Večkulturnost V Slovenskem Jeziku, Literaturi in Kulturi

s
e
m
i
n
a
r

s
l
o
v
e
n
s
k
e
g
a

j
e
z
i
k
a
,

l
i
t
e
r
a
t
u
r
e

i
n

k
u
l
t
u
r
e
4
1
.
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Oddelek za slovenistiko
Center za slovenino
kot drugi/tuji jezik
Vekulturnost
v slovenskem jeziku,
literaturi in kulturi
27. 6. 15. 7. 2005
Zbornik predavanj
Ljubljana, 2005
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Oddelek za slovenistiko
Center za slovenino
kot drugi/tuji jezik
Vekulturnost v slovenskem jeziku,
literaturi in kulturi
27. 6. 15. 7. 2005
Zbornik predavanj
Ljubljana, 2005
41. seminar
slovenskega jezika,
literature in kulture
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
811.163.6(082)
821.163.6.09(082)
316.73(=163.6)(082)
SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (41 ; 2005 ; Ljubljana)
Vekulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj / 41. seminar slovenskega
jezika, literature in kulture, 27. 6.-15. 7. 2005, Ljubljana ; [organizator] Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenino kot drugi/tuji jezik ; [urednik Marko Stabej ;
povzetke prevedel David Limon]. - Ljubljana : Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku
za slovenistiko Filozofske fakultete, 2005
ISBN 961-237-116-4
1. Gl. stv. nasl. 2. Stabej, Marko 3. Filozofska fakulteta
(Ljubljana). Oddelek za slovenistiko. Center za slovenino kot
drugi/tuji jezik
220822528
41. seminar slovenskega jezika, literature in kulture
Vekulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
Zbornik predavanj. Uredil Marko Stabej, povzetke prevedel David Limon, tehnino uredila Metka Lokar,
oblikovala Metka erovnik, izdal Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, natisnila Tiskarna Pleko, d.o.o., v nakladi 700 izvodov.
Izdajo zbornika je omogoilo Ministrstvo RS za visoko olstvo, znanost in tehnologijo.
Ljubljana, julij 2005
Vsebina
Marko Stabej Uvodna beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Predavanja
Miran Hladnik Z njihovimi enskami se poroajte ali sooanje kultur
v slovenskem zgodovinskem romanu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Vojko Gorjanc Diskurz slovenskih spletnih forumov
dokonen pokop strpnosti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Vesna Pogaj Hadi,
Tatjana Balaic Bulc Kam je izginila srbohrvaina? Status jezika neko in danes . . . . . 30
Milena Mileva Blai Vekulturna mladinska knjievnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
Joica kofic Slovensko nareno besedje na stiiu kultur
(po gradivu za SLA) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
Erika Krinik Frazeologija v lui kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
Janez Krek Vekulturalizem, pravice in izobraevanje
uencev romske etnine manjine v javni oli . . . . . . . . . . . . . . . . 82
ura Strsoglavec Meje moje kulture so meje mojega sveta (Vekulturnost
v prozi Polone Glavan in Andreja Skubica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
Kozma Ahai Vaki jesik bode Boga posnal vpliv Biblije na Bohorievo
in Dalmatinovo pisanje o jeziku in jezikih leta 1584 . . . . . . . . . . . 102
Toma Pavlin Zgodbe slovenskega porta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
Irena Novak Popov Slovenski literarni dialog s tujino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
Izbirni teaji
Simon Krek,
Polonca Kocjani Slovarski blagoslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .139
Peter Svetina O lakem enajstercu, ekem humorju in baselskih dimnikih:
Dialog kultur v delih ige Zoisa, Frana Milinskega in
Lojzeta Kovaia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153
Parada mladih
Ana Zwitter Vitez Prozodija v spontanem govoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160
Matja Zaplotnik Kulturna irina v treh slovenskih verznih pripovedih
iz prve polovice 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170
Matej ekli Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vake poklice
in dejavnosti v nadikem nareju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176
Nataa polad Pouk knjievnosti v osnovnih olah s slovenskim unim jezikom
v Furlaniji - Julijski krajini z vidika uiteljev slovenine in
njihovih uencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182
Jordi Magriny Vejezinost v Kataloniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186
Marua Mugerli Pisanje med kulturama (Dvojezino pesnitvo Josipa Ostija) . . . 190
Gaper Troha Vekulturnost in umetnika svoboda v SFRJ primer drame
Karamazovi Duana Jovanovia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194
Mateja Jemec Koliko vekulturnosti prenesejo slovenska pravna besedila? . . . 198
Slovenina kot drugi/tuji jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202
Andreja Markovi Sporazumevalni prag za slovenino prironik
v rokah uporabnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
Marjana Lavri Kaj zmorem v drugem/tujem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205
Nataa Pirih Svetina Lani in ejni ne bomo ostali (Predstavitev dokumenta
Preivetvena raven v slovenini) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207
Mojca Stritar Jezik na klik: Elektronski viri za uenje slovenine . . . . . . . . . . . 211
Mihaela Knez Katere ubenike pa imate? (Predstavitev ubenikov Centra
za slovenino kot drugi/tuji jezik) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216
Okrogla miza
Primo Vitez Prevod: ustvarjanje novega smisla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221
Ekskurzija
Nataa Pirih Svetina Ve morja, ve sonca, ve kultur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227
Predstavitev avtoric in avtorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233
Sprememba razveseljuje, nas prepriuje stara modrost, in raznolikost je lahko vir veselja. Mar-
sikatera stvar v naih ivljenjih se nam zdi usodno privlana samo do tistega trenutka, ko jo zane-
mo spoznavati od blizu. Ko jo spoznamo, ar izgine in zahlepimo po novih draljajih, ki jih prinaa
neznano. Druge stvari se nam zdijo od dale tuje, neprivlane, nesprejemljive, kar motee, celo
kodljive. e pa jih po spletu okoliin ali po kakni drugi milosti doivimo od blizu, jih marsi-
kdaj ne le sprejmemo, ampak tudi vzljubimo, in sicer brez poti nazaj.
Zakaj slovenistika na ljubljanski filozofski fakulteti ponuja Seminar slovenskega jezika, literature
in kulture? Po eni strani se zdi razlog od ustanovitve pred enaintiridesetimi leti kremenito trden in
nespremenljiv: ponuditi strokovno preverjena sodobna spoznanja o treh razsenostih troedinega
slovenstva: slovenskem jeziku, knjievnosti in kulturi. Ponuditi tistim tujcem, ki jih to zanima, in to
na tako prepriljiv nain, da bo zanimanja vse ve. Po drugi strani se med drugim prav zaradi
uspenosti seminarja nameni in uinki seminarja tudi spreminjajo. elja po slovenski prepo-
znavnosti v okvirih evropske humanistike je bolj ali manj izpolnjena; na ravni splone popkulturne
nacionalne prepoznavnosti se Slovenci sicer e vedno zaskrbljeno razburjamo, ko nas ob razlinih
prilonostih razlini polizobraeni mogonei zamenjujejo s Slovako. Poasi pa vendarle spozna-
vamo, da to za slovenstvo pravzaprav ni ni usodnega.
Zaradi vsega tega prihaja v ospredje motivacije za prirejanje seminarja tisto, kar je bilo na za-
etku nekoliko bolj skrito: seminar ponujamo zato, da se imamo prilonost samoopazovati in
samospoznavati pred kritinim oesom in s sodelovanjem tistih, ki jim vogelne zadeve sloven-
stva niso samoumevne. Odloitev seminarskega odbora, da letos pogled izraziteje usmerimo v
dekonstrukcijo kulturne monolitnosti slovenstva, v resnici ne pomeni nobene novosti ali prelom-
nosti, ampak le etapo na poti posredovanja in sprejemanja.
V zgodnjem poletju 2005 nas bo zanimalo, kakne so pokrajine duha v slovenskem prostoru
na koordinatah mi vi oni/one, tu tam, zdaj prej. Vsak udeleenec naj poie svoj prostor na
matriki, razpeti med uniformiranostjo, standardiziranostjo in raznolikostjo ter individualnostjo. Lek-
torati, predavanja, teaji in ekskurzije so le namigi, ki jih ponujamo z veseljem in ponosom.
Marko Stabej
predsednik 41. SSJLK
7
Predavanja
Hladnik
Gorjanc
Pogaj Hadi, Balaic Bulc
Blai
kofic
Krinik
Krek
Strsoglavec
Ahai
Pavlin
Novak Popov
Miran Hladnik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
UDK 821.163.6.09311.6:316.7
Z njihovimi enskami se poroajte
ali sooanje kultur v slovenskem zgodovinskem romanu
Slovenski zgodovinski roman modelira troje odnosov nacionalne kulture do kultur sosednjih narodov, zlasti do domi-
nantne nemke: 1. eliminacijo tujega, 2. ignoranco tujega in 3. adaptacijo tujega. Najbolj produktiven je model prevzema
in adaptacije tuje kulture, kakor ga je predstavil Preeren v Krstu pri Savici (1836) in so ga konkretizirali pomembneji
romanopisci, npr. Ivan Tavar (Visoka kronika, 1919) in Vladimir Bartol (Alamut, 1938).
The Slovene historical novel models three ways in which the national culture can relate to neighbouring foreign cul-
tures, especially the dominant German one: 1. elemination of the foreign, 2. ignorance of the foreign, and 3. adaptation
of the foreign. The most productive of these is the model of adoption and adaptation, as illustrated by Preerens Krst pri
Savici (1836) and by novelists such as Ivan Tavar (Visoka kronika, 1919) and Vladimir Bartol (Alamut, 1938).
Multikulturnost je geslo dananjega asa in dananje Evrope, ki pa ga razumemo na razline
naine. Pomeni lahko soobstoj ve kultur na enem prostoru, meanje kultur v drubi in na ravni
posameznika, odprtost za druge in tuje kulture. Govorimo o mladinski kulturi, ki je razlina od kul-
ture odraslega sveta, o humanistini kulturi, ki je drugana od kulture trdih znanosti, o urbani kul-
turi, ki je vzviena nad ruralno, o alternativni, ki je v spopadu z etablirano, o elitni kulturi, ki se opre-
deljuje do popularne kulture, o kulturah socialnih manjin oz. marginaliziranih skupin (gejevska,
rnska, enska), ki zahtevajo enakopravnost z veinsko. V zvezi s slovensko knjievnostjo imamo
slej ko prej veinoma v mislih nacionalno, to je slovensko kulturo, saj je knjievnost poleg jezika
kljuni element tradicionalne nacionalne identitete. Kako mono se knjievnost vee na nacional-
no kulturo, pria e organizacija njenega tudija na Filozofski fakulteti pri nas in tudi na drugih
univerzah. Imamo oddelke za slovenistiko, anglistiko, nemcistiko, italijanistiko, hispanistiko itd. Ce-
lo oddelek, ki nosi sploneje ime, tj. oddelek za primerjalno knjievnost in literarno teorijo, vei-
no svojih energij usmerja v tudij slovenske literature. Slovenska literatura je konstitutivni element
nacionalne kulture. Slovenci se radi pohvalimo, da smo zrasli iz literature in da smo literarna naci-
ja, ter pri tem kaemo na najvejega slovenskega pesnika Franceta Preerna kot na oeta na-
roda, eprav so v njegovem asu vlogo oeta naroda odigrali drugi znameniti Slovenci.
S slovensko knjievnostjo se znanstveno ukvarja slovenska literarna zgodovina in pone to na
ekskluziven nain. Upoteva monopolni poloaj, ki si ga je v drugi polovici 19. stoletja priborila
slovenska kultura na ozemlju dananje Slovenije, in jo zato zanima samo to, kar je bilo leposlov-
nega napisano v slovenini. Zelo na hitro opravi celo z literaturo v drugih jezikih, ki je nastajala
na tem prostoru, tudi e so jo pisali Slovenci. e smem sklepati samo po tem, kako danes v inter-
netu pridemo do Preernovih besedil, moderni asi monopola slovenske knjievnosti niso dosti
naeli: Preernova slovenska besedila imamo v ve izdajah na dosegu klika, Preernove nemke
pesmi pa si moramo iz zapraenih izdaj pretipkati sami.
11
Razlogi za ekskluzivno obravnavo zgolj slovenskih besedil v slovenski literarni zgodovini in
zgolj nemkih v nemki literarni zgodovini seveda niso samo rivalske narave. Tako razporeditev
interesov je narekovala pozornost na produktivno sfero literarnega sistema, to je na avtorja, ki je
skozi tekst dokazoval svoj artistini genij in iroke ustvarjalne zmonosti svojega jezika. Besedila
v drugih jezikih so lahko postala predmet nacionalne literarne zgodovine ele potem, ko se je po-
zornost premaknila od avtorja k bralcu. Ker je bil slovenski bralec v 19. stoletju naronik tako slo-
venskega Ljubljanskega zvona kot nemke Gartenlaube, bi bodoa slovenska literarna zgodovina
morala upotevati literaturo v obeh revijah.
Multikulturnost za Slovence ni nova zgodovinska izkunja. Vse do prve polovice 20. stoletja je
bilo slovensko izobraenstvo, v 19. stoletju pa izobraeno meanstvo, dvojezino. Produciralo
in konzumiralo je kulturne dobrine v slovenini in nemini in bilo sestavni del dveh kulturnih si-
stemov hkrati. Lep zgled dvojne kulturne identitete je Luiza Pesjakova (18281898), ki je svojo
pisateljsko kariero zaela v nemini. Objavljala je menda tudi v popularni nemki literarni reviji
Gartenlaube, vendar o tem delu njenega opusa v slovenski literarni zgodovini ne vemo danes ni.
Luizin oe Bla Crobath je bil Preernov delodajalec. Za estnajsti rojstni dan je Preeren Luizi
napisal prilonostni sonet z naslovom An eine junge Dichterin (Carniola 1844) v nemini. Kram-
ljali so namre pri Crobathovih doma, kamor je zahajal Preeren, da bi dekle poueval v zgodovi-
ni, latinini in celo angleini, slej ko prej nemko in francosko in njena literarna dejavnost je bila
v skladu z navadami tistega asa nemka. Luizina izbira nemine se je tudi Preernu zdela sa-
moumevna, sicer bi jo gotovo nagovarjal k slovenskemu pesnjenju, pa je ni. Dovolj se mu je zdelo
e, da je eno njegovo pesem prevedla v nemino. ele dolgo po Preernovi smrti, ko je petim
heram priskrbela tudi uitelja slovenine Antona Lesarja, se je skupaj z njimi zaela sloven-
ine uiti, se nad njo javno navduevati in v njej pisati. Tega vendar ni
poela na raun nemkega snovanja, ne, naprej je pisala v obeh jezikih.
