduega skupno koristi,

Chrlstofov

zavod.

DomobranknjiFrano

komunizma. so z a t o naj toni

duhovnih

Dramsko gledalie
Kozarce vode. Ob 18. R o d

RakovnlSka Spisal dr.

narod; prosimo pridite 2.

koful

Ljubljana se pripravlja m Eetslski na

Kadar zc>tuli sirena je ravnanje Ljubljananov na zelo razlino. Pametni br zgrabijo, e so doma, najpotrebneje stvuri in hite z njimi v kletne prostore. Kogar zaloti preplah v uradu ali tovarni hiti v zaklonie. Tisti, ki so ob tem asu nn cesti si poiejo najblije javno zaklonie. Marsikateri nespametne/, pn se za znak poplnha ne meni in misli samo na to, kako bi as med alarmom im bolj udobno preivel. So pa ljudje, ki ob znaku preplaha ne morejo skrbeti niti za svojo varnost, niti zn to, da bi si as med alarmom napravili im bolj prijeten, ampuk jih klie dolnost na doloena mesta. V pripravljenosti mora biti ves varnostni zbor ijubljanske policije, ki ima nalogo, da v primeru napada skrbi za varnost in obveanje ter vodi vsa reevalna dela. Ljubljanski poklicni gasilci zasedej o svoje gasilske avtomobile in se odpeljejo nu razline konce mesta, da bi bili takoj pripravljeni, pa naj nastane poar kjer koli. Tudi ete pomonih gasilcev na Viu, v Zg. in Sp. iki se zbero v svojih domovih. e med nanadom bo treba nuditi prvo pomo. Na enajstih reevalnih postajah se zbero zdravniki in samarijani. Med temi obvezovalii so tudi zasilne bolninice, ena v Slonu, druga, precej velika v Krekovi gospodinjski oli. V Ljubljani je 90 zdravnikov ki se menjaje po sodih in lihih dneh v mesecu vrste ob poplahu na zdravstvenih postajah. V sluaju napada bodo seveda prili na mesta vsi. Pomonega osebja ic 300. predvsem samarijank. Po vsakem alarmu dobi ef zdravstvene protiletalske zaite z vseh postaj poroila, e se je osebje polnotevilro zbralo. Tudi samaritunke so zelo vestne. Le vasih premalo pohite in korukajo proti svojemu obvczovaliu e takrat ko ni nikogar drugega ve na ulici. Se j i m pa dobro zdi, da morejo straniku, ki jih ustavi, pomoliti legitimacijo Rdeega kria, e: Jaz imam pravico, da hodim okrog tudi med alarmom! Vendar so take misli zelo otroje^ in bi se Y primeru napada kruto maevale. Ljubljanska sanitetnn sluba ima sedaj 4 reilne avtomobile za primer alarma pa bi sluilo prevaanju ranjencev e 15 zasebnih avtomobilov. Tudi konjske vprege z zapravljivki bodo prav prile, zlasti e, ker avtomobil tee pride preko mest, ki so jih zadelale ruevine podrtih poslopij. Morda vas bo zanimalo, kakoi zgleda taka zasilna bolninica, kot jo imamo v kletnih prostorih Slona. Dvorano, ki j c bila numenjena za bar, so pregradili z vmesnimi stenami. Na ta nain se je e itak moan strop e bolj okrepil in bo z lahkoto vzdral ruevine, e bi se tudi vsa stavba nanj podrla. Tudi pred direktnim bombnim zadetkom je bolninica varna, saj je znano, da n. pr. v Trstu ni nobena bomba prebila ve kot tri nadstropja. Vhodov v sobice ki so nastale s temi vmesnimi stenami niso postavili tako, da bi mogel z enim pogledom videti skozi vsa vrata, ampak skriema. Na ta nain se namre preprei, dn bi mogel morebitni zrani pritisk uinkovati v ve kot enem prostoru. V sobah so (stavljene ladijske postelje, pregrnjene s prav dobrimi odejami. Okna so seveda zazidana, pa pa je bil napravljen zasilen izhod1, ki vodi k rokaviarju v Preernovi ulici. Najbolj varna soba je doloena za operacijsko dvorano. Strop je e posebno dobro podprt in opaen z deskami. Tudi stene imajo opa. V sredi med tirimi o|ioriiiki je postavljena operacijska miza, nad njo pa mona elektrina lu. Za primer, da bi elektrika odpovedala, je pripravljena tudi mona petrolejka. V omari je vse potrebno orodje, cela vrsta steklenic z amonjakom, etrom itd. Tudi injekcije in sicer stare, e izza mirnih asov, so pripravljene na posebni polici. Lnako ne manjka velikih zavojev s steriliziranimi obvezami in vato. Na steni operacijske sobe pa vise torbice, ki jih jemljejo samarijanl s seboj na teren. V njih so obveze, mazilu za opekline, Iloffmanove kapljice proti omcdlcvici in druge potrebine. Knkor je povedal ef zdravstvene zaite dr. Rus asnikarjem ob ogledu zasilne bolninice v Slonu, bodo lc najteje pokodovani prepeljani v splono bolninico, sicer pa se bodo tudi operacije izvrile na zdravstvenih postajah. Tudi po napadu bodo morali ranjenci ostati v zasilnih bolninicah, zlasti je precej prostora v Krekovi gospodinjski oli, ker pa splona bolninica ne bo mogla sprejeti vejega tevila ranjencev. Kranjec je e tak, da mu malo ganja pomaga iz vsake stiske, zato imajo tudi na vseh zdravstvenih postajah pripravljeno kakno stckleuico s to pijao.
Kaj

Operno gledalie
F u u s t . Oli 17. R o d Cetrtok.

ljudstvo, bo

Gnidovec. mo, da

tudi novo 19. na

vsak dno

posameznik. prihodnjo Julija spored objavljen * v duhovno pobonost! Jutri ln v In franikansko

Posestnike kasneje Kregar, dobo tudi mejnike. do v

Zato cerkev. tem deljo.

zamejlljo 10.

posestva Mejniki v Prav z

Julija ln

Kino Matica
Sramel oh 15, 17 l n

Podrobneji mestu

razpolago

zaasnih

skladiih

gostilnah tam novo mostno pisarni opravdo 8 Ivan,

Brlcelj Vsa

Kino Union
ae lo dogodilo in nocoj? oh 15., 17 10-15.

nakaznice

brezplane zvezi razpolago v slubo do dr. bo petka

pojasnila ln

Cerkvena lov 19. tero Oolia. In 19. Petra ln ankah. Ob Izvaja zl.

glasba Pavla pol so: V. pro.

no v g.

praznik cerkvi M. sv. bon.

av. B.

apostov KrikaPavol Aloysii GraFoerzl. M.

m o r o so p o s e s t n i k o m elv. ljal geom. od Pele od Praznino srede mestni zjutraj

Breskvar. 20 z v e e r cesta

Kino Sloga
Vlolanta. ob 15, 17 i n

U 'slovesna Missa Gollor, Tu in z os

mua, St. zl. A .

zdravniko zdravnik

dnrujo

novomaSnik orkestrom. 1'etrus,

L o g a r

Kino Kodeljevo
Marija Stuart. oh 14.30, 16.45

Gonzagae, ster. Po

Ljubljana,

Rimska

7, t e l e f o n

41-52.

duale: Constitues

MS prlneipes.

Lekarnika
N o n o a l n t b o dr. v etrtek: mr. v Piccoll, Moste, Kinot, ded.,

sluba
Dunajska cesta cesta 62;

ofortoriju: sklepna

olske vesti
Dravna uiteljska dr, da I. in bo letnik v ola olskem v ole Ljubljani. v Ljub1944 45 zavoda izpiti dnoh so d o letu Ravnateljstvo ljani sporon, v sprejotih 40 u e n c e v bodo in s letos 10. j u l i j a prav uiteljske

I m a j o

l e k a r n e i

(i; mr. 43;

Haller. Pcsta demije ci prof. produkcija m. ob Glasbene pol 18 v bodo J. aka. veliki uenin L. RavSeliunaproliro. Japla300 e predprecej Mikloiza a dneve julija L-R; se v r S i Trosta, 30. t. dvorani. V.

HoiSovar, Gartus, dr.

CelovSka

filharmonlni Pfeiforjn nika. manna daj v in

Nastopili J. 8.

tukajnjega Sprejemni e na v

Zaloka Mostni

cesta; trp 4; 7. mr.

Luunn,

,7. B o t e t l a Bacha, Hilduoha, so 8

40 u e n k . kar

petek:

Ciril-Mctodova ulica

s skladbami

Izjemno ki elijo za

vrili iti

| mr.

Trnkoezy Ustar,

Spohra, Matini

Skerjanua, knjigarni alpinista bo pod ki P. bo D., izdalo po

t. 1., n a

ravnateljstvo Pronje, k pri vsaj

uenco

Sclonburgova

Wieuxtonipsa, delo

Sporedi 6 ln In

uenke, kolki za e.

uiteljie,

Zdravnika sluba
P r a z n i n o z d r a v n i k o s l u b o bo | oil s r e d o o d 20 z v o e r d o p o t k a traj mestni zdravnik Rimska dr. Ljubljana, opravljal do 8 zjuIvan, 41-52. Logar

posebno Izpitu mora list ln

opoznrja. je 10, treba vloiti

kolkovano sprejom4. Julija. in

Zbrano nez ninsko gora. strani. v nnrobl,

pisatelja Slovensko okrog Naroa lir cena v

6 Ur,

pripustitev do 1.

