Kratka sodr`ina:

1. Voved .......................................................................... 1 2. Klinefelter-ov sindrom ............................................. 4 3. Turner-ov sindrom ................................................... 6 4. 47, XYY ....................................................................... 7 5. 47, XXX ....................................................................... 7 6. Down-ov sindrom ...................................................... 8 7. Patau sindrom ......................................................... 10 8. Edvards-ov sindrom ............................................... 11 9. Koristena literatura .......................................... 12

1. Voved

Sekoj organizam se karakterizira so strogo odreden, sekoga{ ist i specifi~en za nego broj na hromozomi. ^ovekot ima 46 hromozomi (2n=46), odnosno diploiden broj na hromozomi. Vo dvete garnituri na hromozomi ednata e po poteklo od majkata (23 hromozomi), a drugata od tatkoto (23 hromozomi). Kletkite koi nastanuvaat vo tekot na gametogenezata-gametite, imaat haploiden broj na hromozomi (n), odnosno poseduvaat samo edna hromozomska garnitura (redukcijata na brojot na hromozomite nastanuva vo tek na mejozata). So spojuvaweto na dvata haploidni gameti (jajnata kletka i spermatozoidot) se dobiva diploiden zigot. Na ovoj na~in brojot na hromozomi se odr`uva konstanten od generacija vo generacija. Me|utoa vo tek na ovie procesi (vo tek na mejozata ili pri oploduvaweto) mo`e da nastane gre{ka koja }e rezultira so otstapuvawe od normalniot broj na hromozomi vo kletkite. Sekoe otstapuvawe od normalniot broj na hromozomi se ozna~uva kako numeri~ka aberacija. Promenite vo brojot na celi genomi (hromozomski garnituri) vo kletkite kaj organizmite se ozna~uvaat kako poliploidii. Vo poliploidii spa|aat: triploidijata (3n), tetraploidija (4n) i. t. n. Po pravilo, kaj ~ovekot poliploidiite se letalni i naj~esto nastanuvaat ako edna jajna kletka ja oplodat dva spermatozoida pri embrion. Promenite vo brojot na poedini hromozomi vo kletkata se ozna~uvaat kako aneuploidii. Vo aneuploidii spa|aat: monosomija (2n-1) - nedostatok na eden hromozom (bilo koj) od homologniot par; dvojna momosomija (2n-1-1) - nedostatok na dva razli~ni hromozomi od bilo koi homologni parovi; 1 {to se dobiva triploiden

nulisomija (2n-2) nedostatok na dva isti hromozomi, odnosno na eden homologen par hromozomi; trisomija (2n+1) prisustvo na eden hromozom pove}e; dvojna trisomija (2n+1+1) prisustvo na dva razli~ni hromozoma pove}e; tetrasomija (2n+2) prisustvo

dva isti hromozomi

odnosno, na eden homologen par hromozomi pove}e. Naj~esta pri~ina za nastanuvawe na aneuploidii e nerazdvojuvawe na hromozomite od homologniot par vo tekot na mejozata. Namesto hromozomite da se odvojat, dvata hromozoma od homologniot par odat vo ednata od novoformiranite kletki, a vtorata kletka ostanuva bez toj hromozom. Ova pretstavuva nerazdvojuvawe vo mejoza I. Gametite koi }e se formiraat se nulisomi~ni i disomi~ni (normalna sostojba e zrelite polovi kletki da sodr`at monosomi~ni gameti). Gre{ki mo`at da nastanat i vo mejoza II, odnosno poradi zadocneta delba na centromerite dvete sestrinski hromatidi mo`at da se najdat vo edna namesto vo dve razli~ni kletki. Vo vakov slu~aj pokraj disomi~ni i nulisomi~ni gameti postojat i normalni gameti. Do nerazdvojuvawe na hromozomite mo`e da dojde iv o dvete mejotski delbi, pri {to se dobivaat razli~ni aberantni gamete. Nerazdvojuvaweto mo`e da nastane kako na avtozomnite, taka in a polovite hromozomi. Vo kolku se vkrstat nulisomi~ni so normalni gameti se dobiva monosomi~en zigot. Monosomiite kaj ~ovekot se glavno letalni so isklu~ok na monosomijata na X-hromozomot. Vkrstuvaweto na disomi~ni so normalni gameti rezultira so dobivawe na trisomi~en zigot. Kaj ~ovekot naj~esti se trisomiite na polovite hromozomi i toa na 13, 18 ili 21 par avtozomni hromozomi.