Velik del njenega leposlovnega opusa je ohranjen vzporedno v sloven-
ski in nemki varianti. Leta 1885 je objavila zbirko otrokih pesmi Ins
Kinderherz (V otroko srce), ve pesnikih zbirk pa je obtialo v rokopi-
su, npr. Zwischen Moos und Tannezweigen (Med mahovi in vejami jelk),
ki je bila pripravljena za natis leta 1896. Slovenske germaniste aka e
zanimiva naloga ugotoviti, ali je bilo kaj njenega daljega objavljeno v te-
danjih nemkih druinskih revijah, recimo povest Marie, lirsko-epska
pesnitev Was die Waldquelle erzhlt (Kaj pripoveduje gozdni studenec)
ali pesmi iz zbirke Kleine Lieder (Drobne pesmi).
eprav se danes nekam nostalgino oziramo nazaj v vekulturno 19. stoletje, ne smemo po-
zabiti, da je bila situacija tudi stresna. Slovenska in nemka kultura nista bili enakopravni. Vejo
privlano silo je imela dominantna nemka kultura. Spomniti se je treba samo na to, kako celo
France Preeren ni zmogel tako preproste rei, kot je pisanje slovenskih pisem: napisal je samo
dve, materi in ekemu prijatelju Frantiku elakovskemu, vse ostalo pa v nemini, ki mu je v
tem anru oitno bolj gladko tekla. Izobraeneva odloitev za slovensko pisanje je bila zato izrazi-
to programske narave. Pogoj je bila dovolj velika pisateljeva gorenost, njegov idealizem, bila je
12
stvar fantastinega kulturnega narta, ki je ob nemki kulturni dominanci komaj lahko raunal na
uspeh. Od tod ele lahko razumemo preseno mero konfliktne strasti, s katero je slovenska lite-
rarna in publicistina dejavnost tematizirala medkulturno, tj. slovensko-nemko rivalstvo. V ne-
enakopravni ponudbi kulturnih dobrin je imela slovenska literatura nalogo modelirati take fiktivne
svetove, v katerih so se kulturni antagonizmi za Slovence dobro razpletli. Slovenska kultura se je
vzpostavljala v konfliktnem razmerju z dominantno nemko kulturo tistega asa. Vzpostavljala in
emancipirala se je tako reko na teritoriju, ki je pripadal nemki kulturi, tako da je ta teritorij po-
stopoma osvajala. S stalia nacionalne kulture, ki prisega na svoje temelje v 19. stoletju, je multi-
kulturnost pravzaprav sovrano geslo, ker grozi z omejitvijo monopolnega poloaja, ki si ga je
pred dobrimi 150 leti s teavo priborila. Multikulturnost je v opoziciji z idealom t. i. nacionalne sa-
mobitnosti (avtonomnosti, neodvisnosti, samostojnosti, izvirnosti, enkratnosti, identitete in samo-
zadostnosti).
e bi hoteli zgodovinski vekulturnosti na Slovenskem pripisati pozitivni predznak, potem bi
to lahko storili za as do petdesetih let 19. stoletja, za drugo polovico 19. stoletja, ko je tekmovanje
med nemko in slovensko kulturo kulminiralo in zavzelo konfliktne razsenosti, pa ne ve. Danes
je geslo multikulturnosti zanimivo zlasti za obrobje slovenskega etninega prostora, npr. na avstrij-
skem Korokem in v Italiji, kjer si od multikulturne atmosfere obetajo ve razumevanja s strani do-
minantnih kultur, v katere so vkljueni.
Slovenska literatura je konceptu multikulturnosti v naelu nasprotna. Prizadevala si je za
emancipacijo enkratne slovenske kulturne identitete, kar je poela tako, da se je postavila v opo-
zicijo do soasne nemke kulture in jo poskuala presei. Slovenski zgodovinski roman in zgodo-
vinska povest sta nenehno tematizirala odnose med naim in njihovim, med domaim in tu-
jim, med slovenskim in nemkim, vse iz potrebe po obvladanju tujega in tako, da se je potrdila
specifika in kvaliteta naega. Svoje in tuje sta sooala bodisi tako, da sta pripeljala tujca v
domai prostor, ali pa sta poslala domaina na preizkus v tujino. Tujci so v slovenski literaturi pre-
vzemali vloge negativcev, zlobneev in sovranikov. Tuje je bilo demonizirano in naloga literarnih
zgodb je bila poskrbeti za njegovo diskvalifikacijo. Naj spoznanje o nacionalno militantni naravi
slovenske knjievnosti ne zavede v domnevo, da samo e kulturno trdi, neprilagodljivi in konflikt-
ni Slovenci prepreujemo trajno razumevanje in ljubezen med kulturami tega sveta. Tudi druge
nacionalne literature se v preteklosti niso obnaale prav ni drugae in ni bolj plemenito kot
slovenska. Kakor so v slovenski povesti najslabe vloge rezervirane za brezvestne Italijane (spom-
nimo se zapeljivca v Jurievi Heri mestnega sodnika), izkorievalske in potujevalske Nemce,
skopuke ide (npr. pri Ivanu Cankarju in Miku Kranjcu), krute Turke, izdajalske Uskoke, tatinske
Cigane in celo brezverske ehe, tako so tudi Slovenci v tistih sosednjih literaturah, ki nas sploh
poznajo, v skrajno nesimpatinih poloajih. Roman Pet mo gradi pot koroko-vicarskega avtor-
ja Gustava Renkerja (v slovenino je bil preveden leta 1936, dve leti po izidu izvirnika Fnf
Mnner bauen einen Weg: ein Alpenroman) popisuje gorske vodnike na Poliki pik ali Monta v
Zahodnih Julijcih: dva sta Italijana, eden koroki Nemec in dva Slovenca. Kulturno so si enako-
pravni samo Italijani in Nemci, Slovencem pa pripadejo negativne vloge: enega dii neznanska
skopost in ga pritira v tragino smrt, drugega, pohabljenega Joeta Tobarja, ki mu je medved
odtrgal pol obraza, pa vekrat imenuje pollovek z oitnim namenom, da bi se to razumelo tudi
13
v inteligennem smislu. Podobno mentalno ozadje izpriuje roman Bergsegen (1930) Josefa
Perkoniga. Avtor je bil po rodu napol Slovenec, sicer dovolj znameniti predstavnik avstrijskega
Heimatromana. Dogajanje je postavil v Karavanke, kamor pride umirat blazirani mean. Doivi
razmerje z lepo Ljubo Jugovo, ki je med okolikimi Slovenci redka pozitivna oseba; drugi so krimi-
nalci, divji lovci, grobijani. Avtor se potrudi do normalne razreitve: preprosta Slovenka in kulti-
virani Nemec se ne moreta poroiti, ker ona tragino premine v snenem meteu. Primitivni folk-
lorni kulturi Slovencev, na primer mitu kralja Matjaa, je iz romantinega ustvovanja sicer name-
njeno nekaj simpatinih besed, vendar avtorja to ne ovira, da ne bi slovenskih lovekih usod
razreeval negativno in tako kazal na neperspektivnost slovenstva.
Zgodovinsko pripovednitvo je imelo na voljo tiri temeljna razmerja do tujega. Prva monost
je utopitev v tujem ali asimilacija. Iz te ne more nastati nikakrna kulturna dejavnost, tudi literarna
ne, zato jo bomo izpustili. V realnem ivljenju so jo uresniili mladi razoarani izobraenci, ki se
jim je v doloenem trenutku zazdelo vzpostavljanje svoje nacionalne kulture preteka naloga, in
so postali nacionalni odpadniki. Renegate, kot je Karel Deschmann (18211889), ki je bil v mladih
letih slovenski pesnik Dragotin Deman, ali pa Stanko Vraz (18101851), ki se je preselil v Zagreb
in zael pisati ilirsko, potem ko je ugotovil, da ne razume Preernove slovenine in Preeren ne
njegove, slovenska literarna zgodovina nima za produktivno varianto slovenskega odnosa do
tujega in njihove tujejezine dejavnosti ne obravnava. Nekoliko popustljiveja je do piscev, ki so
zapustili domovino in opustili slovenino iz ekonomskih razlogov, npr. do Louisa Adamia
(18981951), a jih e vedno nima za del slovenske knjievnosti.
Za pripovednitvo so bila potencialno zanimiva preostala tri razmerja med domaim in tujim:
1. eliminacija tujega,
2. ignoranca tujega in
3. adaptacija tujega.
Prva dva modela se realizirata v posameznih romanih ali zgolj v posameznih poglavjih, zlasti
v zaetnih obdobjih slovenske knjievnosti in v njeni popularni varianti, tretji pa si je pridobil sta-
tus najbolj perspektivnega modela nacionalnega obnaanja. Z junakom rtomirom in z lastnim
jezikovnim ter literarnim ravnanjem ga je doloil France Preeren in ga uveljavil tudi kot pogoj kva-
litetne stremljive literature.
Ob konkretnih antolokih besedilih slovenske knjievnosti elim pokazati, kako raznoliko so ar-
tikulirala medkulturna razmerja. Martin Krpan Frana Levstika (1858) prostoduno predlaga eli-
minacijo tujega in s korenjakim naslovnim junakom pokae, kako je treba to storiti: Martin Krpan
se na cesarskem Dunaju spopade s tujim silakom Brdavsom in mu e po petih vrsticah opisa boja
odseka glavo. Celotna povest vendarle ni bila napisana v znamenju pobijalske opcije, ampak
predlaga veliko bolj kompleksno relacijo do tujega. Spopad s tujim in njegova eliminacija je v iv-
ljenju, e bolj kot v literaturi, namre tvegano poetje, saj se lahko izide mimo priakovanj z zmago
tujega, ki je ekonomsko, vojako, kulturno moneje ter nadrejeno domaemu.
Slovenske literarne zgodbe se zato odloajo za bolj zvito strategijo. Tuje ignorirajo in pripove-
dujejo o spoznanju, da tujega pravzaprav ni. To kar se sprva zdi tuje, se nazadnje razkrije kot
domae. Naj bo za zgled, kako se je v literaturo vpisovalo hrepenenje po tem, da bi sovranega
14
tujega sploh ne bilo, epska pesnitev Sedem sinov, ki jo je kmalu po Preernovem Krstu pri Savici
napisal in leta 1843 objavil danes ni ve poznani pesnik Joef emlja. Naredil jo je po zgledu
Krsta v oktavah in v njej obnovil pouno zgodbo iz hrvakih srednjevekih asov. Pripoveduje o
eni bana Mikia, ki zapodi ubogo beraico od hie, ker ne verjame, da ima trojke, sama pa ez
leto in dan kakor za kazen in sramoto rodi fante sedmerke. Ohrani le enega, druge pa naroi uto-
piti. Mo, ki se ravno pravi as vraa z vojne, kruto dejanje preprei in da est otrok na skrivnem
v rejo. ez leta, ko dorastejo fantje v junake, jih poklie na gostijo, razkrinka enino trdosrnost in
jo hoe pokonati, pa ga sinovi in gostje ga preprosijo, da ji prizanese. Pesnitev je sicer zanimi-
va zaradi drugih rei, na ravni razmerja med domaim in tujim pa ui, da je tisto, kar se sprva zdi
tuje in je namenjeno odstranitvi, pravzaprav kri nae krvi. Avtor z zgodbo o odtujenih otrocih pri-
poveduje, da tujega pravzaprav ni.
Podobno je s povestjo Jurij Kozjak, slovenski janiar, ki jo je leta 1864 pri Mohorjevi drubi
objavil Josip Juri in zanjo dobil prvo slovensko literarno nagrado. eprav trdijo nekateri, da je
povzemanje literarnih zgodb neakademsko in eprav je mogoe komu zgodba e znana, si bom
privoil njen kratek rezime. Gre za varianto motiva o izgubljenem pa spet najdenem sinu. Dobri
ovdoveli graak Marko ivi na gradu Kozjak s sinom Jurijem in grbavim bratom Petrom. Potuh-
njeni Peter je na svojega brata ljubosumen in ko gre Marko na vojno, proda neaka Jurija ciganu
Samolu, ta pa naprej Turkom. Ko se Marko vrne, mu Peter natvezi, da so mu sina ugrabili. Marko
se od alosti umakne v samostan in prepusti grad Petru, ki pa nima sree pri gospodarjenju, ker
ga cigan ves as opominja na zloin in ga izsiljuje. Po osemnajstih letih spet pridejo na Kranjsko
Turki. Pozornost vzbuja orjaki hrabri janiar, za katerega cigan razodene, da je Jurij Kozjak. Ja-
niarja ujamejo in ga pripeljejo k oetu Marku. Jurij se v ujetnitvu spomni svojih slovenskih ko-
renin, prestopi na kransko strani, ukani Turke, rei menihe in prevzame grad, izdajalski stric
Peter pa si sam vzame ivljenje.
Povest je z zatrjevanjem, da sovranega tujega pravzaprav ni, postala vzorec tevilnim mohor-
jankam. Kriemsveta Valentina Slemenika iz leta 1877 je bila popularna tako zelo, da so jo dvakrat
ponatisnili in je dosegla naklado 30.000 izvodov. Sprenevedanje te vrste je pomagalo Slovencem
preiveti kritina obdobja v preteklosti. Zamenjave tujega z domaim so se dogajale v tevilnih
priljubljenih scenah prepoznavanja. Prepoznavanje je nekakna trivialna ustreznica spoznavanju.
Pri spoznavanju mora lovek novo z naporom vkljuiti v svoj pojmovni svet ali ustaljene predstave
celo spreminjati. Pri prepoznavanju je drugae: tisto tuje in neznano je novo samo na videz, le prvi
trenutek. e takoj naslednji hip ga bralec zagleda kot nekaj znanega, kar ima v njegovem svetu
e trdno doloeno, eprav za nekaj asa pozabljeno in zabrisano mesto. Da bi se svet potrdil v
svoji nespremenljivosti in homogenosti, se v slovenskih turkih povestih najpomembneji Turki
pogosto izkaejo za v turke noe preobleene Slovence.