Gregorin drutvo Knjiga, Izida S. v

neinu Pronji krstni izpitu 4. redu

ravnateljstvu, rojstni

naslovom obsegala avgusta. cena 120 bo

Blagoslov

Itosljeva

cesta 7, t e l o f o n

vsak oziroma

priloiti:

zaetkom

druinsko o nijem uspeno po konanem Izpit. priloijo razviden o

knjiico; teajnom dovrenem 3. raz. MeSanzavrSno odlien uensproin ob za-

pisarni

2. g i m n a z i j c i : razredu, e

sprievalo so l a n i niji In

knjigotrtvu dobrodelna 7, s p o r o a : redu: Za izplaevalo 28.

sprievalo

Zapiranje trgovin z ivili

Zdruenje trgovcev Ljubljanske pokrajine obvea trgovce z ivili, Ja je Sif pokrajinske uprave odloil sledee: Da se morejo v danem roku in v redu opraviti dela na inventuri, obraunavanju ivilskih nakaznic in vobe opravila, Id jih nalaga Prevod, se morajo trgovine z ivili, izvzemi mlekarne, zapirati popoldne na zadnji delavnik v mesecu, prvi dne 30. t. m e pade ta dan na soboto ali na dan pred praznikom, se trgovine zapro naslednji delavnik popoldne.

vija. kofijska eva julij in od 5. v di.inko cesta so in bodo pisarna, naslednje In 4. s gori je In in v 30. pa: 1. Mesene podpore junija

napravili uenel is dober

toajnl je

skoolskl ali prav ci Jemajo. uenke kjer pol naj 8

uenke

spriovnlo,

knteregn uspeh; z dobrim dno 5.

sledeem 3.

meanskoolski uspehom bodo na julija so n e

zavode. julija St.

otale

in uenke dobili se za ziutraj

AG; julija

Il-K; tono julija sedaj 1.. 3.

julija

Nadaljnja vsi,

navodila ki bodo

uenci pronjo, julljom za

Prinesite

seboj

podporno spreza je in za-

uiteljiu,

knjiice reda. jomale. begunce

in so drite Od za 1. do 5.

navedenega pisarna v bodoe dnevni 4. julija. vsakem

vloili Z

Nove

p r o n j o so te d n i

ne hodo

javijo. popravne

Ravnateljstvo. Izpito. popravHonorar 12 5. sestre starost nija duin z in so: ln od

Teaj nemo ne

zaprta. vsakogar Novi leaji

pripravljati Prijave

dljako(inje) od 8

Vano veerni sebnem teaji itd. ullle branska Za njih 4. er pisja. po In

izpite.

Pouujejo dnevno

profosorji. do trg Novi

znanjo strojepisca! 1'rnklino ali tudi znnnje za

zmeren. 14 d o v

Petrolej za julij
Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec julij v Mahrovi hii na Krekovem trgu t. 10, I. nadstropje, soba t, 1, satno na druinske nakaznice, ki naj jo vsakdo prinese s seboj, tako da pridejo na vrsto v petek 30. junija upravienci z zaetnicami priimka A, B, C in C, v soboto 1. julija z zaetnicami D, E, F in G, v ponedeljek 3. julija z zaetnicami H, I in J, v torek 4. julija samo z zaetnico K, v sredo 5. julija z zaetnicami L, M, N in O, v etrtek 6. julija samo z zaetnico P, v petek 7. julija z zaetnicami R, S in S, v soboto 8. julija z zaetnicami T, U in V, v ponedeljek 10. julija z zaetnicama Z in 2, v torek 11. julija in v sredo 12 julija pa pridejo na vrsto zamudniki. Upravience opozarjamo, da bo urad zaradi navala in reda nakaznice za petrolej delil izkljuno po tem razporedu vsak dan samo dopoldne od 8. do 12. ure. Potroniki morajo petrolej kupiti pri doloenih trgovcih najkasneje teden dni po izdanem nakazilu, ker v nasprotnem primeru nakaznica za petrolej zapade.

prienjajo javnem

1B: I n t r u k e l j e gojenk Pogoji

potrebno poklicu.

Sprejem Ljubljani. ali ln

v Solo z a za

zaitne

Specialni Trgovsko DomosredS. In zvestrojeali Lahka

sprejem ola,

stenografijo, uni

knjigovodstvo zavod,

od d o v r e n e g a srednja evno

18. d o 24. l e t a , d o v r e n a meanska popolno zdravje, snmskl se

Informacijo, Chrlstofov 15. dlj&kc-lnje strokovnih posebni bo ln elji In ol

prospekti:

telesno

stnn

nravstvena absolvente Inje prienjajo teaji popoldne 1., dokumontl vloiti za eosta ne.ia no pri zaitne 25-1

neoporenost. opremljene avgusta Gcstre (vhod v

Kolkovano naslov: Slev. ali 3).

pronje 1944 n a Ljubljani, osebno

morajo ola Tnpismo Dunajska

d o 15.

Julija

poitniki Izbiri

Pouk

dopoldne,

Knarljeva, se d o b i j o

obiskovalcev.

pojasnila upravi

desetprstna

metoda,

moderna

I sni Ivi''.

strojoplsnica.

ole.

i>

Vsakdanja Ljnbliana po kronistovih zapiskih

D e jih je prepodil Zjutraj v sredo krasno in sonno. Pa so okrog 10 pridrveli od zahoda temni oblaki. Nad mestom se je ulilo nekaj deja. Tam v Preernovi ulici pa tudi na Mestnem trgu 6e je zbrala v zelo dolgi vrsti skupina mladih in starih ensk, pa tudi nekaj mokih, ki 60 akali, da so jih spustili v Vidmarjevo trgovino, kjer so 6i lahko kupili nogavice na toke. V vsaki vnsti je 6taIo nad sto ljudi. Ko se je uli.l de, se je ekupina hitro razla. Nekatere enske pa so vztrajale in tako prile do nogavci. ivilski trg pred praznikom pokae, kako so nai pridelovalci zelenjavo in soivja zaeli vse vrste gojiti umno in praktino. Bilo je naprodaj tudi precej domae cvetae. Je pa na trgu tudi e letonja zgodnja repa, ki jo nekateri kupujejo, da si potem napravijo kislo. Prve breskve na trgu Skupina ljubljanskih veletrgovcev s sadjem je v ponedeljek dopoldne prejela okoli 100 zabojev gorikih breskev srednje kakovosti. Poiljka je e kaj hitro prispela v Ljubljano in blago ni bilo pokvarjeno, bilo pa je mnogo teav pri prevozu. Veletrgovci so breskve razdelili posameznim branjevcem in trgovcem s sadjem v mestu, ki so potem breskve prodajali po 25 lir kg. Cena e ni bila kdo ve kako pretirana, ko vemo, da so bile prve breskve na trgu v normalnih asih po 25 din kg. Ljudje so hitro izvedeli, da so prispele breskve v Ljubljano in da jih prodajajo tu in tam. Kar v gruah so hiteli do branjevcev in jih kupovali za poslatico. Razne nesree in p o k o d b e t V rni vasi na Barju je v torek dopoldne slamorezni stroj odrezal odnosno jx>kodoval dva prsta desne roke posestnikovemu sinu Zvonku krabi. Pri padcu s kolesa si je zlomil desno roko 22 letni Joe Tcgelj. V kurilnici dr. eleznic zaposleni kova, 34 letni Fran Mandelj si je pri delu pokodoval desnico. Na travniku v Mlaevem pri Gro< suplju se je v torek dopoldne primerila huda nesrea. Voz je zavozil na bombo, ki je hitro eksplodirala. Drobci so mono pokodovali posestnikovo herko Marijo Zajevo, ki so jo nato popoldne prepeljali v ljubljansko splono bolninico.

Hema so je poslej posvetila le vzgoji svojih sinov, ki sta pa 1036. leta ob prif- Jakob Sojer. Spravljen z Rogom liki upora rudarjev blizu Seli izgubila je umrl elezniki uslubenec v pokoju, ivljenje. Hema je bila brez otrok, zadgospod Jakob Sojer iz Ljubljane. Na zadnja svojega rodu. Vsa obsena posestva nji poti ga bodo pospremili v etrtek ob starev, ki jih je prinesla za doto v zapetih popoldne z njegovega doma v Mokon in vsa posest njenega moa je postah na Zaloki cesti 187. Sveta maa stala njena last. Sklenila je premoenje zadunica bo 3. julija ob pol sedmih v porabiti v dobre namene. Na njeno eljo upni cerkvi sv. Druine v Mostah. je e po njeni 6mrti salzburki nadkof + Karla Ciuha. V Ljubljani je izdihGebhard ustanovil benediktinski samonila gospa Karla Ciuha. Rajnica lei v stan sv. Blaa v Admontu. Vejega pomrtvanici Zavetia sv. Joefa. Blago mena pa je njena druga ustanova nunmater bodo pospremili na pokopalie v ski samostan v Krki, ki ga je grofica tepanji vasi v petek ob pol treh popolsama gradila in v njem preivela zadnje dne z Vidovdanske ceste 9. dni ivljenja. Njen grob je postal slovea Naj rajnima sveti vena lu, vsem boja pot. Na pobudo cesarja Friderika njunim dragim nae iskreno soalje. III. in korokih deelnih stanov se je 1465. leta zael proces za beatifikacijo grofice Heme. Zmede pa, ki so nastale upnik Joef Knavs na slovenskih tleh v zadnjih desetletjih V t. Rupertu na Dolenjskem je umrl 15. stoletja zaradi turkih vpadov in nato gosp. Joef K n a v s , upokojeni upnik v 16. stoletju zaradi irjenja protestantrako-koperske kofije. Pokojni se je tizma, so povzroile, da je zanimanje za rodil dne 22. jan. 1862 v t. Rupertu, v to ponehalo in ves proces je obtial. Venmanika je bil posveen dne 15. julija dar se zaupanje ljudstva do bi. Heme ni 1888. Sluboval je v traki kofiji do omajalo. V protestantski dobi so sicer leta 1929, ko je stopil v pokoj in se naromanja nekoliko pojemala, pa so v 17. selil v svojem rojstnem kraju. Pokopan stoletju znova oivela. ele v dobi Joje bil dne 26. junija 1944 v t. Rupertu. efa II., ko je vlada skuala omejiti roNaj v miru poival manja, je eenje blaene Heme znova malo pojenjalo. Krasna spominska knjiga starev otroku, 1586. leta je umrl na Nemkem Primo edinstveno delo na naem knjinem trgu: Trubar, pisec prve slovenske knjige in Moja mlada leta vodja protestantov na Slovenskem. 1671. leta je umrl na Nij. Avstrijskem Tekste zbrala K. Hafner, zunania in noLuka ICnafelj. Rodil se je okoli leta 1620. tranja oprema arh. V. Gajka. na Kranjskem, morda v Dosloviah, upKart. L 55., vez. L 60.. nija breznika na Gorenjskem. 0 njegoLJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. vem ivljenju vemo le malo zanesljivega. V ustanovni listini se imenuje TheoloZgodovinski paberki gus emeritusc in upnik v GroB-Russ29. ronika bachu na Nijem Avstrijskem. Iz spisov 1045. leta je umrla blaena Hema, krka upnega urada pa je razvidno, da je bil grofica. Bila naj bi slovenskega plemisedem let duhovnik v bolninici na Dukega rodu. Njen ded ali praded je bil naju, od 1658. leta pa upnik v GrofiSvetopolk, kateremu je cesar Arnulf poRussbachu. V oporoki je doloil preteni delil 896. lela krko grofijo s srediem del premoenja za dijako ustanovo. V v gradu Sele pri Breah na Korokem. ta namen je zapustil hio na Dunaju in Rodbina je imela obseno posest tudi v posestvo v Grinzingu pri Dunaju. Po dolini Anie in na tajerskem. o v ustanovni listini z dne 6. nov. 1676. lela. zgodnji mladosti je prila Hema na dvor ki jo je sestavil njegov rojak, takratni cesarja Henrika II. in ivela v bliini rektor dunajske univerze Jurij Wohinez, pobone cesarice Kunigunde. Ko je doprisloja ustanova za enkrat tirim kranjrasla, se je poroila s savinjskim grofom skim dijakom. Ustanova se je tekom let Viljemom in mu rodila dva sinova. Potako pomnoila, da je tela tik pred vojboni grof se je podal na bojo pot v no 1914. leta preko 30 mest po 1200 Rim, pa na povratku zbolel in umrl kron. Zato je tudi veina Kranjcev tudirala na Dunaju, mnogim izmed njih je skozi 200 let samo ta ustanova omoK u p i m goala visokoolski tudij. 1797. lota se je rodil slovenski misivsaka kolilina Friderik Baraga, ki je suhih gob. jonar Irenoj pokristjanje in kulturnimnogo storil za naPlafom dabro. predek severnoamerikih Indijancev. 1811. leta je zamenjal Marmonta v upravi Ilirskih pokrajin grof Henrik Oran jan Bertrand. LJUBLJANA 1913. leta je bitka ob Bregalnici odS . Pta tsa 1 loila usodo Makedonije, v er et 3