Tabela na aneuploidii na avtozomnite hromozomi kaj ~ovekot Genotip 47,21,21,21, Ime na sindromot i fenotipski karakteristiki
21-Down- : , , , ,,, , , ,, 4- , , , , , , 13-Patau : , , , , , , / , , , , (, , ), , , , , , . 18- Edwards- : , , , , , , , , , , , 95% , , , , , .

47,13,13,13,

47.18.18.18.

Barr-
0 1 2 3 4 0 0 1 0 1

Turner- : , , , , , , pterigium coli, , , , , . ( ): . : , , , , , , , , . : , , , , ductus arteriosus. Klinefelter- : , , , , . : , , , , Y . Klinefelter- , , , , , , , , , , , , , , , ( 4 )

45, 46, 47, 48, 49, 45,Y0 46,Y 47,Y 47,YY 48,YY

49,Y

 Klinefertel- ov sindrom, 47,HHY

Klinefelterov sindrom imeto go dobil po negoviot pronao|a~ Klinefertel, koj vo 1942-ta godina gi opi{al simptomite na bolnite od ovoj sindrom. Ovoj sindrom nastanuva poradi nerazdvojuvawe na gametite vo tekot na gametogenezata kaj tatkoto ili kaj majkata. Naj~est oblik na Klinefertelov sindrom e so formulata 47,HHY, koj se sre}ava kaj 90% od slu~aite.

Decata koi se rodeni so KS, ne mora da imaat gonadotropija, no mora da imaat hipohonadizam. Etiologija: taa e heterogena, no mora da postojat dva H hromozoma i eden Y hromozom za da bolesta postoi. Klini~ka slika: va`no e da se napomene deka ovie deca se obi~no ma{ki i imaat postari roditeli od normalnite deca (osobeno majkata e 4

postara). Posle ra|aweto i vo tekot na rasteweto vakvite deca ne se razlikuvaat mnogu od normalnite deca, osven mo`ebi blaga oligofrenija. No, vo tekot na adolescencijata se javuva hipogonadizam, koj retko e pridru`en so ginekomastija. Ovie dva simptoma se edinstveni spored koi roditelite mo`at da voo~at deka so nivnoto dete ne{to se slu~uva. Tie od svoite vrsnici se razlikuvaat i po visinata, povisoki se za okolu 5 santimetri. Duri vo tekot na adolescencijata imaat ne{to poizrazena klini~ka slika: nekoi imaat ginekomastija, koja ima sklonost kon maligna alternacija, drugi imaat piskliv glas, treti imaat `enski rasporedeno masno tkivo. Me|utoa, za site zaedni~ko e slabata i retka vlaknetost po liceto, no ne i po glavata. Tie i polovo dobro se razvivaat. Postoi degeneracija na testisiti koja zapo~nuva vo detstvoto i prodol`uva vo adolescencijata. Potoa, postoi namalemo la~ewe na testosteron, a zgolemeno na FSH i na LH hormonite. Ovie ma`i naj~esto se sterilni, no se o`eneti, postoi erekcija, ejakulacija kako i koitusi. Koeficientot na inteligencija e pose~en, obi~no zavr{uvaat osnovno u~ili{te, a nekoi i sredno. Naj~estite problemi nastanuvaat vo adolescencijata, koga tie stanuvaat mrzlivi, flegmati~ni, skloni se kon depresija, manija i mnogu ~esto se skloni kon alkohol. Terapija: le~eweto e sprema simptomite. Naj~esto se dava

testosteronska terapija.