Linijo adaptacije tujega, to je prevzema in prilagoditve tujega, zaenja Preernov Krst pri Savici
(1836), ki poje o spopadu med tistimi Slovenci, ki so v 8. stoletju e kristjani, in tistimi, ki e prise-
gajo na poganske bogove, ter o porazu slednjih. V konnem spopadu ostane od poganov pri iv-
ljenju samo poveljnik rtomir. Nadeja se zasebne sree v zakonu s sveenico Bogomilo, ki pa se
je medtem dala krstiti in se je zaobljubila bogu. Tudi rtomir postane kranski duhovnik. Po
razlagi preernoslovca Henryja Cooperja gre za zgodbo o uvozu in adaptaciji tujega. Taka je tudi
15
zgodba Preernove pesnike kariere. e povzamemo leksikonske oznake Preernovega pomena
za Slovence, je Preernova zasluga v tem, da je na Slovensko uvozil eminentne evropske pesem-
ske forme (npr. sonet in gazelo) in kompleksne pesnike teme ter s tem dokazal, da je slovenina
enako sposobna kot drugi jeziki in ima zato slovenski narod pravico do samostojne kulturne
eksistence. Zgodba o rtomirovem sprejemu kranstva je torej tudi metafora za Preernov spre-
jem evropskih romantinih pesnikih oblik v 19. stoletju. Kakor je bilo pokristjanjevanje bolee, je
bilo vendarle za nadaljnji obstoj Slovencev in za njihovo vkljuitev v evropski verski sistem nujno.
Prav tako je bilo dobro tisoletje kasneje nujno, da so Slovenci skozi eminentne literarne forme
sprejeli visoko evropsko kulturo, e so se hoteli enakovredno ohraniti med evropskimi narodi. Do-
datno potrjuje Cooperjevo interpretacijo dejstvo, da smo Preernovo genialnost, daljnovidnost in
pravilnost njegovih potez navajeni pregledno ocenjevati prav v razmerju do osebnosti, ki so se
upirale uvozu tujega (kot npr. Janez Bleiweis) ali so se raje same izvozile, to je le v emigracijo
(npr. Stanko Vraz). e se elimo izraziti sodobno in zunaj veljavne literarnozgodovinske dikcije,
bomo tvegali izjavo, da se je Preeren proslavil kot kulturni uvoznik. Enoglasno priznavanje Pre-
ernove avtoritete priuje, da na Preernovo strategijo v razmerju do tujega prisegamo e danes.
Zgodbe, kakrna je Krst pri Savici, ponujajo recept za srednjo pot med utopitvijo v tujem in
eliminacijo tujega: pripravljajo nas za sprejem tujega, vendar tako, da obenem to tuje prilagodi-
mo domaemu. Pozorno branje Krsta ponuja e eno navodilo. rtomir gre razirjat novo vero med
rojake in dalej ez njih mejo, kar pomeni, da sama adaptacija tujega ni dovolj moan razree-
valec nevarno konfliktnega razmerja domae-tuje, ampak da bo za kompenzacijo in za ravnoteje
Slovencem treba tudi nekaj ekspanzionizma.
16
Zadnje ase sem se intenzivno ukvarjal z zgodovinskim romanom
Visoko kroniko Ivana Tavarja (1919), ki ga naslednje leto nai gimnazijci
dobijo za maturitetni esej, in ga premiljal tudi na ravni razmerja med do-
maim in tujim. Visoka kronika je pripoved o lastnikih kmekega dvorca
Visoko v Poljanski dolini. Leta 1707 odslueni ranjeni vojak Izidor Khallan
popisuje zgodbo svojega oeta Polikarpa, ki je posest kupil z denarjem,
uplenjenim v tridesetletni vojni. Silaki oe, trd, temen in brezsren lo-
vek, je edini protestant v okolici, druino dri v strahu, strano preklinja,
vendar je tudi sam nesreen, ker ga pee vest zaradi umora vojnega to-
varia Jota Schwarzkoblerja, ki bi si moral z njim razdeliti vojni plen. Da
bi popravil krivico, pred smrtjo naroi Izidorju, naj se poroi z Jotovo
vnukinjo Agato oziroma ji izroi polovico dediine. Izidor gre na Nemko
po Agato in razdre zaroko s sorodnico Margareto Wulffingovo iz Dave.
V Agato pa se zaljubita e njegov mlaji brat Jurij in bratranec Marks
Wulffing. Potem ko Agata odbije Marksa, jo ta obtoi arovnitva. Na pro-
cesu se namesto Izidorja zanjo zavzame Jurij, Izidor pa spozna svojo ne-
odlonost, paru prepusti gospodarstvo in gre na vojsko. Ko se ez 12 let
ranjen vrne, se poroi z Margareto, ki ga je ves as zvesto akala. V epi-
logu Izidorjev sin Georgius Postumus, ki namerava za duhovnika, na krat-
ko poroa, da je oe e tri leta po poroki umrl, kuna bolezen je pobrala tudi Jurija in na kmetiji
sta zagospodarili obe enski, njegova mati Margareta in Agata z dve leti starejo herko Suzano,
do katere ni isto ravnoduen.
Roman je ohranil svoje visoko mesto v kulturni zavesti Slovencev tudi zaradi deklarativnih
patriotskih izjav, ki so se napajale iz sovrane presoje Nemcev: Tajar je surov in oaben, kadar
misli, da se ga vse boji, Tajarjev se boj!, kronist oita Nemcem napihnjenost, surovost, oab-
nost, privoljivost, trmo, grabeljivost in pristranskost:
Tajarje smo imenovali takrat tiste, ki so se bili privlekli z Nemkega v nae kraje ter nam odvzeli naj-
bolje kmetije. Zopet je priel: Ta zarod poznam, je poreen, misli, da je ve, kot smo mi, in nae zem-
lje je laen. Kdor z njimi ne laja, ga raztrgajo.
Vendar pa Visoka kronika ne ostane pri takem prozornem kazanju na nacionalnega sovra-
nika. Ne le da je dal Tavar edinemu pozitivnemu oblastniku, prosvetljenemu kofu Joannesu
Franciscusu spregovoriti najprej v nemini, ampak je tudi najbolj pozitivne vloge naklonil trem
Nemkam. Nemce pohvali tudi izrecno: Res je, zemljo vedo najbolje obdelovati. Tudi tvoja mati je
bila nemkega rojstva in gospodinja tudi ni bila slaba, dasi me je rada jezila. Ali: V srcu sem
obudoval te Nemce, da si vzgajajo otroke tako, da jih tepo.
Visoka kronika se godi v nacionalno meanem okolju in uresniuje meane poroke. Polikarp
se je poroil s tujko in njegova dva sinova pristaneta v meanem zakonu, kar ni noben sluaj,
ampak plod Polikarpove enitne strategije. Iz njegovega nesrenega meanega zakona na zaet-
ku knjige dobimo na koncu dva meana zakona. eprav moa kmalu umrjeta, sta poskrbela za
slovenske potomce Polikarpova enitna strategija je bila uspena. Ker so Nemci gospodarsko
uspeneji, jih lahko obvladamo le z asimilacijo: Kdor z njimi ne laja, ga raztrgajo. Da jim goltanec
zamaim, te oenim in Tajarko bo vzel, da ne bo imela nemkih otrok. Zanimivo je pri tem, da
meani zakon vedno sestavljata slovenski moki in nemka enska, nikoli obratno. Ker imajo
enske v literaturi status naturnega korektiva takim ali druganim mokim socialnim obsesijam,
pomeni, da je Tavar videl regenerativno mo slovenstva prav v njegovi povezavi z nemtvom.
Nacionalna strategija, kakor jo uveljavlja Visoka kronika, je drugana od nacionalne strategi-
je zgodnejih Tavarjevih del. V njegovem Antoniu Gleeviu (1873) se slovanski junak z meem
mauje moralno skvarjenemu tujcu, ki mu je oneastil sestro, vendar to plaa s smrtjo v jei,
avtor pa pripoved zakljui z resignirano napovedjo, da slovanstvo nima priakovati prihodnosti
na obali sinjega morja in da slovanskega Dubrovnika ni ve in ga ve ne bode. V romanu Izza
kongresa (19051908) e ni nobenega jasnega nacionalnega in jezikovnega narta: skriptor v
licejski knjinici Miha Kastelic se v strahu pred nemko jezikovno dominacijo zavzema za ilirino,
to je skupni junoslovanski jezik, pesnik Jakob Zupan pa je iz istega strahu za radikalnejo reitev,
ki jo bo prinesel skupni slovanski jezik; o slovenini ni e nobene besede.
V Cvetju v jeseni, ki je bilo napisano v asu najhuje nacionalne stiske v prvi svetovni vojni
(1917), je Tavar nartoval nacionalno preivetje s fantastino formulo zdruitve socialnih slojev:
mean naj se poroi na kmete in tam poene korenine. Nacionalne eksistence brez nacional-
nega teritorija ni in mean se zato mora vrniti na deelo, od koder je izel in se ji odtujil. Nart
poroke meanskega mokega (Janeza) in kmekega dekleta (Mete) seveda ne uspe, ker uspe-
17
nih zvez med socialno razlinimi partnerji tako v ivljenju kot v vseh stotinah slovenskih povesti in
romanov pa ni, ostala pa je potreba po iskanju arobne formule za preivetje v asih ogroeno-
sti od tujcev. V Visoki kroniki je Tavarjev recept za preivetje Slovencev ob gospodarsko podjet-
nejih nemkih sosedih poroka in asimilacija njihovih ensk.
Roman je izel v prvem letu eksistence nove junoslovanske drave, ki so jo po prvi svetovni
vojni in po razpadu Avstro-Ogrske pomagali ustanoviti Slovenci. V tem politinem okviru so se ob-
likovali pogoji za drugano dojemanje nemkega sosedstva, kot je doloalo slovensko kulturno
in politino obnaanje v 19. stoletju. Nenadoma nemka kultura ni ve pomenila prve nevarnosti
slovenskemu kulturnemu uveljavljanju in Tavarju se je najbr med prvimi zazdelo, da s politino
loitvijo od Nemcev grozi izguba tistega elementa nacionalne zgodovinske identitete, ki se je sto-
letja oblikovala ob nemkih zgledih. Zato je Visoko kroniko zasnoval kot pripoved o zaetnem
dvojnem, slovensko-nemkem nacionalnem kulturnem kapitalu. Tavarjevi narti nacionalnega
meanja v obliki enitev Slovencev z Nemkami med slovenskimi avtorji nimajo para. Roman je na-
pisal relativno star avtor, ki se je zavedal, da pred njim ni ve veliko ivljenja. V starostni prosto-
dunosti si je, tako domnevamo, upal izrei marsikaj, esar bi si mlajih eden, v misli, koliko bi to
lahko kodovalo njegovemu ugledu in nartom, nikakor ne dovolil.
Nazadnje vzemimo v presojo e roman, ki trenutno anje
najve bralskega priznanja doma in v tujini, to je Alamut (1938)
Vladimirja Bartola. Zgodba je bolj ali manj znana. Poglavar ver-
ske loine izmailcev v Iranu 11. stoletja Hasan Ibn Saba na gradu
Alamut, ki bi ga v slovenino prevedli kot Orlovsko gnezdo,
vzgaja v slepo pokorino vojake fedaije, da bi kot iva bodala
pripomogli k odreitvi Irancev od seldukega jarma in k svobo-
di. V fanatizem jih pripravi s prevaro: s haiem jim priklie iluzi-
jo raja, ki ga bodo deleni po smrti, in v njegovem imenu so se
pripravljeni brez premisleka pokonati. Najmodreji med uenci,
Ibn Tahir, se pritihotapi v tabor oblegovalcev in umori velikega
vezirja Nizama al Mulka, ta pa mu pred smrtjo razodene, kako ga
je Hasan prevaral. Razoarani Ibn Tahir se sklene svojemu ui-
telju maevati, vendar ga ta uspe prepriati o upravienosti svo-
jega ravnanja. Roman se ob vrsti osebnih tragedij, umorov in sa-
momorov kona z zmago Hasanovega politinega narta: lahko
se umakne iz javnosti in prepusti krmilo naslednikom; Alamut
oklie svojo samostojnost in neodvisnost od turke dinastije, ki
vlada Iranu. Ibn Tahir pripozna Hasanovo duhovno oetovstvo in
postane dedi njegove manipulativne ideje.
Romanu so ob izidu oitali, da je neslovenski, ker se godi v daljni deeli in brez slovenskih
junakov. Bistreji bralci pa so hitro ugotovili, da je zgodovinska kulisa le preobleka za aktualne
slovenske politine in zgodovinske subjekte in situacije. Eksotino tuje dogajalie in personal so
prevajali v poznane kategorije: utrdba Alamut, ki se je prisiljena braniti pred pretevilnimi sovra-
18
niki, je podoba Slovenije, ki jo ogroajo moneji sosedje, Hasan Ibn Saba pa je primer uspe-
nega voditelja, ki nae z radikalnimi sredstvi ubrani pred tujo gronjo. Na tej ravni je Alamut
roman, v katerem se navidezno tuje razkrije kot poznano, in se s tem umea v emljevo linijo.