Novi grobovi

Prijava domaih mlinov

Po predpisih za mletje ita z dne 2. februarja 1912 so dolni vsi lastniki mlinov, ki jih potrebujejo za druino in za gospodarstvo, ustaviti obratovanje. Mestno upanstvo poziva vse gospodarje, ki imajo tak mlin, da ga takoj prijavijo mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici t. 7, soba t. 15, c to e niso storili, da se izognejo nadaljnjim posledicam. aBaaaBaaaaEscRaanaiiaaaiiESBBH Poskrbite, dn boste v svojo druinsko knjinico dobili novi roman Sloveneve knjinice

Jakob Kesr: Bsrninski kralj

Z njim se bo vaa knjinica obogatila, vi pa boste imeli nekaj ur lepega uitka, kajti knjiga je udovita pesem vicarskih gora in mone ljubezni, ki se mora rtvovati do zadnjega. Postanite naronik etrtega letnika Slovcneve knjinice!

Pisano in ivahno vrvenje je vladalo na ivilskem trgu pred praznikom v sredo in ob sonnem vremenu. Bil je trg dobro zaloen in tudi zelo obseen, kar je poseben znak v sedanjih asih. Trg se je ponesel tudi z dvema domaima novinaina. Umne trnovske in krakovske prodajalke so na ta dan gospodinjam postregle z vejo izbiro doma vzgojenega in prav lepega zelja v glavah in lepega ohrovta. Trg pa je bil prav dobro zaloen tudi z domaim grahom, katerega cena je avtomatino zaradi obilice blaga padla' na 12 lir kg, ko je bila poprej 15 lir. Letos je graha res mnogo ve na izbiro ob tem asu kot lani, ko so gospodinje stikale in letale okrog, da so si priborile kak kilogramek graha. Poleg ohrovta, zelja, glavnate solate je bilo na trgu obilo rdee domae pese, ki se tudi pocenjuje, dalje mnogo peterilja in lepega korenja. Prav trg nam

Kaznaniia ljubljanskih prireditev

Dramsko gledalie
etrtek, 29. junija, ob 18: Kozarec vode. Red A . P e t e k , 3(1. J u n i j a : Z a p r t o . S o b o t a , 1. J u l i j a : K o z a r c e vodi v in vodo. Red B. dr. 18 A. Dermelj Vsakemu in molu 14 17 igra, 17.45 Poroila Poroila Pomlad Glasbena 18.45 Fr-: igra v v nomini volja cvetje medigra obinemini je 14.10 duru nekaj 17.15 16 D o b r a slovenini Otto Stoin dr.

prebudila. Domai

Zvona zvoki

glasba in priredbn: Narodopisno Kresni Pove Joe v nem 21.15 in napoMalo

e medveda bi krema Rapida

obrila brez mila

Operno gledalie
etrtek, 29. J u n i j a , ob 17: F a u s t . Red etrtek. P o t e k , 3D. j u n i j a : Sobota, Sobota. Vodstvo lotne V brez tisti Solo, primeru gojonco iz Opero da so vabi redno bo gojence operno BaZaprto. veer. Red

predavanje, a j i 19 N a 19.30 Sini Poroila programa:

Kotnik ob v

harmoniko v slov.

19.45 I z veerni

dravnega uri

P r e d a v a n j e 20 P o r o i l a

20.15 G l a s b a 22

1. J u l i j a o b 18: B a l e t n i

Slov. n a p e v e Sljaneo ved vodi sporeda Duan

i z v a j a rad. orkester, vodi D. M. Poroila za nemini dan plosni naslednji 22.15

brivna

krema

, *;

udeleujejo

pouka. dn ga

kramljanja, nemkih

malo

plesanja, postaj.

orkoster sporeda

pogostih nima

zaporednih smatralo ve

Izostankov vodstvo, ter

Prevorek

23 P r e n o s

R A P I D A . jP It O I Z V O D l i V A Ni inJC-l-T
19 S r a m e l v Veseli Kranjci 19.30 branja Das 21.15 povesti In. Poroila lanka Rolcli Strici, Fr. 8. pod spoza Pengov; pesom

opraviila,

radijskih

zanimanja,

bo r t a l o (Iddajnlka

imenika. skupina Jadransko primorje. 7

D n o v n l spored Poroila v

z a 30 J u n i j : 7.10 Jutranji

nemini

R A D I O PJUBLJANA
D n e v n i s p o r e d z a 29. J u n i j : 7 8 na 10.30 ycn., Poroila vmes Prenos v nomini 7.10 v Jutranji pozdrav, 7.30 Poroila 10 slovenini zborovanja sloOpoldanski in orkester

p o z d r a v , v m e s 7.30 P o r o i l a v s l o v . 9 Poro i l a v n e m . , k o r a n i c a 12 O p o l d . k o n c e r t 12.30 vodi ln Poroila A. v nem. In sloven., Mali v v napoved orkester nemini orkoster nemini lepodel dnevnega 14.10 sporeda Dermelj Vsakemu trlo 12.45

slovenini 20 P o r o i l a igra lani

19.45 v

Prenos

m i n i s t r a d r . Giibbolsa lz t e d n i k a nemini istoimenski za radio igralsko In zvona igrajo 22 p0

14 P o r o i l a nekaj,

Flngarja, vodstvom reda lahko za

priredil

M. CUCEK

velikega trgu

narodnega 12

radijski

radijske v

druine napoved Glasba sporeda.

Kongresnem Praznina

Koranica

v o d i D . M . S l j a n e o 17 P o r o i l a slovenini Kmeki Lojzo 17.15 G l a s b e n a 18.45 ita Iz iz 17.30

in. Pongova naslednji 23 I z dan

21.15 N e n a 22.15

glasba

medigra naega

Poroila no

nemini

koneort

12.30 P o r o i l a v n o m i n i 12.45 M a l i

napoved sporeda m

slovja,

Zupano

svojih

dravnega

Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani

Nova navodila trgovcem in potronikom
N n podlagi v % 2 naredbe o z a p o r i veh i v i l i u k r m i l z d n o 2. m a r c a 19-14, t 21) ( S l u b e n i list 6efa p o k r a j i n s k o u p r a v e tev i l k a 41-16 l n 1.44) P r e v o d u d a n i h p o o b l a s t i l so o d r e j a sledee: L P o n o v n o so o p o z a r j a , d a v e l j a j o i l v l l ske n a k a z n i c e , n a k a z i l a l n o d r e z k i le v mosecu, z a k a t e r e g a so b i l i i z d n n i (lon 7 n a r e d b e b i v 4 e g a V i s . k o m i s a r i a t a za ljubl j a n s k o p o k r a j i n o z d n e 24. a p r i l a 1342). Trgovcem je prepovedano I z d a j a t i i v i l a n a ivilske nakaznice, n a k a z i l a in odrezke, k i so p o p r e t e k u meseca p o s t a l i n e v e l j a v n i . 2. T r g o v c i s m e j o p r e d l o i t i p r e s k r b o v a l n e i n u u r a d u n n j k a s n o j o d o 4. v s a k e g a mcsoca i z r a b l j e n e o d r e z k e i v i l s k i h nakaznic i n bono n a k a z i l ( j u n i j s k e o d r e z k e t o r e j d o 4. j u l i j a ) u r e j e n e kot d o s e d a j (nalepljene ali v ovojih) s seznamom oddnnih odrezkov v d v o j n i k u . N a d u p l i k a t u t e g a s e z n n m a potrdi proiskovalnl urnd zaasno prevzem I s t i h . To p o t r d i l o j o k o n n o v e l j n v n o v prim e r u , d a k o n t r o l a ne u g o t o v i n e p r a v i l n o s t i t u r o t e m ne o b v e s t i t r g o v c a . 8. P r o s k r b o v a l n i u r a d i no m e j o o b r a u n a v a t i predloenih odrezkov po n a v e d e n e m d n e v u . V u t e m e l j e n i h i z j e m n i h p r i m e r i h odl o a o tem P r e v o d . 4. L a s t n i k i i v i l s k i h n a k a z n i o (potroSnlk i ) m o r a j o n a j d a l j e d o 8. v m e s e c u predlo i t i t r g o v c u n a k a z n i c e , d a j i m o d r o o nar o i l n i c e . P o tem d n e c u p r e j o m a n o r o i l u i c o lo p r i s t o j n i p r e s k r b o v a l n l u r a d (v L J u b l j a n i P r e v o d u , N o v i t r g 4-11, oba 12). 5. T r g o v c i m o r a j o o d d a t i p r a v i l n o urejeno naroilnice s seznamom o n j i h vrsti in (tevilu d o 6. d o t i n o g a m e s e c a pristojn o m u p r e s k r b o v a l u e m u u r a d u (v L J u b l j a n i o P r e v o d u , N o v i t r g 4-11, s o b a 12). 6. T r g o v c i m o r a j o a e s t a v l t l z a d n j e g a v meseou po z a k l j u k u p r o d a j e toen p o p i s n a ta d a n p r e o s t a l i h z a l o g r a e l o n i r n n i h i v i l , m i l a i n v i g a l i c . N a t e m p o p i s u m o r a j o tui'1 p o d a t i I z j a v o , d a j e p o p i s p o p o l n i n pravilen. P o d p i s a n p r e g l e d m o r a j o i z r o i t i pros k r b o v a l n c m u u r a d u n a j k a s n e j e d o 3. slede e g a mescca (v L j u b l j a n i P r o v o d u , Gosposka u l . 12.1, soba 6t. 11). 7. N o v o z a l o g o r a c i o n l r a n i l i i v i l b o d o projott le t r g o v c i , k i so i z p o l n i l i s v o j e obv e z n o s t i , n a v e d e n e v t o k a h 5. i n 6. 8. I z d a j a mesa so b o dosodanjem pravilniku. obraunavala po