Turner-ov sindrom, 45, HO

Turneroviot sindrom imeto go dobil po svojot pronao|a~ Turner, koj vo 1938-ta godina go opi{al kako pojava na tri simptomi. Etiologija: Tarneroviot sindrom nastanuva kako rezultat na usporen intrauteren rast i razvitok. Nastanuva abnormalnost na gonosomot so monosomija na H hromozomot. Klini~ka slika: ovie deca se `enski, so mal ate`ina, pterigija na vratot, hipertelorizam1, strabizam, niski ili visoko u{i, oddelni mamili, nisko zavr{uvawe na kosata na vratot, mnogubrojni pigmenti nevusi, ptoza na kapakot, lo{o razvieni nokti . . . zastojot vo rasteweto se gleda u{te vo najranoto detstvo, taka {to kone~nata visina na ovie devoj~iwa e okolu 132150 santimetri. Ekstremitetite se vo zastoj, posilno se zafateni od trupot. Nadvore{nite genitalii se `enski, ~esto so porazvien klitoris. Kako nadvore{ni, taka ima i vnatre{ni promeni: postoi koartacija na aortata, malformacija na bubregot vo oblik na potkovica, taka {to dvata bubrega se spoeni. ^esto kaj devoj~iwata se javuvaat gastrointestinalni krvarewa koi gi sledat vo tekot na celiot `ivot. Vo jajnicite ne postojat primordijalni folikuli, vo adolescencijata ne doa|a do menarh, taka {to ovie osobi se naj~esto sterilni. Proizvodstvoto na estrogen e mnogu nisko, dodeka na gonadotropinot e visoko. Inteligencijata e visoka, tie se vedri, raspolo`eni, detinesti, dobrodu{ni, neagresivni, solidarni, trudoqubivi li~nosti, so mnogu dobra memorija i nedostatok na emocii. Terapija: le~eweto e so estrogenska terapija, koja se voveduva od 10 do 14 godina od `ivotot i koja im pomaga vo pojava na sekundarni polovi karakteristiki. Hirur{ka intervencija ponekoga{ e prisutna poradi promeni vo srceto i bubrezite.
1

Zgolemuvawe na rastojanieto me|u o~ite

47, HYY
Ovie se ma{ki deca kaj koi se smeta deka YY gonosomskiot kompleks nastanuva vo vtorata mejoti~ka delba kaj tatkoto, a maj~inata gameta 23,H e oplodena so 24,YY. Se smeta deka vakvi slu~aevi se javuvaat kaj pomlad tatko. Klini~ka slika: vakvite deca obi~no imaat mnogu akni po liceto, venski varikozi, a ponekoga{ i promeni vo EKG-to. Iako tie imaat normalen polov razvitok, sepak vo odredeni slu~ai imaat lo{a

spermatogeneza, se subferbilni i sterilni. Ovie li~nosti se skloni kon la`ewa, sitni kra`bi, siten kriminal, agresija i sli~no. Terapija: mnogu e va`no vospitanieto od strna na roditelite so vakvi deca. Tie treba navremeno i pravilno da gi socijaliziraat.

47,HHH

Nerazdvojuvaweto na hromozomite vo prvata mitotska delba kaj majkata e naj~esta pri~ina za pojava na ovoj vid aneuploidija.klini~ka 7

slika: ovie `eni ne se raz;likuvaat po ni{to od normalnite `eni, osven toa {to vo ovoj slu~aj stanuva zbor za takanareni super `eni. Toa se `eni so visok rast i sklonost kon psihi~ki poremetuvawa ({izofrenija), epilepsija i pre~ki vo govorot. Tie imaat menarh, a klimakteriumot nastapuva porano od voobi~aeno, fertilni se i imaat normalni deca.

Down-ov sindrom, 47, 21, 21, 21

Daunoviot sindrom ili mongolizam e ~esta pojava koja e otkriena vo 1959-ta godina, opi{an od strana na Langdon Down vo 1866-ta godina.

Etiologija: pojavata na ovoj sindrom se povrzuva so starosta na majkata, {to mo`e da se zabele`i od podolu prika`anata tabela.