Sovranemu razmerju med domaim in tujim se je Bartol izrecno posveal tudi v kratkih
pripovedih, ki jih je objavil pod naslovom Al Araf (1935) in so pripravljale pot romanu. Motila ga je
slovenska servilnost do tujcev in dejstvo, da njegovo ljudstvo vse preve ceni tuje: Vsemu temu
naemu zlu in vsej tej nai narodni sramoti je krivo tisoletno hlapevstvo naega rodu. /... / Od
nekdaj je bil naemu loveku tujec gospod, neko vije bitje, za igar milostni smehljaj smo se
borili in umirali. Glede poronih kombinacij je bil veliko manj samozavesten, manj podjeten in
manj izviren kot Tavar in je zaskrbljeno svaril pred tujimi mokimi, ki so si poeleli slovenskih
ensk: Srbi, Anglei, Francozi in Italijani so ponosni, poroka s tujcem velja pri njih za sramoto, pri
nas pa za ensko ni veje asti, e si je poeli tujec. Kaj zato, e je podle in prostak! Bolji je
e vedno kakor najbolj poten domain. Obnaanje mladega junaka Ibn Tahirja, ki se v koncu
romana pusti prepriati svojemu uitelju Hasanu Ibn Sabi in sprejme tujo mu makiavelistino
idejo, nas vendarle nezamenljivo spomni na rtomirov vzorec. Tako kot je sovrano tujo vero
nazadnje sprejel Preernov rtomir in nam pokazal, kako se je treba obnaati, da bi preiveli, tako
tudi Ibn Tahir v sebi zatre pomisleke, ki mu jih narekuje vera starev, in se poda na neznano pot
po tujem svetu. Alamuta zato lahko uvrstimo v preernovsko linijo besedil, preprianih v nujo pre-
vzema in adaptacije tujega.
Opisani modeli medkulturnega sooanja so Slovencem tja od rtomirovih asov dalje zago-
tavljali bolj ali manj samostojno eksistenco. So zato uporabni e danes ali pa so zgodovinske
spremembe, ki smo jim pria, znamenje za popolnoma novo, sveo konceptualizacijo nacional-
nih kultur? Ali se razmerja med nacionalnimi kulturami v Evropi vzpostavljajo na inovativen, e ni-
koli prej mogo nain, ki bo pometel s predstavami sovranega soseda? eleli bi odgovoriti z da,
pa nam zgodovinske izkunje in aktualni politini dogodki v soseini (mislim na nedavni italijan-
ski izbruh protislovenskega razpoloenja ob filmu Srce v breznu in na obsesivni odpor do dvoje-
zinih krajevnih tabel na avstrijskem Korokem) narekujejo previdnost.
19
Vojko Gorjanc
UDK 811.163.6'42:004.738.5
Diskurz slovenskih spletnih forumov dokonen pokop strpnosti?
lanek govori o diskusijah na slovenskih spletnih forumih, predvsem tistih, ki so jih sproili dogodki v slovenski drubi
v zadnjih nekaj letih in so povezani z drubeno nevplivnimi skupinami. V lanku se osredotoimo na sovrani govor in z ana-
lizo diskurza ugotavljamo, kako se izraajo mnenja in stalia razpravljavcev. Lastnost spleta, da se na njem pojavljamo
anonimno in si v virtualnem prostoru oblikujemo tevilne nove identitete, namre s seboj prinaa tudi ekstremno nestrpne
izjave, spletni diskurz pa tako postaja tudi prostor za irjenje nestrpnosti.
The paper analyses discussions on Slovene Internet forums, in particular those triggered by events in Slovene socie-
ty over recent years and linked with groups lacking social influence. The focus is on expressions of hostility and, through
discourse analysis, how opinions and attitudes are expressed by forum participants. The fact that one can take part anony-
mously in such forums and create in virtual space a number of new identities leads to the expression of extremely intoler-
ant views, while online discourse becomes a medium for the propagation of intolerance.
1 Uvod
V lanku najprej na kratko predstavimo problem interneta in internetske komunikacije z vidika svo-
bode govora in njenega omejevanja, ko ta kri temeljna demokratina naela, nato skuamo
predstaviti karakteristike spletnega diskurza in v ta okvir umestimo vpraanja sovranega govora.
Z vpogledom v diskurz spletnih forumov skuamo ugotoviti, v kolikni meri in na kaken nain se
pojavlja sovrani govor. Ker ugotovitve kaejo, da se diskusije na spletnih forumih velikokrat obli-
kujejo na podlagi medijskega diskurza, ta pa v veliki meri vkljuuje diskurz institucionalizirane
politike, vpraanje sovranega govora vpnemo tudi v ta okvir. Prispevek sklenemo z vpraanjem
o mejah tolerance in korakih za vzpostavitev tolerantnejih diskurzov v slovenskem prostoru.
2 Splet kot odprt demokratini prostor
Internet kot prostor, odprt za vse in vsakogar, je tudi prostor, kjer se zaradi anonimnosti in ustva-
rjanja virtualnih identitet mnenja in stalia izraajo izostreno. Anonimnost spodbuja svobodno
izraanje, se pa seveda lahko tudi zlorablja, saj se da na tak nain popolnoma izogniti vsakrni
odgovornosti. Ker gre pri internetu za brezmejno svoboden medij,
1
se ob njem nenehno postav-
ljajo vpraanja meje svobode, saj omogoa objavo vsebin, ki so ekstremno sovrane ali tudi eks-
plicitno pozivajo od besed k dejanjem, k fizinemu nasilju ali celo linu.
Svoboda govora je ena temeljnih lovekovih pravic; doloa jo vrsta mednarodnih instrumentov,
ki urejajo to podroje (Kovai 2001: 178), eno temeljnih vpraanj, ki se postavlja glede sovranega
20
1 Navduujoe ocene interneta kot popolnoma odprtega demokratinega prostora se danes vse bolj problematizirajo z
razlinih vidikov od monosti dostopanja in tako delitve na privilegirane z in deprivilegirane brez monosti dostopa-
nja do kritike takih ocen kot utopinih vizij medijskega modela neposredne demokracije.
govora, pa je, ali svoboda izraanja obsega tudi mnenja in ideje, ki po svoji naravi nasprotujejo
ideolokim izhodiem (demokracija in lovekove pravice) // pravnih instrumentov, ki to svo-
bodo zagotavljajo (Kovai 2001: 179). Pri odloitvah nadzornih organov Evropske konvencije o
lovekovih pravicah je bilo vekrat jasno izraeno mnenje, da so bili nameni in cilji tistih, ki so za-
htevali zaito zaradi svojega sovranega govora, v neposrednem nasprotju z demokratinim izro-
ilom, idejami in ideali Evropske konvencije o lovekovih pravicah:
Sovrani govor v svojem bistvu nasprotuje obstoju demokratine drube in zagovarja ideje, ki glede na
svojo nazadnjakost spadajo v ropotarnico zgodovine. // Demokratina druba res temelji tudi na plu-
ralizmu mnenj, vendar so to mnenja, ki tvorno in odgovorno sodelujejo v javni razpravi in ki z osvetlitvijo
pomembne problematike iz razlinih zornih kotov pomagajo k vejemu razumevanju in strpnosti med
ljudmi (Kovai 2001: 198).
Izjemen porast sovranih vsebin in vsebin, ki vzpodbujajo rast sovratva, je sproil tudi odziv
Sveta Evrope; ta je zaradi lastnosti interneta, ki posameznikom omogoa, da z modernimi zelo
vplivnimi sredstvi vzpodbujajo rasizem in ksenofobijo ter da tovrstne ideje z lahkoto razirjajo,
2
oblikoval pobudo za kriminaliziranje internetnega sovranega govora (vkljuno s povezavami na
strani s tovrstno vsebino). Tako naj bi bila sankcijam podvrena
kakrnakoli pisna sporoila, slikovni material ali kakorkoli drugae predstavljene ideje ali teorije, ki spod-
bujajo ali promovirajo sovratvo, diskriminacijo ali nasilje do posameznikov ali skupin glede na njihovo
rasno pripadnost, barvo koe, izvor, etnino ali narodnostno pripadnost ter religijo (Kovai 2001: 198),
prav tako pa se nanaa tudi na dogodke, povezane z drugo svetovno vojno; gre za spletne vse-
bine, povezane s holokavstom, ki kakorkoli zanikajo, zmanjujejo pomen, odobravajo ali opravi-
ujejo zloine proti lovetvu (Kovai 2001: 198). Evropska regulativa in pravna praksa je tu v
razmerju do amerike popolnoma na drugem bregu, saj amerika glede na prvi ustavni amand-
ma zagotavlja svobodo govora tudi v primerih sovranega govora, veljavnost prvega amandmaja
pa je ameriko vrhovno sodie preneslo tudi na podroje interneta, kar je povzroilo fizini pre-
nos sovranih internetnih vsebin iz evropskega v ameriki prostor. Zaradi tako radikalnih razlik
skuajo v Evropi regulirati ne le obstoj, ampak tudi dostop do njih iz evropskega prostora, prevze-
majo pa jih tudi druge drave, kot npr. Avstralija, Kanada, Indija , ob tem pa raziskovalci, ki se
ukvarjajo s tovrstno problematiko, v tem primeru e govorijo o spopadu kulturnih konceptov.
3
Ker fizini prostor ni ve omejevalen, saj se vsebine lahko fizino selijo kamorkoli, bi bila zares
uinkovita regulativa le mednarodna (Kuhar 2003: 105), kar pa je praktino nemogoe, zato je pri
tem vitalnega pomena mednarodno sodelovanje, do doloene mere pa je uinkovita lahko tudi
regulativa posameznih drav.
Obstojea slovenska zakonodaja e omogoa tudi reguliranje doloenih vsebin na internetu,
saj glede na zakon o medijih pri vsebinah, ki so oblikovane uredniko, velja, da je z razirjanjem
programskih vsebin prepovedano spodbujati k narodnostni, rasni, verski, spolni in drugi neenako-
21
2 Http://europa.eu.int/eur-lex/en/com/pdf/2001/com2001_0664en01.pdf.
3 Http://www.selfregulation.info/iapcoda/rxio-background-020923.htm.
pravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodnostno, rasno, versko spolno ali drugo sovratvo in
nestrpnost. A problem interneta je bil, kot so pokazale analize, da uredniki internetnih variant
tiskanih in elektronskih medijev kot svoje urednike vsebine niso razumeli tudi forumov. V mislih
imamo forume, odprte na spletnih straneh elektronskih variant asopisov, kjer je diskusija najve-
krat potekala o vsebinah objavljenih lankov, zaradi nemoderiranja forumov pa so se na njih ne-
ovirano irile vsebine, ki bi se morale uredniko urejati (Kuhar 2003:103105).
Tovrstne vsebine v zahodnih demokracijah urednitva regulirajo, uporabnike zavezujejo k spo-
tovanju demokratinih norm in opozarjajo na sankcioniranje pri njihovem nespotovanju ter va-
nje uredniko posegajo (Zupani 2005: 2428). Zgledi anglekih regulativ spletnih forumov ka-
ejo, da spletni asopisi zares regulirajo vsebino sporoil z vidika krenja pravic drugih tudi z vidi-
ka sovranega govora, pri pravilih obnaanja pa skuajo delovati im bolj vzgojno v smislu vzgo-
je tolerance in splone kulture komuniciranja. Slovenski spletni dnevniki pa nasprotno pri svojih
forumih z njihovim moderiranjem bolj kot regulirajo itijo sebe, saj se predvsem omejujejo od od-
govornosti za objavljene vsebine udeleencev foruma, na podroje pa ne posegajo npr. v smislu
vzgoje tolerantnega odnosa (Zupani 2005: 2427).
Velik problem moderiranja slovenskih forumov v primeru sovranega govora pa je preprosto
v tem, da moderatorji o tem, kaj sovrani govor je, premalo vedo, prav tako pa ga enostavno ne
prepoznavajo (Zupani 2005: 51).
Tudi 300. len kazenskega zakona prepoveduje izzivanje in razpihovanje narodnega, rasnega
in verskega sovratva, nestrpnosti, idej o vevrednosti ene rase nad drugo, pomo pri rasistini
dejavnosti in zanikanje, zmanjevanje pomena, odobravanje in zagovarjanje genocida.
4
Prav na
podlagi tega zakonskega lena se je decembra 2004
zaela preiskava zoper nekatere udeleence spletnega foruma Lendava.net, zaradi irjenja nestrpnosti
po internetu. Sporoila, objavljena junija 2004, pozivajo k poboju Romov v Hitlerjevem slogu in so pri-
mer sovranega govora, ki bo morda prvi uporabljen za dokazni material v sodnem postopku (Anin
2005: 19).
Gre za precedenni primer v slovenskem prostoru; zoper skupino mladostnikov je namre
kazensko ovadbo vloil lendavski upan Anton Balaek, ki s tem hkrati daje zgled institucionali-
zirani slovenski politiki z opozarjanjem na nujnost strpnega sobivanja: Obina Lendava je narod-
nostno meano obmoje, posebej obutljivo na vse vrste nestrpnosti, zaradi tega sem util potre-
bo, da reagiram in vloim prijavo proti neznanim storilcem (Ozmec 2005). Primer bo zgleden za
ravnanje v prihodnje, hkrati pa v slovenski institucionalizirani politiki pomeni pozitiven premik pri
ravnanju v zvezi s sovranim govorom.
3 Spletni in medijski diskurz ter diskurz institucionalizirane politike
e diskurz razumemo kot uporabo jezika v doloenem prostoru in asu na nain in s sredstvi, ki
nam omogoajo (medsebojno) delovanje, razmiljanje, vrednotenje, izraanje mnenj in stali
(Gee 1999: 1718), spletni diskurz doloa virtualno okolje, kibernetski prostor, ki omogoa ko-
22
4 Kot lahko vidimo, je slovenski kazenski zakon tu usklajen s priporoili Sveta Evrope.
munikacijo med ljudmi in kreacijo njihovih skupnih interesov, neodvisno od realnega asa in pro-
stora ali geografske, fizine distance, ki ju loi. (Hromadi 2004: 100.) Tako se oblikuje kiber-
netska skupnost v virtualnem okolju kot prostoru diskurzivne interakcije vseh, ki se v ta prostor
vkljuujejo. Spletni diskurz je kot nadkategorija z mnotvom podkategorij, ki jih druijo skupne
lastnosti, hkrati pa loujejo specifine. Tako kot za diskurz na splono velja, da ne moremo poteg-
niti jasnih mej med enim in drugim, saj se medsebojno prepletajo (Gee 1999: 1920), to velja tudi
za spletni diskurz in njegove zakljuene diskurzivne enote, kamor sodi tudi diskurz spletnih foru-
mov kot mest odprte diskusije in izmenjave mnenj, stali, idej Ena od pomembnejih lastnosti
spletnega foruma pa je njegova anonimnost, saj se (odvisno od tipa foruma) na njem lahko pojavi-
mo s prikrito identiteto, si ustvarimo novo, virtualno, definirano le z vzdevkom (in avatarjem) in
delujoo v kibernetskem prostoru.