Za vsak veji kraj i e m o n n k u p o v n l c e in p r e v z e m nI ce. One, ki berejo of;lns, prosimo, tla ono/.ore potrebne nn monost zasluka. Nu zahtevo poljemo nakupni cenik.
,EL

K I N O

l / 7 (

M 4

-'

N a j v e j i lairer aozonol Z g o d b a o n a a t n n ku t r a m c l . k v a r t e t a , p o l n n a j s l j a j u e j l h p o p e v k ln h u i u o r j a .

Srssnel
Ilans Mosor, Paul Horhlcer, tlolL Marte Uarell. lian,
M a t i n e j a d a n e s o d p a d e l P r e d s t a v e o b 15, I ? in 19! J u t r i , v p e t e k , a r a t l i akademije k i n o p r e d s t a v e o b 15.30 i a 11.13!

Pokrajinski prehranjevalni Prevod v L j u b l j a n i .

zavod

Oddaja odrezkov ivilskih in tobanih nakaznic za junij

Vsi trgovol, gostinski obrati, peki ln t r a f i k a n t i m o r u j o odslej oddati po odrodbuh P r e v o d u o d r e z k e i v i l s k i h i n t o b a n i h nak a z n i o n a j k a s n e j e d o 4. v m e s e c u . Z a t o b o m e s t n i p r e s k r b o v a t n i u r a d prev z o m a l o d r e z k e za j u n i j v I I . n n d s t r o p j u p a l a e B a t e t a k o , d a p r i d e j o n a v r s t o prodajalol po naslednjem rodu: 3. J u l i j a t r g o v c i z z a e t n i c a m i A d o F od 9. 10. do do 17. 17. do od 8. d o 9. u r e ; s z a e t n i c a m i O d o K a od d o 10. u r e ; z z a e t n i c a m i K e d o K U od d o 11. u r e ; z z a e t n i c a m i L d o M L od U . 12. u r e ; z z a e t n i c a m i M o d o Pi od IS. 16. u r e ; z z a e t n i c a m i P o d o Si od 16. d o u r e l n t r g o v o l z z a e t n i c a m i So d o 2 od d o 18. u r e . 4. j u l i j a t r a f i k a n t i z z a e t n i c a m i A H od 8. d o 9. u r e ; z z a e t n i c a m i I d a L 9. d o IA. u r o ; z z a e t n i c a m i M d o P d o 11. u r e tn t r a f i k n n t l z z a e t n i c a m i 2 od 11. d o 12. u r e . 4. j u l i j a p e k i z z a e t n i c a m i A d o 15. d o 16. u r e ; z z a e t n i c a m i K d o P l d o 17. u r e i n z z a o t n i c a m l P o d o Z d o 18. u r e . Po brane valni i n od kovem g o s t i n s k i h o b r a t i h In m l e k a r n a h naj u n i j s k o o d r o z k o bo m e s t n i proskrbou r a d p r e v z e m a l 4. j u l i j a od 8. d o 13. 15. d o 18. u r o v M a h r o v i hi&i n a Kret r g u i t . 10-1.

R e n a m o k a n a j sc v S e z n a m u v p i e v r a z p r e d o l n i c o K o r u z n a , k o r u z n a p a obra u n a na zadnji strani tiskovino. Odrezke je treba oddati v zapeatenih o v o j i h , n a k a t e r i h m o r a b i t i i g o n e g a obrata, ki ndrezko o d d a j a . Obenem z odrezki p a morajo biti predloeni tudi Seznami v dvojniku in vpisnik. Gostinski obrati ln m l e k a r n e bodo zila d o b i v a l i po n a s l e d n j e m r e d u : naka-

J LL
LISTNE U:I krvavo u iu itasfe ui na vsakovrstnih rastlinah pokonujte! lu. Prezelj, VVolfova 3. 2IMNICO izvrstno ohranjeno s pristno i m o ugodno prodam. Naslov pove uprava Slov. 5382. (1 PODGANE mii in v o l u h a r j a priznano zanesljivo |fokona In. Prczljcva .UIKROTAN pastu. Za p r i p r a v o obiajne koliine j e prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene) masti. lu. Prezelj, Wolfova 3. (1 GOLAZEN kodljivce v hii, skladiih, vrtu in nn polju pokonujte vselej le s strokovno sestavljenimi sredstvi in po predhodno prejetih strokovnih navodilih. Uspeh pri tovrstnem delu n i k d a r ne izostanel In. Prezelj, specialist zu rastlinske bolezni (fitopntolog), \Volfova ulica 3, uradne. ure od 8 do 12. (1

ADRIA
BRISAE kupimo. Ponudbe na upravo Slovenca pod Brisae. 5602. tk

l i l IMO U \ I O \ Za bn v II a veaelolgrn kominih zapletljnjov in romantinih pustolovin

,EL

USTR/ERTE
Knjige
PRODAM

Kaj se je dogodilo nocoj?

Liti M u r n t l . K a r i L. D i e h l . t r e n e v. M e y c n i l o r f , II Bran,owetter. T h c o Ltnicea. L u c l e Enirtisoh. Predstave ob 15, 17 in 151

i Stanovanja
1 o-^dato
ZAMENJAM 2 lobno stanovanje v centru . kjer koli. Ponudbe na upravo Slovcnca pod Nujno 5390. I

,EL

K I N O

S L O G A

,MS

KvHNi v oz in: K
(dlrico), dee. tehtnico, kupimo. Ponudbe n upravo Slovenca pod Dom 5615. (k NlVELACIJSKl LN T E V D O I . I T instrument, kupim. Ponudbe nn upravo Slovenea pod htev.

o d 10. II d o .T od od 16. od 17.

5. J u l i j a g o s t i n s k i o b r a t i i n m l e k a r n e z z a e t n i c a m i A , B i n C ; 6. j u l i j a C l n D ; 7. J u l i j a E l n F ; 8. J u l i j a G In I I ; 10. J u l i j a I i n J ; U . j u l i j a K ; 12. j u l i j a 1; 13. j u l i j a M , N In O ; 14. j u l i j a P in R ; 15. j u l i j a S i n 6 ; 17. j u l i j a T i n U ; 18. j u l i j a V i n 19. j u l i j a gostinski obrati in mlekarno z zaetnicama Z l n 2. bo n a podlagi teb d o k a z i l seznam odjemalcev. trgovec vpisal

2 Fizio'ogije, najnoveJ il izilaju o,I l a m i n i * ttoseuiaii Ponudbe na upravo Slovenca pud Medicina 5503. I

V e l i k o d r a m a t i n o delo po E r n s l n o v o l i Dor S c h a t t e n

Zubn-ovt

Violanta
Vona lepota sorskih In krujev pokore. ttlcliard 15, 17 in HKusler, Iti tvori udo. vit okvir pretresljivega d e j a n j a krivde Annelte ilmis Predstave ob llelnhold. IJnboint,

5. - 5587.

(k

Prodaja mesa
P o t r o S n i k i b o d o p r e j e t i v a o b o t o d n e 1. jul i j a p r i s v o j i h m e s a r j i h 10 d k g g o v e j e g a m e s a p r o t i o d v z e m u o d r e z k o v 51-Jul l n 54J u l J u l i j s k e i v i l s k e n a k a z n i c e i z d a n e od Mestnega preskrbovalnegu u r a d a v Ljubljani. Upravieni potroSnlkl v o b i n a h : J e l i c a , D o b r u n j e , D . M . v P o l j u l n R u d n i k u prejm o j o 10 d k g g o v e j e g a mo3a p r o t i o d v z e m u o d r e z k o v 51-Jul l n 54-Jul. Zaradi n a Mostni dodelitve klavnici. mesa morajo biti vsi m e s a r j i v p e t o k , d n o 30. j u n j l a 1944 o b 15. u r l

A b o n e n t j e o d d a j t e g l a v e n a k a z n i c v svoj i h k u h i n j a h , k l b o d o le-te z a b e c e d n i m seznamom oddala svojemu dobavitelju ivil. K d o r ne b o v p i s n n v a e z n a m u t r g o v c a alt zad r u g e , ne bo p r o j e m a l r a c t o n i r a n i h i v i l .

O T R O K E VOZIKE globoke in iportne kupim ali prevzamem t kouiis. prodojo. II. Privek, L j u b l j . , Kolo. dvorska 7. k

"NALA S O SE v torek popoldne oala na Sv. Petra ccsti. Dobe sc v upravi Slovenca.