Vozrast majkata

na % na % na normalni naovoroden~iwa novoroden~iwa so Daunov sindrom

% na novoroden~iwa so Daunov sindrom % na normalni novoroden~iwa

-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45+ Vkupno Sredna vrednost

1.9 10.5 14.5 16.6 27.0 25.2 4.3 100.0 34.3

4.9 26.1 30.9 22.1 12.0 3.7 0.3 100.0 28.17

0.39 0.40 0.46 0.75 2.25 6.81 14.33 / /

Klini~ka slika: novoroden~iwata so Daunov sindrom naj~esto se tivki, ne pla~at, decata ponatamu poseduvaat pove}e abnormalnosti od koi naj~esti se slednive: {irok raspon me|u prviot i vtoriot no`en prst kaj 90% od slu~aite, debel vrat i zgolemeno vratno tkivo, muskulna slabost, flekav iris na o~ite, epikantus koj so rasteweto stanuva pomalku zabele`itelen, a se pove}e se potencira i zabele`uva niskiot rast i mentalnata retardacija. Okolu dve tretini od decata imaat problemi so sluhot, a edna tretina seriozni poremetuvawa na srceto. Daunoviot sindrom pretstavuva seriozen problem na op{testvoto. Pove}e od 10% od institucionaliziranite mentalno retardirani lica se so Daunov sondrom, nazna~uvaj}i go ovoj sindrom kako najzna~ajna pri~ina na mentalnata retardacija {to pretstavuva golemi finansiski izdatoci.

No, finansiskoto ~inewe na zgri`ubawe na licata so Daunov sindrom e minorno vo sporedba so emocionalnoto ~inewe i patewe na roditelite na decata so Daunov sindrom.

Patau-ov sindrom, 47,13,13,13

Etiologija: kako kaj Daunoviot sindrom i ovde stanuva zbor za starosta na majkata. Klini~ka slika: ovie deca se nedovolno razvieni {to poka`uva nivnata usna, o~i i nepca. Kaj niv postoi i nedostatok na poerini mozo~ni strukturi, hipoplazija na predniot del od mozokot , poradi nepotpoln razvitok na embrionskiot ectoderm i mesoderm, flektirani prsti, kapilarni hemamgioni, golem broj na ko`ni nabori, mikrocefalus ili hidrocefalus, isto taka se del od klini~kata slika na ovoj sindrom. Sprema naodite ovie deca umiraat po ra|aweto, 30% `iveat do {estiot mesec, a samo 15% uspevaat da ja do`iveat i svojata vtora godina. Terapija: le~eweto e simptomatsko, no retko se sproveduva, poradi strav od reakcijata na mozokot.

10

Edvards-ov sindrom, 47,18,18,18

Ovaa aberacija e mnogu retka hromozomska aberacija. Naj~esto zavr{uva so te{ka srceva mana, koj pretstavuva i vode~ki simptom na ovoj smrten sindrom. Naj~esto se pojavuva kaj devoj~iwa.

Klini~ka slika: u{te vo intrauteriniot `ivot postoi zastoj vo rastot na plodot slab ima retki dvi`ewa, mala postelka. Bremenosta e normalno dolga, a nekoga{ dostignuva i do 42 nedela. Naj~est simptom e srcevata mana, no taa e propratena i so mentalna retardacija, mikrocefalija, hidrocefalus, anoftalmija, krato vrat, mali mamili, is~a{eni kolkovi, 5 prst e prefrlen preku 4 i mnogu drugi simptomi. Vo 30% od slu~aite umiraat vo prvite dva meseci od `ivotot, a samo 10% pre`ivuvaat do svojata prva godina.

11

Koristena literatura:

1. 2. 3.

Trajkovski E.V. Humana genetika,Filozofski fakultet, institut za defektologija, Skopje, 2005. Miteva N. Op{ta biologija. Skopje, 1998. Micic M, Babic M, Milasin J. Praktikum iz biologija i humane genetike. Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1989.

4.

V. Filozofski fakultet, institut za defektologija, Skopje, 2003.

5. 6. 7.

http://www.nlm.nik.gov/medlineplus/geneticdisorders.htm/ http://www.geneticalliance.org/ http:/www.genetests.org/

12