Na faktor anonimnosti, ki je v raznih teorijah o mediju poudarjen, je treba e zlasti opozoriti. V primeru
on-line forumov se zdi ta dimenzija izjemno pomembna, saj gre za jasno izraeno obliko objavljanja last-
nih ideolokih stali v prikriti identitetni formi. Oitno je namre, da ta faktor vpliva na konstrukcijo
obutka svobode med udeleenci forumov in je gotovo eden od kljunih dejavnikov v ustvarjanju nji-
hovega diskurza (Hromadi 2004: 101).
Diskusija na spletnih forumih, e posebej tistih, ki so del spletnih asopisov ali medijskih hi,
je velikokrat spodbujena z medijskim diskurzom. Medijska konstrukcija realnosti oblikuje domi-
nantno javno mnenje, medijski diskurz pa je izrazito povezan z drugimi javnimi diskurzi. e pose-
bej mediji in njihovo povzemanje diskurza institucionalizirane politike izrazito zaznamujejo diskur-
zivni prostor, velikokrat podkrepljen z ljudskim diskurzom, govorom iniciativ prebivalcev (Jalui
2001: 14, 40), ki navidezno zaokroa podobo institucionaliziranega govora in mnenjskega govo-
ra posameznikov.
V slovenski institucionalizirani politiki se je ustalil robat diskurz, ki v javnosti legitimizira nestrp-
nost do posameznikov oz. skupin posameznikov, slovenska politika pa ni znala vzpostaviti meha-
nizmov, ki bi tak diskurz prepreevali, ga omejevali in tudi sankcionirali, e ve, po zadnjih voli-
tvah so nekateri poslanci, znani po ekstremnih izjavah, prevzeli izpostavljene vodstvene funkcije.
Tako se v slovenskem prostoru nestrpnost v veliki meri generira v institucionalizirani politiki, repro-
ducira pa z mediji (Drago 2003: 53).
Zadnjih nekaj let se v slovenskem prostoru izrazito nestrpno diskutira npr. ob problemu izbri-
sanih, vrh nestrpnih izjav pa smo dosegli ob stavki izbrisanih pozimi, ko se je na vratih poslanske
skupine SNS pojavil napis
Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelini na pukomitraljez.
Suzana Lovec, novinarka Dnevnika, je naslednji dan zapisala, da je po izjavah Sae Peeta
5
napis na vratih pisarne bil delo njihove poslanske skupine, ker menijo, da se izbrisani delajo
norca iz nae drave (http://www.dnevnik.si). Sao Pee je svojo izjavo sicer zanikal, navkljub
Peetovi nekonsistentnosti pa je novinarka Dnevnika za Mladino izjavila, da stoji za izjavo, ki jo
23
5 Po zadnjih volitvah je Sao Pee podpredsednik dravnega zbora RS.
je zapisala v Dnevniku (http://www.mladina.si). Institucionalizirana politika pa v dejanju ni videla
kaknega vejega problema:
Na neposreden poziv k nacionalni nestrpnosti se je strogo odzval ombudsman Matja Hanek; od
dravnega zbora priakuje, da bo Peeta odstavil s poloaja podpredsednika. A to je videti nemogoe,
saj je na Hankov protest takoj odgovoril predsednik DZ France Cukjati in za STA povedal: Vsekakor ne
gre za neko strahotno zadevo, da bi morali sedaj raziskovati, kdo je to nalepil.
Navkljub Cukjatijevi neobutljivost za to, da je v parlamentu visel plakat, na katerem se je eksplicitno po-
zivalo k pobijanju izbrisanih, je v petek poslansko skupino SNS obiskal kriminalist PU Ljubljana in opra-
vil pogovor v zvezi s plakatom. Zoper obisk je ekspresno protestiral Jelini. Potoil je, da kriminalistova
elja po pogovoru z uslubenkami poslanske skupine SNS ni v skladu s pozitivno slovensko zakono-
dajo (Gai 2005).
Tovrstne izjave institucionalizirane politike na forumih sproajo sovrani govor, ki je eksplicit-
na podpora ekstremnemu politinemu govoru.
Zmago e ti zmanka metkov se oglas
(forum na http://www.rtvslo.si)
Oziroma zelo glasne sovrane izjave (kjer v zapisu krianje ponazarjajo velike tiskane rke).
NAJ STRADAJO STAVKAJO NAJ
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
OOOOOOOOOOOLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG-
GOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
PA NAJ SE POSUIJO
Prav v zadnjem asu pa je bila slovenska javnost ponovno sooena z izjavami institucionalizi-
rane politike, ki bi jih morala sodobna demokratina praksa izloati s podroja institucionalizira-
nega politinega diskurza. Gre za izjave poslanca SDS-a Pavla Ruparja na seji Dravnega zbora
v razpravi o predlogu zakonu o registraciji istospolnih zvez, ko je omenjeni dejal, da bi poslanka-
ma Majdi irca (LDS) in Majdi Potrata (SD) odredil obvezni zakonski pregled mednoja, da bi
ugotovil, katerega spola sploh sta (http://www.rtvslo.si). Da institucionalna politika naravnost goji
nestrpen diskurz, tudi tokrat dokazujejo reakcije vodstva parlamenta: Na izreene besede se je
takoj odzval Pavel Gantar (LDS), ki je od Ruparja zahteval opraviilo, v nasprotnem primeru pa na-
povedal takojnjo obstrukcijo. Predsedujoi seji Sao Pee (SNS) je zahtevo po opraviilu zavrnil
z argumentom, da ste bili opozorjeni, da je treba paziti na vsebino, zato pripiite posledice sami
sebi (http://24ur.com).
Opraviilo, ki je sledilo, pa je naravnost kliejski primer sovranega govora, ko se ekstremne
izjave legitimizirajo oz. skuajo legitimizirati z argumentacijo delovanja iz samoobrambe oz. le kot
nujna reakcija (Jalui 2001: 41):
24
Vodja poslanske skupine SDS-a Joe Tanko je izrazil obalovanje zaradi besed strankarskega kolega
Pavla Ruparja na seji DZ-ja. Rupar naj bi z izbiro napanih besed elel podkrepiti stalie o nestrpnosti
poslank Majde irca in Majde Potrata do drugae misleih (http://www.rtvslo.si).
Tako kot se slovar zaradi drubene neobutljivosti in neustrezne slovarske predstavitve pojav-
lja kot argument za irjenje nestrpnosti (Gorjanc 2004: 153154), se tudi v institucionalizirani poli-
tiki v razpravah pojavi kot argument za legitimizacijo nekorektnih izjav z uporabo negativno za-
znamovanega besedia.
e veraj ste govorili o enih udnih nakanah Slovenske nacionalne stranke, vendar bi vas opozoril za ve-
rajnjo debato, o ciganu in o Romu. Povedal vam bom, da Slovar slovenskega knjinega jezika besede
Rom ne pozna in kot besedo rom uporablja okvir. Pie pa pod definicijo cigan, pod 1, pie: pripa-
dniki iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivalia; in kot 2, slabalno, zvit, lahkomiseln
ali malopriden lovek. Vendar slovenski slovar slovenskega knjinega jezika to definira tako. (Zmago
Jelini, pl., razprava v Dravnem zboru RS, 29. 5. 2002.)
6
4 Sovrani govor
Ves as, ko razpravljamo o spletni komunikaciji in nestrpnem spletnem diskurzu, uporabljamo iz-
raz sovrani govor; ta se je zvezi z nestrpnim izraanjem uveljavil tudi v slovenskem prostoru pod
vplivom anglekega poimenovanje hate speech.
Izraz sovrani govor je v pravu uveljavljen v anglosakem pravnem okolju, predvsem ko gre za
vpraanja o pravicah do svobode izraanja v okviru prvega amandmaja amerike ustave. Uporablja
se ga v primeru, ko gre za izraanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobini, diskriminatorni
in rasistini in naperjeni predvsem zoper razne vrste manjin (etnine, verske, kulturne). Sovrani go-
vor se v evropskem in amerikem prostoru velikokrat pojavlja v obliki izjav, ki zanikajo nacistine zlo-
ine med drugo svetovno vojno // ali poskuajo zmanjati pomen teh zloinov. (Kovai 2001: 178).
Izraz so v svoj teoretini okvir v tem smislu vkljuile tudi politine in socioloke vede, v tem
okviru pa se opazuje vpraanja oblikovanja negativnih podob drugih in druganih, vpraanja o
simbolnem zanikanju njihove loveke eksistence in celo tenje k iznienju drugih in druganih
(Jalui 2001: 15). Pri tem pa se opazuje tudi jezik z vidika krenja nael svobode, enakosti, soli-
darnosti in lovekega dostojanstva, ko gre za izraanje mnenj, obremenjenih s predsodki in ste-
reotipi, kot tudi odtegovanje pravice do lovekega dostojanstva in promocijo sovratva (Kuhar
2001, 2003; Kuzmani 2001, 2003, 2004).
Jezikoslovje, ki se ukvarja z analizo diskurza, se je zaelo z vpraanji sovranega govora ukva-
rjati predvsem ob prenosu teia opazovanja jezika na njegovo delovanje, na vpraanje moi
izrekov, da nadzorujejo delovanje posameznika oz. skupin posameznikov (Tolmach-Lakoff 2000:
86117). Tako se na tem podroju jezikovne analize izrazito povezujeta sociolingvistika z vpraa-
nji, povezanimi z vzpostavljanjem razmerij moi in solidarnosti, in e tradicionalne raziskave o je-
ziku in drubeni neenakosti (Hudson 1996: 203215) ter analiza diskurza, ki besedilo opazuje iz-
razito vpeto v prostor in as poteka komunikacije.
25
6 Http://www.dz-rs.si/si/aktualno/arhiv_sej_mandat_3/dobesedni_zapisi_sej/dobesedni_zapisi_sej.html.
5 Slovenski spletni forumi: stalia o slovenskem jeziku
V Sloveniji so bile izjemno obiskane diskusije na spletnih forumih ob dogodkih, ki so bili povezani z
drubeno nevplivnimi skupinami. Za zahodno kulturo velja, da so v drubi manj vplivne skupine gle-
de na spol (enske), rasno pripadnost (nebelci), spolno usmerjenost (neheteroseksualci), vero (ne-
kristjani), hendikep (hendikepirani), starost (stareji), izrazito pa so kulturno specifine nevplivne
skupine glede na nacionalnost (Goddard, Petterson Men 2000: 7273); nekaj podobnega velja
tudi za slovenski prostor, kjer lahko kot drubeno vplivno veino glede na spol prepoznamo moko,
glede na spolno orientacijo heteroseksualno, na versko pripadnost katoliko, nacionalno slovensko
in geopolitino zahodno (Kuzmani 2003: 28). Mnoine so bile spletne diskusije npr. ob predlogu
zakona o oplojevanju z biomedicinsko pomojo, ob zmagi travestitske skupine Sestre na izboru za
Eurosong, zakonu o homoseksualnem partnerstvu, gradnji muslimanskega kulturnega centra v Lju-
bljani, problemu izbrisanih, romski skupnosti, segregaciji Romov na O Brljin na Dolenjskem
Dosedanje analize spletnih forumov, ki so bile usmerjene v opazovanje izraanja nestrpnosti,
lahko povzamemo v nekaj tokah (Hromadi 2004: 101, 110111):
Spletni forumi so mesta e obstojeih, tradicionalnih oblik izkljuljivosti, nestrpnosti in diskri-
minacije.
Nestrpne diskusije niso utemeljene na argumentih, ampak ad hoc teorijah, veinoma te-
meljeih na stereotipih in predsodkih, vulgarnosti in aljivkah.
Spletni forumi, ki jih omogoajo sodobne tehnologije, so prostor za nove oblike alternativnih
diskurzov, vendar se ti potenciali tudi zlorabljajo, prihaja do preobrata pozitivnih potencialov splet-
nega prostora v poligon za izivljanja z diskurzom nestrpnosti in izkljuevanja.
Ob stereotipiziranju so nestrpne izjave grajene z izbiro besedia z negativno ekspresijo, ki
pozivajo celo od besed k dejanjem (Kuhar 2003: 87, 9799), na slovenskih spletnih forumih pa
je izrazito opazno tudi stalie ne na mojem dvoriu, ki tolerira pojave, e se le ne dogajajo
preve blizu nas, in nestrpnost med samimi sodelujoimi na forumu, na nek nain nestrpnost do
strpnih (Kuhar 2003: 102, Zupani 2005: 31).
Kot zgled, kako poteka izkljuevanje, pa si poglejmo e eno delitev na osi mi oni, ki se obli-
kuje ob mnenjih in staliih v zvezi s slovenskim jezikom. Pri pregledu forumov se namre izkae,
da so priakovanja v zvezi z jezikom popolnoma jasna, od vseh, ki prihajajo v slovenski prostor
se namre priakuje popolno jezikovno integracijo oz. kar asimilacijo.
Potomci jugoslovanskih priseljencev pa imajo teave(!) s slovenino in ko tretja generacija govori po
slovensko, imam obutek, da so veraj prili iz Srbije in da niso vnuki ali otroci priseljncev. Poglej
koprskega Popovia-mama mu je Slovenka, ivi v Sloveniji, le foter mu je rnogorec, njegova slovenina
pa je zelo grda in povrna in je podobna slovenini tipa, ki je priel sem eno leto nazaj. Junaki so leni,
kar se tie uenja jezika in veina njihovih potomcev ima teave. Je pa res, da imamo tudi ljudi sorte
Mio Mrkai. Kljub imenu nima filinga, da ni slovenskega rodu. Poznam bosanca, ki ivi v Sloveniji od
20.leta in tako izvrstno govori Slovensko, da najprej spoh nisem verjela, da ni Slovenc. Na alost pa je
ve jugoslovanov, ki se ne asimilirajo.
26
Pravic imajo prav toliko kot mi, samo za denar gre tule... Pa vsaj slovenine bi se lahko nauili v vseh
teh letih, mar ne?
Znanje slovenskega jezika je glede na razpravo pogoj za pojavljanje v javnosti.