1 Poizvc^ j

j_ivall_U

V najem
IEM L O K A L centru mest!, obse. gajo prodnjalno na prometni toki, po monosti s skladiem. Posredovalci dobro nagrajeni! . Vselitev po monosti 1. j u l i j a . Ponudbe na upravo Slovenca pod Soliden trgovcc. 54S3. (n

NA*I.A SE JE v Stcpanji vasi damska konuta rokavicu, zgoraj svetlo, spodaj tem. IIO rjava. - P o b i se: Vodiuatska ccsta 2/L, od 2 do 3. DENARNICA z manj-o vsoto denarja se je nala 28. VI. dopoldne 11 u Pogaa rjevem tr^u. Dobi se v upravi Slovenca. Z G U B I L A SE JE denarnicu s poronim prstanom in sredino n o t o d e n a r j a , na Vrhniki postaji do LjubIjane. Poten najditelj n a j j o odda proti nngradi v upravi Slov ua Mikloievi ce.sti 5.

KONJA zdravega in mirnega, v za m e m t r e j o. Zirovnik Terezija Verd 12, Vrhnika, (j 2REBIKA letnika, rotlo\nikega, p rod.t ni. Ugodno naprodaj stara kosilniea Deerinp. Naslov t upravi Slovenca p o l t. 5621. (j

Srhlenk.

K I N O

KODELJEVO
ll. 4 - 4 14 sre-a

Protrosl J l v a zcodha norrne kotske k r a l j i c e , ki Jo p o s l u S a l u le ulits s v o j e j j a

Nakazilo vina
G o s t i n s k i o b r a t i l n t o i l n i c e v i n a v ob i n i L j u b l j a n a , k a t e r e ao p o p o l n o m a b r o z v i n a z a meseca m a j i n j u n i j n i s o d v i g n i l i n a k u p n i o za d o b a v o v i n a , p r e j m e j o nakupn l c e p o t e k , d n e 80. t. m . z a o b r a t e z zaetno rko K ln L. N a k u p n l c e deli P r o v o d , N o v i t r g 4-1II., soba t. 18. V i n o b o d o p r o d a j a l e Blodee v e l e t r g o v i n e vina: "BarblS-UAHtf. M a l m i S I f o v a 7, B o l a f f i o - P r c s s l , G o s p o s v e t s k a 13, L e v a n i J o s i p , Lepodvora k a 14, G o s t i l u i a r s k a n a b a v l j a l n a z a d r u g a , K o t n i k o v a 12, P c r i P e t e r , G o s p o s v e t s k a 43. K d o r pride po n a k u p n l c o , m o r a predloiti r e g i s t e r z a t o e n j e a l k o h o l n i h p i j a dotinega obrata. NOVE RJUHE rjave sandale tev. 40 in visoke mone roe evlje t. 42- 43, prodam. Strossmayerjeva 4/1., desno. (1 FIOL bo k a j slabo obrodil, e ne boste sedaj pokonati listnih ui. Po. tTcbno unievalno sredstvo prejmete p f i : in. Prezelj, Wolfova 3. (I HINA GOBA uniuje Vao hio? Sedaj je najugodneji as, aa j o uniitel Potrebna razkuila s strokovnimi navodili prejmete pri strokov, niaku: In. Prezelj, Wolfova ulica 3, uradnc are od 8 do 12. (1 PRODAM po dogovoru ali za. menjam za ivila. Dva teka elezna krojaka likalnika ter dvoje novih mokih hla in telovnik. Ogleda se Lampctova 13. (I PRODAM letni portni veterni moki jopi, predvojno blago. Cena 650 tir. Naslov v upravi Slovenca t. 5610. 1 PRODAM 3 mclro elezno hnlkonske ograje, skoraj nove. 2 metra tranic, I izlobeno okno U 0 X 180X40cm veliko, dobro ohranjeno, okovano. . Tomi, Bortnikov trg t. 4. (I

| posestva
RAVNO PARCELO v lepi legi* cca 1400 kv. metrov. ufrodno prodam. P o n u d b 0 na upravo Slovenca pod Prilonostni nakup. 5611. (p

Maria Stuart
V Klavnih vlogah '/.arah l.eunder \Mlly l l l r g e l . - K u n u n J l i p S i l i f i l m s k i h ustvaritev zadnje dobel Z a r a d i Izredne d o l i n e ritma predstave n a p r a z n i k oh It.34. 1I.4S In o b I I . O h d e l a v n i k i h oh I I .

Potronikom

Ljubljani

IfCs o
OPRKMLJE.NO SOP.O ie zakonski par brez otrok v fiki ali Be i g r a d u . Ponudbe na u p r a v o Slovenca P/ Takoj 5617. (s

Soba

^nriiTo ioi o

Kolesa

j Pridelki
SENO vejo muo/ino, Zalo-ka 113.

mBssammzmmmssm
M >ll(t<

P r e j e m n i k i r a t f l d h l r a n l b i v i l ' V 'LJubl j a n i p a z i t e , d a ne bosto p o z a b i l i oddati trgovcu, pri katerom jemljete ivila: glave d r u i n s k i h n a k a z n i c , g l a v e i v i l s k i h nakaznio za j u n i j , g l a v e delavskih, bolniSkih in d r u g i h d o d a t k o v , m e s t o g l a v o t r o k i h dod a t k o v p a o d r e z k e a 6, 29 b a l i o 50, d a v a s

do 14 let starosti, zelo dobrem stanju, prodam. Ambro Leopold, Tyr5cva 71.

1 iiv. s|ro"j[[
IVALNI STROj"

kupim. ik

Kupimo manje

Kupimo B

t dolgim oinikom, prodam. Naslov v upravi Slovcnca pod t. 5(i0t.

ODDAM konjo dveh travnikov v najem, v Rakovi jeli. Poirve ,c pri Tavar, Ilirska 12. (I

Naznanjam, da mi je umrla moja mati

IEMO tri dobro ohranjene b i l j a r d n e mize. - Ponudbe na upravo Slovenca pod Biljardna miza. 5549. (k P070RI m tree d a p a t e n j tree tn K ne odpadk^ tel tekstili Diaam po o a i v i l i i ce Grebene Alojzij, Gallusovo nabreje 3*. L|ubl jana. (k RJUHE in KAPNE blazinske prevleke in drugo posteljnino, kuim in plaam doro. U. Privek. Ljubljana Kolodvorska uliea 7. k

ensko

kolo

Slube 1
U<a)o H

ODLICNJAKINJA drugega razreda trgovsko akademije eli ez poitnice primerne zaposlitve v pisarni. Obvlada Italijanino perfektno in nekoliko nemine. Ccnj. po nudbe na upravo Slovenca pod M a r . ljiva 5603. (a KUHARICA samostojna, ista, mirna, ki opravlja vsa hina dela ie slube. Naslov v nprav i Slov. pod t. 5348.

SLUKINJO kl zna kuhati in opravljati vs hina dela, sprejme takoj dvolanska d r u i n a . Prijateljeva J. (b POSTRENICO iem od r j n t r n j pa ez opoldne s h r a n o ; biti mora potena. Naslov v upravi Slovenca pod St. 55&S. (b

za d e k l i c o od 10 do 12 let. Ponudbe iz prijaznosti na Starem trgu 32, v trgovini.

ENSKO K O L O elegantno, v dobrem stanju, poceni naprodaj. A m b r o , mehunik Vodovodna 2. G U M E ZA B I C I K E L J nove ali malo rabljene, k u p i m . - Ponudoe na upravo Slovenca pod Dobre gume. 5539. (k IZREDNO D O B R O PLAAM stare b i c i k I j c in bicikclj-gume. Merkur Puharjeva 6. (k D A M S K O IN M O K O K O L O c v dobre in stanju ter malo d a m . sko in deko kolo zelo uirodiio naprodaj. M e r k u r , Puharjeva 6.

Dotrpel jo dne 27. junija 1044 ob 22.30, previden s sv. zakramenti, na oe, gospod

Karla
roj. Fischer
Blagopokojna lei v mrliki vei Zavetia svetega Joefa. Na zadnji poti jo bomo spremili v potek, dne 30. junija, ob J^3 popoldne z Vidovtlansko cesto t. 9 na pokopalie v Stepaujo vas. Ljubljana, dne 28. Junija 1944. I n g. C i u h a M a r j a n , sin in ostalo sorodstvo

Ciuha

J a k o b Sojer
elezniki uslubenec v pnk. K venemu poitku k Sv. Kriu ga spremimo v etrtek, 2'J. junija 1944, ot) 5 popoldne z njegovega doma v Mostah, Zaloka cesta Stev. 187. Sveta maa zadunica ho darovana dno 3. julija 1944 ob pol 7 zjutraj v upni cerkvi sveto Druine v Mostah. Ljubljana, dne 2S. junija 1944. Druina Sojcr in ostalo sorodstvo.

Vajenci 1

VAJENEC 15-lelni fant bi se rad izuil kljuavniarske ali mehanikarske obrti. Ponudbe na kof. dobrodelno pisarno Mikloieva 7/1. (v

Slube
dobe
MLADO DEKLE za pomo v trgovini z zelenjavo sprejmem. Cerden, Skofja u l . 17.

j Prodamo |
RJUHE prav dobro ohranjene in n e k a j novih ugodno naprodaj. Naslov pove u p r a v a Slov. 33S1. (1

Knjige Sloveneve knjinice

ki so izle v zadnjem asu, so zelo lepe. Ne hodijo okrog ivljenja, ampak seejo prav vanj, z izjemo zadnje, ki hoe nuditi bralcu nekaj vedrih, prijetnih ur. Morda je e nimate?

STEKIENICB razne troie. k u p u j e m o Plaamo dobro. Na t a lo eljo tih prevza memo na domu . H liutio. Vodnikov trt L 2.

