FRANCE PREEREN: SONETNI VENEC

Sonetni venec ali mokro cvetee ro'ce poezije(Preernovo poimenovanje) je nastal leta 1833, leto kasneje pa je bil objavljen v prilogi lista Illyrisches Blatt(Ilirski list). Po izhodini izpovedi je pesnitev ljubezenska, hkrati pa je v njej mojstrsko povezanih tiri tematike Preernove poezije: ljubezenska, bivanjska, domovinska in pesnika. Posveen je Primicovi Juliji, katero je prvi videl v Trnovski cerkvi na Velikonono soboto prav tistega leta; slednje je posledica Sonetnega venca. Oblika: V Preernovem opusu je to najbolj artistino besedilo. Za izpoved si je namre izbral najteavnejo obliko 14 2 13 . sonetnega venca, to je sienski sonetni venec z . zadnjim, glavnim ali magistralnim sonetom (prevzet 12 iz tradicije italijanskega pesnitva, ki sega v 15. in 16. st.; 3 ta oblika se je v romantiki pojavljala redko, umetniko pa 11 se sploh ni uveljavila; omenjena je bila le v poetikah, kjer 4 1 se je Preeren s to obliko sreal), in ga artistino obogatil . 5. e z akrostihom (posvetilom).To je besedna igra, pri 10 5 kateri prve rke verzov tvorijo sporoilo, pogosto ime ljubljene osebe. Preernov akrostih se glasi PRIMICOVI 9 JULJI. 6 7 . 8 Preeren je igrivo siensko obliko oivil in jo v duhu . romantike preoblikoval v resno izpovedno pesnitev. Sienski sonetni venec obsega 14 sonetov (toliko verzov ima tudi sonet), ki so med seboj povezani tako, da je prvi verz vsakega soneta hkrati tudi zadnji predhodnega. Poleg tega je na koncu e glavni, magistralni sonet, v katerem so zbrani vsi e dvakrat ponovljeni verzi in hkrati predstavlja tudi zgoeno sporoilo celotnega sonetnega venca. Zunanji kompoziciji ustreza tudi simetrina razporeditev tematskih krogov, ki si sledijo v trikotnikem piramidalnem sistemu: vrh zavzema nacionalna tema (7., 8. in 9. sonet), zaetek in konec pa pesnika tema (1. in 15. sonet), kljune sonete pa povezuje ljubezenska tema. Med skupinami so prehodi, vse sonete pa prepleta misel o pesnjenju in poeziji. V duhovnem pogledu pa je to pesnitev, v kateri sta zdruena osebno in nadosebno (nacionalno) stremljenje.
1

1. sonet: Iz prvega soneta razberemo zgradbo Sonetnega venca in njegove cikline mnogoternosti, ki je navdih vsem pesnikovim obutkom in mislim. Sonet je predvsem uvodna razlaga celote in napoved glavne teme. 7.sonet: Orfejev mit: Sonet predstavlja vrh Sonetnega venca in je hkrati tudi vstop v sklop sonetov, ki govorijo o narodu, o ljubezni do naroda in njihovi problematiki. S tematiko poezije se prepleta tematika ljubezni in naroda. S tem sonetom tudi posega v grko Antiko, saj je grajen na podlagi Orfejevskega mita, povezanega z romantinim pojmovanjem poezije in pesnika, ki lahko s svojo pesniko mojo pomiri razprtije. Predstavi namre antinega pesnika Orfeja, ki je imel udeno mo petja. Ravno tako si tudi sam eli imeti podobne moi, da bi s svojimi pesmimi lahko srca vnel za ast deele potolail razprtije med Slovenci in jih spet zedinil. V ospredju je Preernovo domovinsko ustvo, njegova vroa domovinska ljubezen. Zavladal naj bi mir, da bi se lahko narod in kultura ponovno razvijala. Motiv Orfeja hkrati ponazarja tudi kultiviranje ljudstva. 8.sonet: Tudi to je sredini sonet. Osmi sonet je pogled v slovensko zgodovino in ie utemeljitev, razlago za tak nesreni slovenski poloaj. Takratno deelo opisuje z metaforo viharjev jeznih mrzle domaije. Odgovor zna vpraanja je jasen: razprtije in neenotnost so bile in

so naa najveja nesrea e od davnih asov sem, vzrok za to pa naj bi bila tuja oblast. Izhod iz takega poloaja zanj predstavlja zdruitev, strnitev sil, zedinjenje naroda misel, ki smo jo Slovenci prvi oblikovali ele v revolucionarnem letu 1848. Klic po Orfeju je e bolj izrazit kot v 7. sonetu. Pesnik upa, da se bo konno nael lovek, ki bo konal narodove razprtije. 15.sonet = magistrale: e je Magistrale tisti kljuni sonet, iz katerega izvirajo in se vanj stekajo vsi drugi, potem bo mogoe v njem odkriti prvine vseh kljunih sporoil Venca, kakor tudi njegove slogovne znailnosti. Celoten Magistrale je posveen Juliji, vendar pa v ospredju ni ljubezen. Poudaril je predvsem poezijo in polega tega Magistrale skriva tudi reitev, kako bi lahko sam postal Orfej. Primicovi Juliji namre pripisuje mo za odreitev naroda e bi se Julija Preernu posvetila, bi lahko postal Orfej in tako narod odreil ter ga spravil skupaj in celo zedinil. Tako vemo, da je pesem Preeren posvetil dekletu, meanski lepotici, ki je globoko vznemirila njegovo ivljenje. V to ljubezen je dolgo upal in ji posvetil e cel niz drugih pesmi. Magistrale zdruuje torej vse temeljne teme in hkrati tukaj tudi javno in neposredno izpove ljubezen do Julije, privzdignjeno v vero in mit z mojo, ki loveka rei bivanjske stiske.