Vsekakor pa se strinjam, da vseh ne smemo metat v isti ko. Vendar pa se mi zdi smeno, da lovek, ki
ivi e ez 40 let v Sloveniji, javno po TV zahteva dravljanstvo zase in govori o tem,kako in na kaken
nain so mu bile krene pravice in to v tekoi srbini ali hrvaini. In taki, ki v 40 letih niso mogli ali niso
hoteli osvojiti niti ene slovenske besede, se torej javno izpostavljajo po TV. e drugo ne, e s takimi
dejanji meejo slabo lu na vse t.i. izbrisane.
Nisem rasisit, ksenofob ali kaj podobnega, vendar mislim, da je eden osnovnih pogojev za pridobitev
kateregakoli dravljanstva prav znanje uradnega jezika v tisti dravi, v tem primeru pa slovenine.
Pojavljajo pa se tudi zahteve ne le po znanju jezika, ampak poznavanja drube in kulture, e
tako razumemo knjievnost in vse ostalo.
Vsi ti, ki gladovno stavkajo so PEKULANTI povejte mi zakaj vedno isti ljudje? Kje je ostalih nekaj tiso?
Mislim, da bi lahko dobili dravljanstva pod enim pogojem ustni in pisni izpit iz slovenine(knjievnost
in vse ostalo) zato ker pa spet ne mislim koga ualit nekateri izmed stavkajoih ne zna sestaviti enega
stavka v slovenini. Zakaj lahko povsod v evropi(pa sem obiskal ve kot polovico drav) vsi govorijo
uradni jezik tiste drave v javnosti? Pri nas pa sem e nekaj krat doivel da je neka enska v trgovini malo
da ne nadrla prodajalko(severda v srbohrvaini) da ona ni dolna znati slovensko... Tako da kdor zna
slovensko ima lahko dravljanstvo kdor pa ne zna si GA PA NE ZASLUI!!!!!
Prav tako, kot so na sploh izostrena razmerja med strpnimi in nestrpnimi, se na tej osi izostri-
jo tudi razmerja med strpnimi in nestrpnimi glede jezika (tudi ta izmenjava mnenj je s foruma
http://www.rtvslo.si):
Robek
Odkodnine ne v ve milijononih ampak se vsota poveuje na 24 mil,sit in se ve,potem je najbolje kako
slovenci priti do denarja,dajo se izbrisat in zahtevajo odkodnine ki bi znaale tudi po 100mil,sit
buccaneers_04
Robek, te malo slovenina jebe, a?
Robek
uj mali ti je dolgcajt,potem pa k njim stopi ,mene e ne bo zajebaval mrkavec asi gorenc n udnga
Robek
EFUR!!!!!!!
27
buccaneers_04
Nism ne Gorenc in ne efur, tolk za informacijo. Z Ljubljane sm. V tvojih postih je nenormalno veliko
slovninih napak, tko da predn zane alt efurje si mehn poglej, ka pie. Teslo bezobrazno!
6 Sklep
Spletni forumi so vnesli v diskurzivni prostor novo obliko diskurza, odprli so monost za diskusije
o raznoterih vsebinah neodvisno od asovnih in prostorskih ovir, hkrati s pozitivnim odpiranjem
diskurzivnega prostora pa so tudi zaradi anonimnosti in ustvarjanja virtualnih identitet vnesli v pro-
stor diskusije izostreno izraanje mnenj in stali. Anonimnost spodbuja svobodno izraanje, se pa
seveda lahko tudi zlorablja, saj se da na tak nain popolnoma izogniti vsakrni odgovornosti.
V slovenskem prostoru se izostrena stalia v obliki sovranega govora na spletnih forumih
velikokrat pojavljajo kot komentar delovanja institucionalizirane politike. Ta s svojim robatim dis-
kurzom, ki promovira nestrpnost, generira nestrpna mnenja in stalia, ki se v spletnih diskusijah
samo e zaostrijo. Diskurz slovenske institucionalizirane politike v javnosti legitimizira nestrpnost
do posameznikov oz. skupin posameznikov, slovenska politika pa ni znala ali hotela vzpostaviti
mehanizmov, ki bi tak diskurz prepreevali, ga omejevali in tudi sankcionirali. Ko se spraujemo
o mejah netolerance, se nenehno zdi, da jih politini diskurz ne more ve presegati, a se vedno
znova izkae, da se stalia lahko e izostrijo. Del slovenske politike se svoje odgovornosti pri
irjenju nestrpnosti ne zaveda oz. je irjenje nestrpnosti vgradil v svoja naela delovanja.
Pri diskusijah na forumih izkljuevanje mi oni najvekrat poteka v razmerju do drubeno ne-
priviligiranih skupin, z jezikoslovnega vidika pa je zanimiv odnos do jezika, ki poteka na osi mi
oni, ker mi pomeni rojene govorce slovenskega jezika. Pri pregledu forumov se namre izkae, da
so priakovanja v zvezi z jezikom popolnoma jasna, od vseh, ki prihajajo v slovenski prostor, pred-
vsem vseh, ki prihajajo s prostorov nekdanje Jugoslavije, se priakuje popolno jezikovno inte-
gracijo oz. kar asimilacijo.
Vpraanja, ki smo si jih zastavili, odpirajo vpraanja vzgoje strpnega in spotljivega odnosa, ki
bi morala biti sestavni del vzgoje e od zgodnje socializacije, tako da bomo sploh znali strpno
bivati na vseh nivojih svojega delovanja in ustvarjanja.
Literatura
ANIN, J., 2005: Zaradi poziva k poboju Romov v zapor? Delo, 7. januar. 19.
ANDERSON, T., 1996: The virtual conference: Extending professional education in cyberspace. International Journal of
Educational Telecommunications 23/2. 121135.
DRAGO, S., 2003: Islam in suicidalno podalpsko pleme. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 02. Ur. R. Kuhar,
T. Trplan. Ljubljana: Mirovni intitut. 3454.
DRAGO, S., 2004: Islamofobija na Slovenskem. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 03. Ur. T. Trplan, S. Autor,
R. Kuhar. Ljubljana: Mirovni intitut. 1019.
Exploring Language,
10
2004. London, New York: Longman.
GAI, S., 2005: Ali nas niso e dovolj poniali. Mladina, 29. februar. Http://www.mladina.si.
GEE, J. P., 1999: An Introduction to Discourse Analysis. London, New York: Routledge.
GODDARD, A., PATTERSON MEN, L., 2000: Language and Gender. London, New York: Routledge.
GORJANC, V., 2004: Politina korektnost in slovarski opisi slovenine zgolj modna muha? 40. seminar slovenskega
jezika, literature in kulture. Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik predavanj. Ur. M. Stabej. Ljublja-
na: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL. 153161.
28
GORJANC, V., 2005: Neposredno in posredno aljiv govor v jezikovnih prironikih: diskurz slovarjev slovenskega jezika.
Druboslovne razprave 48/21. 197209.
HOLMES, J.,
2
2001: An Introduction to Sociolinguistics. London: Longman.
HROMADI, H., 2004: On-line forumi. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 03. Ur. T. Trplan, S. Autor, R. Kuhar.
Ljubljana: Mirovni intitut. 98111.
HRENJAK, M., 2001: Legitimiziranje neenakosti. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 01. Ur. B. Petkovi. Lju-
bljana: Mirovni intitut. 104113.
HUDSON, R. A.,
2
1996: Sociolinguistics. Cambridge: Cambridge University Press.
JALUI, V., 2001: Ksenofobija ali samozaita? Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 01. Ur. B. Petkovi. Ljublja-
na: Mirovni intitut. 1243.
KOVAI, B., 2001: Pravni vidiki sovranega govora. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 01. Ur. B. Petkovi.
Ljubljana: Mirovni intitut. 177198.
KUHAR, R., 2001: Zgrabiti in izgnati. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 01. Ur. B. Petkovi. Ljubljana: Mirovni
intitut. 4455.
KUHAR, R., 2003: Fuj, praii nemarni buzerantski!. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 02. Ur. R. Kuhar, T.
Trplan. Ljubljana: Mirovni intitut. 76107.
KUZMANI, T. A., 2001: Rasizem in ksenofobija, ki da ju v Sloveniji ni. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 01.
Ur. B. Petkovi. Ljubljana: Mirovni intitut. 5677.
KUZMANI, T. A., 2003: Ksenofobija v nekdanji SFR Jugoslaviji in v postsocialistini Sloveniji. Poroilo skupine za sprem-
ljanje nestrpnosti 02. Ur. R. Kuhar, T. Trplan. Ljubljana: Mirovni intitut. 1433.
KUZMANI, T. A., 2004: Kaj (ne)strpnost je in kako jo lahko kot koncept uporabljamo/zlorabljamo? Poroilo skupine za
spremljanje nestrpnosti 03. Ur. T. Trplan, S. Autor, R. Kuhar. Ljubljana: Mirovni intitut. 150174.
MARTIN, J. R., ROSE, D., 2003: Working with Discourse. Meaning beyond the Clause. London, New York: Continuum.
MEKINA, B., 2004: Izbrisani, prvi polas: Odlona zmaga desnice. Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 03. Ur.
T. Trplan, S. Autor, R. Kuhar. Ljubljana: Mirovni intitut. 5669.
MILES, S., 1997: Discourse. London, New York: Routledge.
OZMEC, S., 2005: Sovrani govor. Mladina, 21. marec. Http://www.mladina.si.
PETKOVI, B., 2003: Romi v Sloveniji tujci za vedno? Poroilo skupine za spremljanje nestrpnosti 02. Ur. R. Kuhar, T.
Trplan. Ljubljana: Mirovni intitut. 5475.
TOLMACH-LAKOFF, R., 2000: The Language War. Berkeley: University of California Press.
ZUPANI, Nataa, 2005: Sovrani govor na spletnih forumih. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
29
30
Vesna Pogaj Hadi, Tatjana Balaic Bulc
UDK 811.163.4'243(497.4)
Kam je izginila srbohrvaina? Status jezika neko in danes
Srbohrvaina, ki je imela v bivi skupni dravi status prestinega jezika, je v slovenski jezikovni skupnosti prevzela tudi
status rezervnega koda, eprav je bila v olskem sistemu z dvema urama tedensko v 5. razredu prisotna le simbolino. Po
razpadu Jugoslavije je v Sloveniji dobila skrajno negativen predznak in se, posledino, umaknila iz slovenskih osnovnih ol,
obenem pa je jezik razpadel na razline jezikovne standarde oz. jezike (bosanskega, hrvakega in srbskega, oblikuje se
tudi rnogorski). Danes vse bolj pridobiva status tujega jezika in poasi izgublja zaznamovanost, v ospredje pa vse bolj sto-
pa vpraanje srbohrvaine kot prvega jezika oz. odnos do njenih govorcev, ki soustvarjajo slovensko nacijo.
Serbo-Croat, which was seen as a prestigious language in the former common state, also had among the Slovene-
speaking community the status of a fall-back language, even though it was only symbolically present in the school system
with two hours per week in the 5th year. Following the break-up of Yugoslavia, the language developed highly negative
connotations in Slovenia and, as a result, was withdrawn from the primary school syllabus. At the same time the language
separated into different variants or languages, such as Bosnian, Croatian and Serbian, and more recently Montenegrin has
slowly been taking shape. Today, it is increasingly becoming a foreign language and is slowly losing its significance, while
there comes increasingly to the fore the issue of Serbo-Croat as a first language, or rather attitudes to the speakers of the
language who help make up the Slovene nation.
1 Uvod
Slovenina se je skozi stoletja oblikovala v stiku z razlinimi jeziki, zlasti sosednjimi: italijan-
ino, madarino, nemino in srbohrvaino.
1
Na celotno slovensko jezikovno skupnost sta
najbolj vplivala predvsem slednja dva. Medtem ko je bila nemina rezervni kod do zaetka 20.
stoletja, je kasneje to vlogo poasi prevzela srbohrvaina (Stabej 2003a), ki je imela v nekdanji
skupni dravi status prestinega jezika, v novih drubenih okoliinah pa je dobila skrajno nega-
tiven predznak. V nadaljevanju bomo natanneje predstavili status in odnos do tega jezika neko
in danes.
2 Status srbohrvaine v Sloveniji pred osamosvojitvijo
2.1 V drubi
Formalnopravni status jezikov, ki so bili v rabi na tleh bive Jugoslavije, zasnovane po naelih
multikulturnosti, je bil idealen na papirju. O tem priajo tudi ustavna doloila, ki so zagotavlja-
la enakopravnost jezikov in pisav vseh narodov in narodnosti (Ustava SFRJ, 1974, 246. len). Ven-
dar pa je v praksi prevladal srbohrvaki jezik, ki sicer ni imel statusa dravnega jezika, bil pa je
1 Termin srbohrvaina uporabljamo v jezikoslovnem smislu kot oznako za vse jezikovne standarde, ki so se v devetde-
setih letih prejnjega stoletja oblikovali na srbohrvakemu govornemu podroju (po abecednem redu bosanski, hrvaki
in srbski, v zadnjem asu pa se govori tudi o rnogorskem).
31
jezik veine, medtem ko so bili drugi jeziki (slovenina in makedonina ter jeziki narodnosti v
avtonomni pokrajini Vojvodina madarina, slovaina, romunina, rusinina in avtonomni
pokrajini Kosovo albanina in turina) v podrejenem poloaju. Dejstvo je, da se je dominantnost
srbohrvaine sasoma veala, kar dokazujejo tudi tevilne spremembe nekaterih lenov Ustave
SFRJ. Tako je bil v ustavi 1974. leta izbrisan del 42. lena (iz leta 1963), ki govori o pravici pripad-
nikov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije do olanja v svojem jeziku, nova zvezna ustava iz
1988. (do katere ni prilo zaradi razpada Jugoslavije), pa naj bi omejila uporabo slovenine in
makedonine samo na jezik notranjega republikega sporazumevanja in uradovanja, kar bi prav-
zaprav pomenilo absolutno dominacijo srbohrvaine (Ciglar 2004).
Kljub ustavnim doloilom, ki so omogoala enakopravno rabo jezika narodov in narodnosti v
Jugoslaviji, je imela srbohrvaina status prestinega jezika, ponekod celo z ustavo zagotovljene-
ga edinega sporazumevalnega koda, npr. v vojski. V 243. lenu Ustave iz leta 1974 je zapisano:
V oboroenih silah Socialistine federativne republike Jugoslavije se v skladu z ustavo SFRJ zagotavlja
enakopravnost jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije in njihovih pisav. Pri poveljevanju in vojakem
pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov
narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti.