Citajte

knjigo

Sloveneve knjinice

OGA SREE
19 Bruck je bil poasno stopil v dvorano in vrgel nogometni koveg proti omari. Bes, ki ga je bil malo prej tako moril, se je bil umaknil aljivi veselosti. Desnega zunanjega borca. Pa zakaj? Paplerjev glas je bil sedaj trd. V oblailnici ,3tetlinske oge* je bil on gospodar in ni dovolil nikomur, da bi ga tiral predale. Pri vsej svoji smeni debelosti in zarjavelih eleznih naonikih, ,oka' Papler ni samo verjel v disciplino, ampak jo tudi uveljavil. V odgovor je Bruck stopil U Paplerju in mu nekaj tiho rekel. Anton jo videl, kako je stareina pozorno pogledal onega, potem pa malo pomislil. Nazadnje je pritrdilno pokimal. Ves ta as si je bil Anton belil glavo, kaj da Bruckova navzonost v tej sobi pomeni. Je bil ta lovek el za njim, da bi ga znova opravljal? Zdi se. da te ie tistile Bruck vzel na piko, fant. razi, e bo igral proti tebi! , ... .ogin' kapitan, -Tnal Benner, se je bil ustavil pri Antonu, ko se je ta preobla-

il, in se tako sklonil k njemu, da nihe drugi ne bi slial besedi. Anton je bil nehote iznenaden. Hoe s tem rei, da igra nogomet? je vzkliknil. Desni branilec za ,Zogo' je on. eprav nisem nikoli maral za te domiljave amaterje, on dobro igra moram priznati. Prav za prav pa ne bo treniral. Paplerju postaja e zoprn. Kaj pa si mu storit, da te ima v elodcu, fant? Ni posebnega, je odvrnil Anton, se ozrl po sobi in se nasmehnil. Bruck je ravno pogledal kviku in opazil nasmeek in pisano pogledal. A ta pisani pogled ni spravil Antona v slabo voljo. Bil je ve kot zadovoljen. Dejanje je bile neskonno bolje kakor besede in nedolone gronje. elel si ni niesar bolj, kakor da dosee, da si ga bo Jakob Bruck tisti dan zapomnil. In ko se jo motvo postavilo v vrsto je spoznal, da je bilo res lako, kakor mu je kapitan rekel. ,0ka' Papler je imel svoje nazore o treningu nogometnega motva. Njegov U

duh se je upiral vsakdanjostim. In kar je bilo e ve, on je rad dosegel uspehe. To je bil eden vzrokov, zakaj je imel vsak teden poskusno igro v sestavi: napad prvega motva zoper obrambo prvega motva. Ko sta stopili motvi na igrie samo pred malo peico privilegiranih gjedalcev, se je stareina ,Zoge' priblial Antonu. elim vam, da dobro uspete; so pa e drugi, ki vam elijo dobro, je rekel mirno, toda s poudarkom. Napnite torej vse svoje moi, gospod Hofer. Ne postanite nervo7.ni ali razburjeni; igrajte samo svojo navadno igro, in preprian sem, da bo vse v redu. Ko je stal Anton na loilni rti in akal na prvi udarec, so mu te besede prile na misel. Kdo so bili ti .drugi", na katere je Papler namignil? Nekaj ga je nagnilo, da je pogledal na orjako veliko tribuno, ki je bila sedaj prazna, le tu pa tam je bila videli kakna postava. Zautil je, da ga je nenadoma obla vroina, nato pa mraz. S tribune je zrla nanj Mina. Njen pogled je bil prijazen, kakor se mu je dozdevalo. e nekdo drugi ga je bil opazil, ko je pogledal tja gor. Sodnikova pialka pa Je prebudila iz njegovih misli, in Anton je opazil nasprotnega levega branilca Jakoba Brucka ki ga je mrko gledal.

V naslednjem trenutku se je igra zaela. Nekateri ljudje so rojeni za igro. Sposobnosti, da sc igrd z nogometno ogo, kakor se rokohitrec na odru igrfl s svojimi stvarmi, je lahko nekaj tako naravnega, kakor na primer: dihanje. Ho jenemu nogometau je igra prava ala Tako je prilo, da je Anton vedel da bo oga priletela k njemu, ko so j(; desni zunanji napadalec zasukal na peti in udaril ogo, pa je v priakovanju stekel naprej.. Notranji napadalec je podal ogo na krilo. Cez igrie je pridirjal Bruck. Anton je uganil, da ga bo ta lovek, zvesl svoji naravi, skual z brezobzirnim napadom treiti na tla in, ko je priel do oge. ko je ravno bila na tem. da odskoi, je namesto, da bi tekel na krilo, skoil navznoter in obenem naredil okrel v stran s tako silo, kolikor je mogel, da se je obvaroval, da ne bi padel. Uspeh je bil smeha vreden za gledalce. Levi branilec se ni mogel ustaviti ko mu je plen uel, pa se je skual zopet znajti: ko je bilo prepozno. Spodrsnilo mu je in konal je svoj divji tek s tem. da je treil v ograjo. Poasi, Brucki Prsno svarilo jo prilo od 'oka Paplerja, ki je poleg svoje zaitnice Mine Maverjevc eedel visoko gori na glavni tribuni. Jakob Bruck se Je pobral ln na tihem zaklel. Ko se je okrenil, da hi sledil igri. je videl, da se je mladeni, ki ga je bil Joie Sodja
M

tako imenitno ukanil, mahoma ustavil, ko je z ramo ob rami dirjal z nasprotnim backom, vrgel e podplatom svojega evlja, 6e ustavil, zasukal, potem pa centriral iogo, ki jo je levi notranji napadalec, ki je pridirjal ez igrie kakor bik, streljal s tako mojo, da eo je preka stresla in ogo noben golman na 6vetu ne bi mogel ubraniti. Ob pogledu na to je Brui-k zakripal z zobmi tu ponovno zaklel Toda gori na veliki tribuni je ofika Papler pomeiiknil Mini. Mislim, da se vam moram c enkrat zahvaliti, gospodina Mina. Kaj pravite k temu? Glavo ima za nogomet, Je odvrnila prav dobra poznavalka igre. Poskusni desni napadalec je brez dvoma imel glavo za nogomet. Imel je izrazito amaterski slog. Vse so ni posreilo, kar je zapoel. Mnogo zvija in umetnosti se je moral e nauili, toda podlago je imeL In drzen je, jo zatnrmral Papler. Vam bom povedal, zakaj sem danes lirucka pustil igrali na levem krilu, gospodina. Saj vam je znano, kaken predrzen lovek je Bruck No, mislil sem si, da ga postavim na levo krilo prav za prav je to sam predlagal. Zdi ee, da ima iz enega ali drugega vz.roka piko na mladega Hofer ja. Imel eem namen, da dodobra poizkusim, kaj Hofer zna. Prav edno se dri .. Imenitno, prav imenitno, gospodina Mina, iz tega fanta boin naredil nogometaa!

JFtti Ljudska Uskanuu -

Ljudsko UaHanioj Joie Kramaiii -

llerausgebei, la' JatelJs t n i

ScUrUUeltoi, modulni Janko Ualuei.

n o v s v e t za Srednjo Evropo
Trst je najseverneje pristanie Sredozemlja Razvoj v starem in srednjem veku Prihod Slovencev eleznica in Sueki prekop sta ustvarila veliki Trst
Sredozemsko morje spremlja tesno ob obali ali pa vsaj tik nad polotoki vrsta gorovij, ki ga dele od prave celine. Zlasti mono je to dejstvo izraeno na vsej rti od Marseillesa do Soluna. Mogono alpske gorske vrsto z redkimi in e vedno dosti visokimi prelazi se vleejo nad Apeninskim polotokom v smeri od zahoda proti vzhodu od Rhona do tajerske in Kranjske, na Kranjskem in Primorskem pa se naslanja kar neposredno na Alpe Dinarsko gorstvo, ki spremlja s svojimi vzporednimi pasovi jadransko vzhodno obalo kar v neposrednem zaledju. Tako bi pomenilo Jadransko morje, ki ni ni drugega kakor najseverneji zaliv Sredozemskega morja, le slepo nlico, e ne bi poskrbela narava za nadaljevanje te ceste na kopnem proti severu in vzhodu. Ozemlje, ki se na njem sreujeta obe omenjeni veliki gorovji, je presekano z manjimi kotlinami, te pa so zvezane z nizkimi prehodi: iz ravnine ob Dravi vodi Dravinja po skoraj ravni dolini v Celjsko kotlino, nizki prehod preko Trojan (009 metrov) nas pripelje v Ljubljansko kotlino, Postojnska v r a t a r visoka le okrog 000 m, pa nas vodijo iz Ljubljane k morju. Ta rta je na vsej dolgi rti od Rhonske doline do Rosporja najprikladneja, najkraja in najlaja pot iz Sredozemlja ez gorski obod, ki obdaja njegovo severno obalo. Na mestu, kjer se stika z morjem, je nastalo trako mesto. zapahniti nevarno odprto cesto iz vzhoda v Italijo s tem, da so ustanovili Oglej. Ker pa so jih o vedno napadali Istrani in Karili, so leta 178 podvrgli tudi Istro; z njo so pridobili tudi Trst, pokoren dotlej istrskim kraljiem. Mesto je poslalo sprva utrjen municipij, ki mu je dodelil Avgust podroje do Timava, Vipave, Snenika in Nanosa. V I. 0979 po Kr. je Trst postal kolonija, pravo rimsko mesto. Kelte in Ilire so v mestu zamenjali Latini, rimski dravljani. Tudi podeelje se je v dolgih stoletjih rimske oblasti popolnoma rotnaniziralo. Tudi v rimskem asu je v mestu cvetela trgovina: tu je bilo kriie cest za takrat bogato Istro, preko Reke na Balkan, v Oglej in v Emono Ljubljano. Pri mestu so bile solarne, preko njega so tudi dobavljali les za ladje. V 2. ali vsaj v 3. stoletju jo nastala v Trstu kranska obina, ki je imela tudi svojega kora. Odkar je kranstvo postalo v rimski dravi dovoljena (313) in pozneje obvezna vera (346), so omejevale lo kofijo iste meje, kakor mestni okoli. jo prilo ob ko cu 13. stol. do ponovnih bojev med Bennani in Traaui. Traani so za nekaj asa morali sicer podreti mestno obzidje ob morju, leta 1350 pa so jim Beneani celo postavili svojega mestnega upana in mesto zasedli z vojsko, a tudi to ni pomagalo. Traani so posadko pregnali in se 1. 1309 prvi, leta 1382 pa dokonno predali Habsburanom, da bi lako zavarovali svobodo svoje obine in Irgovine pred najnevarnejim nasprotnikom. Vendar pa je bil beneanski vpliv loliko moan, da je v mestu zamenjala italijanina prejnji romanski jezik, pa tudi v politinem pogledu je nastopala e tudi vnaprej Beneanom naklonjena stranka. Romansko jo ostalo e od zgodnjega srednjega veka naprej le e meslo samo. Vsa okolica prav do mesta je bila slovenska. To dokazujejo slovenska krajevna in druga imena. Pa tudi mestna obina sama je (v skladu s sodobnimi ugotovitvami o bioloki slabosti mestnega prebivalstva) izumirala. Na stari viini , ki je nihala med 3000 do 5000 viini

s l o v e n e c
29. junija 1944

ETRTKOVA

STRAN

Trst trgovina z zaledjem. To teko gospodarsko stanje je trajalo preko dve stoletji. V 17. stol. se je sicer e nekoliko mnoil promet po traki cesti in se je poloaj nekoliko izboljal, a v jedru je le ostalo pri starem. Mesto je prizadela tudi druga beneanska vojna (1616 do 1618), v zaetku 18. stol. pa ga je med pansko nasledstveno vojno obstre-

ljevalo tudi francosko brodovje (1702} Ves ta as se ni mesto skoraj ni razvijalo. Njegovo prebivalstvo se je gibalo stalno med 3000 in 5000 duami. Ob koncu 17. stol. je telo mesto 5700 prebivalcev v mestu, pa veinoma Italijanov ali italijaniziranih priseljencev, v okolici pa je na mestnem ozemlju prebivalo okrog 2000 Slovencev.

Kako je rastel veliki Trst

Avstrijski cesar Karel VI., ki je hotel ustvariti avstrijsko mornarico in uvesti Avstrijo med pomorske drave, je povzdignil Trst v svobodno pristanie (1719) in gradil ter popravljal ceste, ki so vodile vanj, med njimi tudi trako cesto z Dunaja preko Semmeringa, Gradca in Ljubljane, predhc '.nico june eleznice. Ustanovitev Vzhodne trgovske drube je e toliko pospeila traki promzt, da je njen propad (175) povzroil v mestu e nevarno gospodarsko krizo. Mestno prebivalstvo je padlo na 3843 du, vsi tujci in tisti, ki so iveli na mestne stroke, so bili izgnani. Stalen napredek prebivalstva zaznamujemo ele po zaetku 6inotme gospodarske politike v asu Marije Terezije. Le v asu Irancoske Ilirije, ko je kontinentalna blokada spet pokazala,'kaj pomeni za Trst l o nastopil spet zaa pomorski promet, je l f i c l n n i l c n e l Masen zastanek in celo upad prebivalstva (1808 33.060; 1811 28.025; 1812 24.633), a po obnovi avstrijske oblasti je mesto hitro nadomestilo zamude (1817 42.315). Svoj najveji napredek je doivel Trst v 1. 18571914. Lela 1857 je bila dograjena juna eleznica, ki je povezala Trst z Dunajem, 1869 je bil odprt Sueki prekop, ki je napravil iz Trsta najbolje evropsko pristanie za Orient, 1. 1909 je bila dograjena e turka eleznica, ki je meslo spojila z juno Nemijo. Trst je zrasel v osmo najveje pristanie sveta (po mnoini prometa); gospodarsko podlago mu je dajala trgovina, zveza avstrijskega zaledja s prekomorskimi deelami. Izpolnila se je napoved iz leta 1807, da je Trst pravo glavno mesto Jadranskega) morja; Trst je v tem asu iztrgal Benetkam iz rok prvenstvo in jih dale prekosil. Preko Trsta je lo v letih pred 1. 1914 6780% vsega avstrijskega uvoza in 4360% avstrijskega izvoza. Od celokupnega trakega pomorskega prometa je odpadlo na slovensko zaledje 34% uvoza in 29% izvoza, ostalo blago je bilo namenjeno za ire zaledje, oda. je prihajalo iz njega. Slovenija'je< bila torej v tesnih gospodarskih zvezah s Trstom, zavzemala je nekako tretjino njegovega pomorskega prometa. Traki razvoj v zadnjih stoletjih se najbolje izraa v tevilu mestnega prebivalstva: 1758 - 6424; 1786 - 20.300; 1798 - 30.200; 1808 - 33.060; 1830 57.403; 1840 - 78.907; 1850 - 11J-496; 1869 - 123.098; 1880 - 141.709; 1890 155.471; 1900 - 176.383; 1910 - 226.458; 1914 _ 244.655. Tudi to, kako je Trst trral Benetkam iz rok gospodstvo nad Jadranom (do 1. 1914) in kako se je obrnil poloaj z novo razmejitvijo po svetovni vojni, nam najbolje pokaejo tevilke: Benetke: . Trst: 1586 132.456 ok. 3000 1781 134.869 ok. 20.000 1914 165.000 244.655 1922 172.939 239.447 1936 275.362 250.000 Primerjava prebivalstva v Trstu J n Benetkah jasno kae kako tesno je traki razvoj zvezan s trakim zaledjem. Trgovski promet je v Trstu po vojni mono nazadoval, industrija, s katero so mu hoteli pomagati zaradi novega poloaja, pa se je izkazala za preslabo. Trst, ki je narasel v 196 letih (1735-1931J za 3312%, je po 1. 1918 izgubil svojo privlano mo: Ves nadaljnji prirastek se nam zdi neznaten, e ga primerjamo s
*

tempom razvoja v predvojni dobi. Oitno so sodili pravilno Italijani, mod njimi celo pozneji voditelj trake iredente Pacifico Valussi (Ime Traani je edino, ki tono ustreza poloaju v Trstu ... Narodnost Trsta bo jasno doloena ele po zmagi narodov, ki ga obkroajo), ko so e skoraj do konca 19. stoletja trdili, da na tako majhnem prostoru, kakor je severnovzhodna Italija, ne moreta cveteli dve pristanii, Trst in Benetke, marve da potrebuje vsako posebej svoj gospodarski prostor in so v skladu s tem tudi zavraali zahteve po pridruitvi Trsta k novi dravi. Seveda tega silnega porasta trakega prebivalstva ni zmoglo trako meanstvo samo. Priseljevanje, ki se izraa v preseku dejanskega prirastka nad prirodnim, je imelo pri tem bistven vpliv: P r i r prir. T^o i n f l p Prr.Cf.5nlf Dej. prir. Preseek Prir. n r l r 15.246 18.611 1870-80 3.365 9.31 S 13.762 1881-90 4.444 16.590 20.012 1891-900 4.322 36.534 50.911 1901-10 14.377 e jasneje se kae ta doprinos priseljevanja v Trst pri njegovem naraanju v odstotkih za daljo dobo 18691914: prirodni prirastek je neznaten, za 45 let niti 20%, zato pa dejanski presega l O O ^ l Razliko nam more pojasniti le priseljevanje. Za nas je gotovo najzanimiveje vpraanje, kakno mesto so pri tem doseljevanju zavzeli Slovenci, ki obkroajo mesto e v neposredni okolici od vseh strani.

*V SStM,

**.% M' -

D o prihoda Slovencev
Kraj, ki se je v starem veku imenoval Tergeste, so ustanovili e pred prihodom Rimljanov ilirski Veneti, 1'rotoveneti ali K a m i . Gospodarsko podlago mu je dala trgovina. Ze v 6.-5. stoletju pr. Kr. so zamenjavali v Trstu Grki iz juno Italije svoje vaze za robo. ki je po jantarjevi cesti preko danes slovenskih krajev prihajala iz srednje Evrope. V istem asu so v Trstu tudi F.lruani zamenjavali svoje blago za prekalpsko robo. Leta 1S1 pr. Kr. so Rimljani hoteli

Pogled na eleznike naprave in na postajno poslopje june eleznice ob otvoritvi proge leta 1857. .Slika je kaj z a n i m i v a , saj jasno kae, da je bila postaja june eleznice postavljena med livade in gozdie. V odui stari Trst s starim pristaniem. prebivalcev, jo je vzdreval dotok iz slovenske okolice, ki ga moremo ugotoviti le po imeuih meanov. V ohranjenih listinah je blizu ena etrtina imen slovenskega izvora. Seveda pa ta tihi, poasni, a stalni dotok prebivalstva n i mogel na narodnostnem znaaju mesta niesar spremeniti, '" "a Romani sproti asimilirali.