Seveda v ustavi ni navedeno ime jezika, saj je bilo samoumevno, za kateri jezik gre. Na zapo-
stavljen poloaj slovenine v vojski ter na vsesplono prestinost srbohrvaine tudi na drugih
podrojih (npr. v zveznem parlamentu v Beogradu, poslovni komunikaciji med podjetji itd.) so
opozarjali tevilni avtorji, npr. Pogorelec (1983), Toporii (1991) in Gjurin (1991), nekatera bese-
dila so bila tudi zelo ustveno obarvana,
2
kar se kasneje ponovi v razpravah o ukinjanju srbohr-
vaine v osnovni oli.
Srbohrvaina je bila tako reko sporazumevalni kod na celotnem podroju nekdanje Jugo-
slavije. Obenem pa je imela v Sloveniji vlogo rezervnega koda, saj je bila veina slovenskega pre-
bivalstva posredno dvojezina (Stabej 2003b). Pri tem je imela posebno vlogo televizija, ki je omo-
goala, da se je vpliv srbohrvaine preselil iz javnega v zasebno ivljenje. Tako so bili tevilni tele-
vizijski programi v srbohrvaini, do leta 1968 celo televizijski dnevnik na TV Ljubljana. Poleg tega
je bil tudi veji del poljudnoznanstvene in znanstvene literature dostopen samo v srbohrvaini
(Toporii 1991). Povsem samoumevno je bilo, da je bil npr. jezik kongresov in znanstvenih sre-
anj srbohrvaina. Delavci, ki so prihajali na delo v Slovenijo, so brez teav komunicirali v srbohr-
vaini. Lahko bi celo rekli, da so bili govorci srbohrvaine v Sloveniji v privilegiranem poloaju
Slovenci so se jezikovno prilagajali njim in ne obratno (Stabej 2003a).
3
Simbolini prestini sta-
tus je imela srbohrvaina tudi v jugoslovanskih potnih listih. Do osemdesetih let prejnjega sto-
letja je bilo namre besedilo v jugoslovanskem potnem listu napisano v francoini, kot diplomat-
skem jeziku, in srbohrvaini, ele kasneje v slovenini in francoini (Ciglar 2004). Prav tako so
bili v neenakopravnem poloaju tudi jeziki in pisave jugoslovanskih narodov na domaih bankov-
2 Na nestrpnost do vsega junega in na ustveno reakcijo do jezika velikega naroda in njihovih predstavnikov, ki so ji
podlegli tudi jezikoslovci, opozarja Kalin Golob (1996).
3 Na drugi strani se pripadnikom drugih narodov v Jugoslaviji nikoli ni zdelo potrebno, da bi spregovorili slovensko.
32
cih (ve o tem gl. v Gjurin 1991). V osemdesetih letih, ko so se e nakazovala trenja med narodi,
pa je bil izoblikovan celo predlog o skupnih unih nartih ali t. i. skupnih programskih jedrih v
vzgoji in izobraevanju (1981). Njihov glavni cilj je bil zmanjati razlike v osnovnoolski in srednje-
olski vzgoji in izobraevanju med republikami in pokrajinama ter uresniiti dravljansko vzgojo,
ki bi vzgajala Jugoslovane. Uni nart bi uencem nudil manj vsebin, ki se nanaajo na njihov
prvi, materni jezik, knjievnost in kulturo. Slovenska javnost, ki je bila, zanimivo, enotna, se je pre-
cej negativno odzvala na ta predlog, ki se k srei nikoli ni uresniil.
2.2 ... in v oli
Kljub svojemu statusu v drubi pa je imela srbohrvaina v osnovni oli glede na tevilo ur
stransko vlogo. Tako je imela npr. leta 1946 samo eno uro v 2. polletju 4. razreda, ki je bila vzeta
iz fonda ur slovenine. Najve ur je imela v petdesetih letih prejnjega stoletja, tako reko po dve
uri na teden v vsakem razredu osnovne ole, medtem ko je bila od sedemdesetih let pa vse do
njene ukinitve v olskem letu 1993/94 obvezni predmet v 5. razredu osnovne ole s po dvema
urama na teden (skupaj 70 ur). Seveda pa je tako majhno tevilo ur premalo za uenje katerega-
koli jezika. Srbohrvaina je bila v osnovnoolskih programih pravzaprav nekaken uvod za usva-
janje jezika iz okolja. Na drugi strani slovenina nikoli ni postala predmet v osnovnih olah v
drugih republikah, tako da ne moremo govoriti o recipronosti.
Zanimiv je tudi primer O Preihov Voranc, ole s paralelnim poukom v srbohrvaini in slo-
venini ter dvema uiteljskima zboroma. V olskem letu 1959/60 je bilo na oli 24 slovenskih in
12 srbohrvakih oddelkov. Podobno razmerje je ostalo do leta 1992, ko so prenehali vpisovati
uence v srbohrvake oddelke. Zadnji oddelek z 10 uenci je dokonal olanje v olskem letu
1998/99. Pobudniki takega pouka so bili najverjetneje predstavniki JLA, kasneje pa so se v te raz-
rede vpisovali tudi drugi otroci, zlasti otroci delavcev, ker niso bili dovolj kompetentni v slovenini.
To je razvidno tudi iz ciljev pouka, kot so npr.: omogoiti uencem srbohrvake narodnosti osnov-
ni pouk v njihovem maternem jeziku, jih usposobiti za prehod na katerokoli olo v Jugoslaviji ter
jim olajati prehod na slovenske srednje in strokovne ole. Zanimivo pa je tudi, da je pouk v srbo-
hrvakih oddelkih potekal po unih nartih in ubenikih iz Bosne in Hercegovine, kar je bila najus-
trezneja reitev glede na dolgoletne nereene odnose med hrvakim in srbskim jezikom (Ciglar
2004).
3 Status srbohrvaine po osamosvojitvi
3.1 Srbohrvaina kot tuji jezik v Republiki Sloveniji
3.1.1 V drubi ...
Z nastankom samostojne drave Slovenije, v kateri je slovenina dobila status edinega urad-
nega jezika, je srbohrvaina izgubila status dominantnega in prestinejega jezika, z okrepitvijo
produkcije besedil razlinih zvrsti v slovenini, pa je izgubila tudi status rezervnega koda (Stabej
2003a). e ve: kot jezik nekdanje unitaristine politike in agresorske vojske je dobila skrajno ne-
gativen predznak, zato se je v prvih letih po osamosvojitvi veina slovenskih govorcev distancirala
od znanja tega jezika. Tudi tisti, ki jim je to prvi jezik, so v javni komunikaciji (verjetno iz strahu
33
pred stigmatizacijo) zaeli uporabljati slovenino. Odnos drube do jezika se je izrazito pokazal
v polemikah, povezanih s srbohrvaino kot obveznim unim predmetom v osnovni oli.
Vendar pa se po dobrem desetletju samostojnosti duhovi mirijo, ustva se ohlajajo in jeziki, ki
so nasledili srbohrvaino (bosanski, rnogorski, hrvaki in srbski jezik), postopoma izgubljajo
negativne konotacije, bolj strpen postaja tudi odnos veinskega prebivalstva do govorcev teh je-
zikov. V tem smislu je bilo narejenih e kar nekaj raziskav, ki so potrdile pozitivne premike v sloven-
ski drubi. Tako je npr. raziskava o odnosu Slovencev do sosedov (Plenkovi 1997), ki je bila na
reprezentativnem vzorcu izvedena leta 1995 v okviru projekta Sodbe in mnenja srednjeevropskih
narodov o svojih sosedih, pokazala, da mnenja o Hrvatih glede delavnosti, svobodoljubnosti, ko-
munikativnosti, odnosa do kulture, do politike, do tujcev itd. ne odstopajo pretirano v primerjavi z
drugimi sosednjimi narodi.
4
Najveji premik pa prav gotovo nakazuje uvajanje hrvaine kot
izbirnega predmeta v zadnjem triletju devetletne osnovne ole, s imer je sosednji jezik postav-
ljen ob bok vsem drugim tujim jezikom, ki se jih je mono uiti v oli (angleina, nemina, itali-
janina, francoina, ruina, latinina, panina).
Da jezikovni standardi, ki so nastali iz srbohrvaine, v drubi res vse bolj pridobivajo status
tujih jezikov, kae tudi vse veje zanimanje za opravljanje izpita iz znanja hrvakega oz. iz znanja
srbskega jezika, ki ju izvajamo na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
V letu 2004 je izpit uspeno opravilo e prek 20 kandidatov.
5
Zaradi ponovnega obujanja gospo-
darskih stikov poasi naraa tudi povpraevanje po teajih hrvaine in srbine, zlasti teajih
poslovne komunikacije,
6
eprav se stareja generacija veinoma e vedno zanaa na znanje, pri-
dobljeno v prejnji dravi. To potrjuje tudi anketa asopisa Delo iz leta 2001, saj je kar 38,5 % an-
ketiranih odgovorilo, da aktivno obvlada hrvaino ali srbino (15,8 % nemino, 21,3 % angle-
ino, 7,5 % italijanino, 1 % francoino, 0,6 % ruino in 0,2 % panino), pasivno pa 37,1 %
anketiranih (35,4 % nemino, 27,3 % angleino, 8,7 % italijanino, 3,1 % francoino, 3,1 % ru-
ino in 2,3 % panino) (Stabej 2003b). Vendar mlaje generacije Slovencev srbohrvaino res
vse manj razumejo, zato se v komunikaciji z govorci s srbohrvakega govornega podroja pogo-
sto zatekajo kar k angleini, ki tako v Sloveniji kot v drugih dravah vse bolj prevzema vlogo re-
zervnega koda oziroma postaja/je jezik mednarodne komunikacije.
3.1.2 ... in v oli
e v osemdesetih letih je bilo jasno, da s srbohrvaino v osnovni oli niso bili zadovoljni ne
uenci, ne uitelji, ne stari, ne predstavniki Zavoda Republike Slovenije za olstvo in port (v na-
daljevanju besedila Zavod), ki so se zavedali dejstva, da bi bilo treba predmet v celoti preoblikovati.
4 Malo nije v primerjavi z drugimi je ocenjen le njihov odnos do tujcev. Na lestvici od 1 do 5, pri emer 1 pomeni izra-
zito slab odnos, 5 pa odlien odnos, sta najpogosteji oceni 2 in 3. Da imajo slab odnos do tujcev, je Italijane oceni-
lo 30 % anketiranih, Avstrijce 35 %, Madare 10 % in Hrvate 43,33 %; da imajo dober odnos do tujcev, je Italijane
ocenilo 56,66 % anketiranih, Avstrijce 36,66 %, Madare 10 % in Hrvate 43,33 % (Plenkovi 1997: 273).
5 Izpite iz znanja hrvakega in izpite iz znanja srbskega jezika je v Sloveniji mono opravljati samo na Oddelku za slavisti-
ko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izpit predvideva znanje jezika na visoki ravni, ki je primerljiva s peto stop-
njo (C1) na lestvici Sveta Evrope. Ve o tem gl. v Pogaj Hadi, Balaic Bulc 2004.
6 Vsekakor bi bilo zanimivo raziskati, v katerem jeziku poteka poslovna komunikacija med slovenskimi podjetji in podjetji
iz srbohrvakega jezikovnega okolja.
34
A se tega nihe ni lotil, saj na Zavodu ni bilo svetovalca za srbohrvaino. Poleg zastarelega in
neustreznega ubenikega kompleta Mile Vlai Gvozdi
7
je imelo le 46,2 % uiteljev ustrezno
strokovno izobrazbo, medtem ko so imeli ostali razlino izobrazbo in so veinoma s tem predme-
tom zapolnjevali primanjkljaj ur. Kljub temu dejstvu vrsto let ni bilo teajev permanentnega izobra-
evanja za uitelje srbohrvaine.
8
Na poloaj srbohrvaine in odnos do nje v slovenski osnovni
oli je zelo vplivala tudi nova politina situacija v devetdesetih letih, tako da je imela veina
strokovnih razprav skoraj neizbeno politino konotacijo (Pogaj Hadi 1993). Zaradi vsega tega je
srbohrvaina v slovenski osnovni oli dobila status neresnega predmeta in jeseni 1991. leta je
Zavod, predvsem pod pritiskom starev, oblikoval predlog o ukinjanju predmeta ter predlagal javno
razpravo na to temo. Malokatera tovrstna polemika je izzvala toliko burnih razprav, bolj politinih
kot strokovnih, predvsem pa ustveno obarvanih. Tako so o predlogu razpravljali predstavniki
najpomembnejih slovenskih intitucij (npr. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, SAZU, Slavisti-
nega drutva Slovenije, Gospodarske zbornice itd.), slovenski jezikoslovci in slovenska javnost.
Vrsta polemik v asopisih, ki so se pojavile poleti 1992. (npr. v Delu, Dnevniku, Naih razgledih), je
bila pretirano ustvenih, marsikdaj aljivih in nekulturnih, predvsem pa prepogosto dale od osnov-
nega vpraanja: Srbohrvaina, del slovenskega olskega predmetnika: da ali ne (Ciglar, 2004,
47). Seveda pa negativni odnos do jezika oz. do govorcev tega jezika ni bil edini razlog za ukinitev,
problem je nastal tudi znotraj srbohrvaine same. Namre, bipolarni hrvako-srbski jezikovni stan-
dard, ki se je e na samem zaetku v 19. stoletju oblikoval z dvema razliicama, saj je izhajal iz dveh
e stoletja oblikovanih nacionalnih entitet, hrvake in srbske (kiljan 2002),
9
se je ob razpadu
Jugoslavije na nacionalne drave zopet loil.