Trst in njegovo zaledje skozi 1000 let

Severni rob trakega ozemlja je segal o neposredno do rimske ceste od Emone preko llruice do Ogleja, do obiajne barbarske ceste v Italijo. Vendar sla prva dva viharja, vizigotski in hunski, pustila Trst ob strani. Ostrogoti so ga seveda obenem z vso drugo Italijo zasedli (489) iu enako bizantinska vojska o ob zaetku dolgoletne vojske z Ostrogoti za posest Italije (539). Skozi Trst je ^a tudi Narzesova vojska leta 552, ki se je borila z Goli. V asu bizantinske vlade nad Italijo (53908) je Trst zadnji v slarem veku doivel novo blagostanje, a ne za dolgo. Motili so ga e verski boji (po 1. 554), ki dolgo niso prenehali, o bolj pa kuga, ki je razsajala v mestu (565). Ko so Lon goba rdi v 1. 508 prili iz Ljubljanske kolline v Italijo, so se skuali polastili tudi Trsta. Bizantinska vojska pa je prepreila, da bi Langobardi obdrali ozemlje tostran Soe in Vipave. Vsaj 1. 571 se je mesto spet obnovilo. Tako je Trst s e nekaterimi obalnimi obinami (Koper, Novi grad i. t. d.) edino mesto na Slovenskem, pri katerem moremo po pravici govorili o nepretrgani kontinuiteti med starim in srednjim vekom. Bizantinci so v Trst, ki je bil del istrskega temata (vojake pokrajine) postavili sredie svoje obrambno organizacije proti Langobardom, pa tudi proti Slovencem in Obrom, ki so pritiskali za Langobardi. Tako je Trst s svojim mestnim ozemljem ostal v bizan : tinskih rokah vse do 1. 752, ko so ga konno osvojili Langobardi; 20 let pozneje (774) pa so ga obenem z vso Italijo pridruili Franki k svoji dravi. Traki in istrski graniarji so uspeli glede obrambo bizantinske politine oblasti. Niso pa mogli prepreiti, da se no bi S l o v e n c i , ki so prili v nekdaj langobardske predele, naselili tudi na trakem ozemlju. Iz okolia Stari trg CerknicaPlanina sta jih vodila proli zahodu e v starem veku znana prehoda od Cerknice preko Planine na Postojno in od Loa ez Stare Ogljenice na zgornjo Pivko in v dolino Reke. Ta podroja so Slovenci gosto naselili. Ze ob prelomu 6. v 7. stoletje so prodirali s Pivke pre'-'0 Razdrtega in Senoe ter od Reke preko Vrem in kocjana e v neposredno zaledje mesta, siara slovenska naselbinska jedra je treba iskati okoli Tomaja in Seane. Okoli 650 pa so se spuali e tudi v pas ob morju otl Sesljana do Skednja, ki so se ga dotlej nekoliko izogibali. Le meslo samo, romanska naselbina s starorimskimi tradicijami, se je e doloo branilo slovenskih priseljencev. stvo v tem asu e ni bilo italijansko. Spadalo je v vrsto majhnih romanskih narodnostnih skupinic, ki so prebivale vzdol meje med Slovani in Romani; Romani v dalmatinskih mestih, istrskotraka skupina, Furlani in Retoromani. Zgodovinski razvoj je s pomojo bencanskega vpliva dalmatinsko in istrskotrake Romane pozneje pretopil v Italijane, a med temi mestnimi otoki, obdanimi od hrvakega in slovenskega podeelja, ter ined sklenjenim italijanskim narodnim ozemljem je e vedno ostal furlanski narodi, ki kae po ugotovitvah romanistov v ve stvareh sorodneji razvoj s francoino kakor z italijanino. Tudi Retoromani v vici in na Tirolskem so se ohranili do danes.

Priseljevanje v Trst
Priseljevanje Slovencev iz okolice v meslo smo opazili e v srednjem veku, le da so se hitro odtujevali svoji narodnosti. To priseljevanje se je seveda e povealo v asu, ko se je Trst zael razvijati v moderno pristanie. Sicer so se res priseljevali zlasti v asu, dokler je bil tudi del Italije e pod Habsburani, v mesto predvsem Italijani iz trgovsko naprednejih in bogatejih predelov, a vendar se e 1. 1798 omenja v mestu znatna ilirska (t. j. slovanska) kolonija. Tudi Marmont pravi v svojih spominih, da sestavljajo trako prebivalstvo Nemci, Iliri (t. j. Slovani), Italijani, Albanci in osebe vseh deel. Slovenci, ki so se priselili v Trst, so e zaeli ohranjevali svojo narodnostno pripadnost. Ze v 1. 1846 je bilo na trakem ozemlju med 80.300 prebivalci 25.300 Slovencev, torej 31.51% (Ital. 54.72%, Nemcev 9.96%). Traka mestna obina je sicer zelo pospeevala priseljevanje Italijanov, to tudi e po 1. 1866, ko jo je od Italijanov delila dravna meja (1. 1890 je bilo od trakih prebivalcev 10.54% po 1. 1S60 priseljenih regnicolov z italijanskim dravljanstvom, 1. 1910 13.13% 29.439), a pomnoil se je tudi slovenski in hrvatski dotok. Pri tem se je zlasti e uveljavilo dejstvo, da je moderni promet, ki je omogoil porast Trsta, izpodmaknil gospodarsko podlago za preivljanje mnogih Slovencev: tovornitvo in domao obrt, ki so se z njima preivljali, je uniila eleznica in ceneji industrijski proizvodi. Slovenija je postala izrazit predel izseljevanja. Izseljeniki tok se je obrnil sicer v prvi vrsti skozi Trst preko morja, pa tudi Trst je dobil moneji slovenski dotok, dasi ga je nezanesljiva uradna statistika poskuala zamolali: 1. 1900 so nateli uradniki italijanske obine od 2395 Dalmatincev iz popolnoma hrvatskih obin in 654 Dalmatincev iz obin s hrv. veino le 201 Hrvata in 85 Nemcev, od 4009 Istranov iz obin s sloven. ali hrv. veino le 198 Slovencev ali Hrvatov, med 2252 tajerci so nateli 1114 Nemcev, 331 Slovencev (bilo jih je preko 1000) in 748 Italijanov, med 10.132 Kranjci so nali 1047 Nemcev, 2672 Slovencev in 6153 Italijanov! L. 1910 so pri kontrolnem tetju, ki se je zaradi pritobe o netonosti po lokalnih oblasteh izvrenega prvega telja moralo izvriti v enem mestnem okraju, ugotovili 23.000 Slovencev ve, kakor pri prvem tetju; vsega skupaj so jih nateti 56.916. Pa tudi ta tevilka ni odgovarjala resninemu stanju; to so dokazovali tudi volilni izidi. Med Goriani, Istrani, Kranjci in Dalmatine! v Trstu je bilo vsaj 90% Slovencev in Hrvatov. Ce raunamo, da je bilo od ljudi, rojenih na mestnem ozemlju le ena etrtina do ena petina Slovencev, kar je nizko vzeto, je moralo biti 1. 1910 v Trstu vsaj 80.000 Slovencev in Hrvatov, t. j. 35.2% od vsega civilnega prebivalstva in celo skoraj 42% vseh avstrijskih dravljanov. Dele Slovencev v Trstu se je torej mono pomnoil, se je pa tudi e naprej krepil: priseljevanje iz avstrijskega slovenskega ozemlja je bilo tirikrat moneje kakor iz avstrijskega italijanskega (29.67% : 7.47%), priseljevanje Slovencev in Hrvatov v Trst pa je bilo v sorazmerju k vsemu italijanskemu dotoku kakor 4 : 3. V asu po svetovni vojni nam zmanjka zanesljivega gradiva za tudij tega razvoja. V. I*

D o proglasitve za svobodno pristanie

Od 1. 1382 naprej je vladal v Trstu poglavar, ki ga je imenoval habsburki vojvoda. Habsburanom so pripadali poslej tudi dohodki od mestne carine in polovica sodnih dohodkov (globe). Beneani so e niso sprijaznili z dejstvom, da jim je Trst za vedno uel. Poskuali so z gospodarskim pritiskom (Kranjce so vabili, naj hodijo po sol v beneanski Koper), podpirali so beneansko stranko v mestu, pa tudi z vojako silo so pritiskali na Trst: 1. 1463 jim je ob taki priliki moral Trst odstopiti svoje solarne. Ko se je zaradi gospodarske stiske v tem asu beneanska stranka v mestu vedno bolj mnoila, zaela je celo preganjati cesarsko, je konno nastopil cesarjev namestnik na Krasu in v Devinu Nikolaj Lueger in jo s silo zatrl (1467-78). Prvi domai traki historiografslci vir, pesem o prvi beneanski vojni (1508-16), je preet od strastnega sovratva do Beneanov. Trst jo v tem asu preivljal kaj alostne ase: zaledje so plenili Turki, v prekomorski trgovini Trst takrat c ni pomenil niesar, v zaledju so tekmovali z njim novi trgi, proti katerim so se Traani zastonj borili, vasih celo z orojem, promet v Italijo je el mimo mesta, ki so mu nevarno konkurirala ludi beneanska pristania v Istri in tihotapci. Skratka, mesto je bilo v teki krizi, ki je jasno kazala, kaj pomeni za

Boji z Beneani
Da je el razvoj v Istri in Trstu po drugi poti, je povzroil prevladujoi poloaj Benetk na Jadranu. Bile so v asu razkroja frankovske drave poleg Hrvatov edina sila, ki se je z uspehom upirala arabskim pomorskim roparjem. Zato so mestne obine na zahodni istrski obali e v 9. stol. navezalo z njimi tesne stike, 1. 1145 pa so mesta Koper, Izola in Pulj. I. 1149 tudi Rovinj, Pore, Umag in Novi grad dou tudi na zunaj prisegali zvestobo. Le Trst je ostal e svoboden. Prevoz etrte kriarske vojske so Beneani izrabili tudi proli temu. Do jo .je \ oktobru 1202 pripeljal najprej pred to meslo: Traani so morali prisei zvestobo Benetkam, ki so hotele obvladati tudi vso trako trgovino. Prisego so pozneje (1233) morali e ponovili, drati se .ie pa kljub temu niso hoteli niti mogli. Tako

V srednjem veku
V zgodnjem srednjem veku se je Trst razvil v samoupravno mestno obino, ki je e zgodaj prila v spore z Benetkami zaradi beneanske tenje, da si osvoje monopol na vso trgovino v Jadranskem morju. Leta 948 je italijanski kralj Lotar I I . poklonil mesto z okolico s polmerom 22 km trakemu kofu, ki je ostal vsaj formalno traki svetni gospod preko 300 let. Ze 1. 1081 pa je dobil deelnoknejo oblast nad Trstom oglejski patriarh. Mestni kofje so si sicer poskuali dobiti nazaj svojo neodvisnost, a brez uspeha. Meslno plemstvo jim je iztrgalo iz rok tudi oblast v mestu samem, tako da jim je ostal le e naslov (traki erof). Trako prebival-

Pogled z vika na Trst iz leta 1880 v smeri proti zahodu. Temni gri v sredi in v ozadju je Razklani h r i b ; prav na robu na levi je videti gri Trstenik. Prav na desno ob zalivu v ozadju jo Skedenj; ort Skednja proti ospredju jo najprej tehnini zavod, nato pa je videti Lloyilov arzenal (na sliki vidimo ob njem parnike). Naprej proti ospredju je na tedaj e dokaj zeleni konici okraj sv. Andreja. Na desno prav v ospredju vidimo pomol starega pristania s starim svetilnikom. Staro pristanie jc segalo vse do Kanala, nakar se prienja na levi polovici novo pristanie, katero so zaeli gradili leta 1868. Pred novim pristaniem je dolg valolom. Na bregu za novim pristaniem pa vidimo dolga postajna poslopja june ieleznice.