10
Tako so iz enega skupnega jezika nastali tirje
razlini jezikovni standardi: poleg e omenjenih hrvakega in srbskega jezika, e bosanski (kot
jezik Bonjakov) ter, e ne povsem konstituiran, rnogorski jezik. Zato se je pogosto porajalo
vpraanje, ali se v jezikoslovnem terminu srbohrvaina skriva eden ali ve standardnih jezikov
(Pogaj Hadi, Smoli 1998) oziroma kateri jezik sploh pouevati, hrvaki ali srbski? Predstavniki
SAZU so npr. (izjava je bila objavljena v Dnevniku 21. 11. 1992) menili, da je od ponujenih razliic
Zavoda najustrezneja tista, ki predlaga ukinitev srbohrvaine iz osnovnoolskega predmetnika,
in predlagali, da se predmet prenese v srednjo olo kot fakultativni. Polemike v medijih pa niso dale
7 Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo ve kot deset let neuspeno poskuali prodreti
v srbohrvaki lobi v slovenskih osnovnih olah, vse do leta 1990, ko nas je Zavod prosil za recenzijo ubenikega
kompleta Mile Vlai Gvozdi. Zaradi negativne recenzije, ki nikoli ni bila objavljena, se je morala recenzentka Vesna
Pogaj Hadi celo zagovarjati pri tedanjem dekanu Filozofske fakultete.
8 Neposredno pred ukinitvijo srbohrvaine se je Zavod hotel nekako odkupiti za zanemarjanje tega predmeta in je
leta 1992 organiziral zadnji seminar permanentnega izobraevanja v Mariboru in Ljubljani, tokrat v sodelovanju z Od-
delkom za slavistiko. Komentarji udeleencev so bili ve kot zadovoljivi, med njimi pa so se pojavila tudi takna
vpraanja: Spraujem se, zakaj tako dober seminar ele pred ukinitvijo predmeta? Zakaj sploh ukiniti predmet? (ve
o tem gl. v Pogaj Hadi 1993: 104).
9 Po besedah Bugarskega obstajajo v srbohrvaini tudi v asu SFRJ razlike glede na sociokulturno okolje, v katerem
se ta jezik uporablja. Te razlike izvirajo predvsem iz razlinih zgodovinskih, kulturnih in drugih posebnosti, tudi nacio-
nalnih (Bugarski 1986).
10 Srbohrvaina kot skupni jezik ve narodov je bila uradno potrjena tudi v razlinih dokumentih, npr. v dunajskem do-
govoru iz leta 1850 in kasneje v novosadskem dogovoru iz leta 1954, vendar se njena nedoreenost kae tudi v ne-
prestanem spreminjanju naziva od srbohrvakega oz. hrvakosrbskega do srbskega ali hrvakega oz. hrvakega ali
srbskega jezika (ve o tem gl. npr. v Radovanovi 2004).
35
odgovora, zato je revija Jezik in slovstvo s pomojo ankete za mnenje povpraala slovenske stro-
kovnjake z razlinih podroij (slovenistike, pedagogike, didaktike, sociologije, komunikologije in
zgodovine).
11
Vendar pa je skromna odzivnost (od 20 povabljenih jih je odgovorilo le 9) potrdila,
da o tem gekljivem vpraanju ni mogoe razpravljati zgolj na intelektualni ravni (Pogaj Hadi
1993). Tudi ta razprava ni ponudila odgovora na glavno vpraanje. Ravno obratno. Omenjenih je
bilo ve monosti, pogosto nasprotujoih: od trditve, da bi bilo ukinjanje srbohrvaine nesmisel-
no in kratkovidno, do tega, da je ohranjanje predmeta v slovenski osnovni oli politino vpraanje
in da za to ni strokovnih argumentov. Razlina so bila tudi mnenja, ki so se nanaala na izbiro jezi-
ka: od zavzemanja za uvajanje hrvaine v slovensko osnovno olo, ki bi po geografskem statusu
in kulturno-politinem pomenu morala dobiti enak status kot ga imajo sosednji jeziki nemina, ita-
lijanina in madarina v Sloveniji, do mnenja, da ne moremo dajati prednosti samo enemu
jeziku, zato je treba upotevati oba, torej hrvaino in srbino. Nasprotujoa so si bila tudi mne-
nja o naelu recipronosti, za katerega se nekateri med anketiranimi zavzemajo, drugi pa se spra-
ujejo, zakaj potem takega naela ne zahtevamo npr. pri angleini. Iz vsega tega je razvidno, da
o vpraanju srbohrvaine, dolgoletnega prestinega jezika v Sloveniji, ni bilo mono razpravljati
brez politinih konotacij (kar so zlasti pokazale razprave v asopisih), zato niti ne presenea dejst-
vo, da so si tudi nekatera mnenja slovenskih jezikoslovcev popolnoma nasprotna: od popolnoma
negativnega mnenja o srbohrvaini do tolerantnega in pragmatinega mnenja o uenju sosed-
njega jezika, kar se je kasneje pokazalo kot povsem upravieno.
Celovita olska reforma v Sloveniji je konec devetdesetih let omogoila uvajanje vrste izbirnih
predmetov, med katerimi je tudi hrvaina kot izbirni predmet v 7., 8. in 9. razredu osnovne ole.
Uni nart za predmet je bil potrjen konec leta 2000.
12
Tako se, po veletnem premoru, v sloven-
ski osnovnoolski vzgojno-izobraevalni sistem vraa eden od standardov srbohrvakega jezika.
Osnovni cilj izbirnega predmeta hrvaki jezik je razvijanje sporazumevalne zmonosti pri uencih
ter spoznavanje uencev s hrvako kulturo in civilizacijo, kar prispeva k uspeneji medkulturni
komunikaciji in medkulturnemu razumevanju. Ponovno oivljanje predmeta v povsem novem kon-
tekstu pa zahteva veliko truda, promocije med uenci, stari in ravnatelji
13
ter pripravo novega
unega gradiva, predvsem ubenika, za katerega je koncept e izdelan (Pogaj Hadi, Benjak
2003). e ve let pripravljamo v okviru Centra za pedagoko izobraevanje Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani permanentno izobraevanje za uitelje hrvaine, ki ga financira Ministrstvo RS
za olstvo, znanost in port. Nae prizadevanje, da bi hrvaina im prej zaivela, se kae v majh-
nih, vendar gotovih korakih. Tako je bilo v letonjem olskem letu pet ol v Sloveniji, ki so ponudile
hrvaino kot izbirni predmet, jeseni jih priakujemo deset. Menimo, da je znanje sosednjih jezikov
11 Anketa o poloaju hrvaine/srbine v slovenski oli, Jezik in slovstvo 38/3, 1992/93, 95105. V anketi so sodelo-
vali: Breda Golob, Peter Kolek, Boris Paternu, Joe Poganik, Breda Pogorelec, Janez Rotar, Vika Slabe, Joe Topo-
rii, Ada Vidovi Muha.
12 Gl. Uni nart. Izbirni predmet: program osnovnoolskega izobraevanja. Hrvaina (pripravili Vesna Pogaj Hadi
idr.). Ljubljana: Ministrstvo za olstvo, znanost in port, Zavod RS za olstvo, 2004 ali na http://www.mszs.si/slo/sol-
stvo/razvoj_solstva/viprogrami/os/9letna/ucni_nacrti/pdf/hrvascina.pdf.
13 Ve o tem v razlinih lankih v slovenskih in hrvakih medijih (npr. ve lankov v olskih razgledih, maj, junij 2003;
kolskimnovinama, Zagreb, 17. 6. 2003; televizijska oddaja HTV kolsko jutro, 13. 6. 2003. itd.) ter v promocijskem
gradivu (npr. letak in CD, ki sta v pomo uiteljem pri predstavitvi predmeta).
36
temelj za dobrososedske odnose in upamo, da tega dejstva ne bodo spregledali v bliajoi se
reformi olstva na Hrvakem, ki bi prav tako morala pokazati odprtost do svojih najblijih severnih
sosedov in ponuditi slovenino kot izbirni predmet v hrvakih osnovnih olah.
4 Srbohrvaina kot prvi jezik v RS
Posebno vpraanje, ki mu tako stroka kot javnost ele v zadnjem asu posveata ve pozor-
nosti, je srbohrvaina kot prvi, torej materni jezik v Republiki Sloveniji. Ob osamosvojitvi, ko se
je Republika Slovenija uradno konstituirala kot drava slovenskega naroda s slovenino kot edi-
nim dravnim jezikom, so bile po naelu avtohtonosti posebne pravice dodeljene le dvema manj-
inama na narodnostno meanih podrojih: italijanski na Primorskem (0,11 % celotnega prebival-
stva) in madarski v Prekmurju (0,32 % celotnega prebivalstva),
14
v zadnjih letih so posebne
obravnave deleni tudi Romi (0,17 % celotnega prebivalstva). Vendar pa je iz razlinih popisov pre-
bivalstva razvidno, da v Sloveniji poleg veinskega slovenskega prebivalstva (83 %)
15
ne ivijo le
tri manjinske etnine skupnosti, temve jih je skupaj 24, od katerih jih le nekaj presega en od-
stotek celotne populacije: to so srbska (1,98), hrvaka (1,81 %) in bonjaka skupnost (1,10 %).
16
Skupaj s rnogorsko skupnostjo (0,14 %) predstavljajo priseljenci s srbohrvakega govornega
podroja skoraj 6 % celotnega prebivalstva. V Slovenijo so se priseljevali zlasti od estdesetih letih
prejnjega stoletja dalje, ko je model ekstenzivne ekonomije zahteval uvaanje nizko izobraene
delovne sile. eprav je lo za interne migracije, so imele zaradi razlinih kulturnih okolij vse znail-
nosti mednarodnih migracij.
17
Drugi, precej manji val je bil po letu 1991, najpogosteje zaradi ne-
urejenih razmer v novonastalih matinih dravah.
Povsem razumljivo je, da je bila slovenska javnost v obdobju nastajanja nove drave dokaj
restriktivna do priznavanja posebnih pravic novim manjinskim skupnostim, eprav so te bile za-
gotovljene v Ustavi Republike Slovenije.
18
Vendar je slovensko drubeno okolje e vedno zadr-
ano do teh skupnosti. Po raziskavah javnega mnenja so Slovenci naklonjeni razvijanju kulture,
ustanavljanju kulturnih organizacij, ohranjanju stikov z matinimi dravami in zasebni rabi mater-
14 Pri tem sta bili povsem spregledani avtohtoni skupnosti Srbov v Beli krajini ter Hrvatov v Beli krajini in na posameznih
obmejnih podrojih. Srbi so na to podroje pribeali pred Turki v 16. stoletju, njihova prisotnost na tem podroju pa je
poleg jezika in kulture vidna tudi v naselbinskih imenih (vasi kot so npr. Milii, Paunovii itd.). Prisotnost Hrvatov na tem
podroju je e stareja, saj je bilo podroje do 12. stoletja pod hrvako upravo, ele ob prihodu Nemkega cesarst-
va se je meja utrdila na reki Kolpi. (Ve o tem gl. npr. v Krinik Buki 2003.)
15 Odstotke navajamo po zadnjem popisu iz leta 2002 (Statistini urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospo-
dinjstev in stanovanj, 2002; http://www.stat.si/popis2002/si/default.htm).
16 K skupini Bonjakov bi verjetno lahko priteli tudi tiste, ki so se v popisu deklarirali kot Muslimani (0,53 %).
Muslimansko prebivalstvo Bosne in Hercegovine se je namre v Jugoslaviji imenovalo po verski opredelitvi, danes pa
se opredeljujejo kot Bonjaki. Skupaj jih je v Sloveniji 1,63 %.
17 In kot je znailno za vse mednarodne migracije, raziskave javnega mnenja kaejo, da nad priseljevanjem iz drugih
republik v Sloveniji nikoli ni bilo pretiranega navduenja. Stopnja tolerantnosti je nekoliko vija le leta 1980, vzrok za
to pa so najverjetneje izredne razmere v Jugoslaviji smrt Josipa Broza Tita (Komac, Medveek 2005).
18 O pravicah drugih narodov in narodnostnih skupnosti govorita predvsem 61. len: Vsakdo ima pravico, da svobodno
izraa pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraa svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisa-
vo. in 62. len: Vsakdo ima pravico, da pri uresnievanju svojih pravic in dolnosti ter v postopkih pred dravnimi in
drugimi organi, ki opravljajo javno slubo, uporablja svoj jezik in pisavo na nain, ki ga doloi zakon. Takega zakona
e vedno nimamo.
37
nega jezika priseljencev s srbohrvakega govornega podroja, vendar pa so proti njihovemu poli-
tinemu udejstvovanju, ustanavljanju medijev javnega obveanja ter vkljuevanju njihovega ma-
ternega jezika v olski sistem (Komac, Medveek 2005). Taken odnos, v katerem se odraata
ignoriranje in distanca, ki temeljita na negativnih predsodkih in stereotipih, ne dovoljuje aktivne-
ga vkljuevanja manjinskih skupnosti v drubeno ivljenje veinske skupnosti, edina reitev je
njihovo prilagajanje. Vzrok za odbojnost veinskega prebivalstva gre iskati tudi v slovenski dravi,
ki kljub sprejetju tevilnih dokumentov, kot je npr. Resolucija o imigracijski politiki, e vedno izva-
ja enostransko migracijsko politiko in prikrito asimilacijo (Krinik Buki 2003).
Poleg tevilnih teav, ki zaradi nesprejetosti pestijo srbohrvake manjinske skupnosti, velik pro-
blem predstavlja tudi jezik, zlasti pri otrocih. Ti so praviloma dvojezini, torej govorijo jezik prednikov
(prvi jezik) in jezik veinskega naroda (drugi jezik). Prvi je kazalec primarne, etnine identitete, drugi
pa nepogreljivo sredstvo socialne mobilnosti (Neak Lk 1994). Rezultati raziskave Vekultur-
no/vejezino okolje in ola so pokazali, da veina starev, priseljenih s srbohrvakega govornega
podroja, doma govori v obeh jezikih, prvem in drugem, vendar pogosto prihaja do prevlade ve-
inskega jezika, torej slovenine (Neak Lk 1994). Eden od razlogov za to je prav gotovo e prej
omenjeni negativen odnos veinskega naroda do njihovega maternega jezika. Tako otroci ne obvla-
dajo ne prvega ne drugega jezika v zadostni meri, nezadostno poznavanje strukture prvega jezika
ter nizka akademska jezikovna zmonost v drugem jeziku pa sta glavni vzrok za teave ne le pri
uenju drugega jezika, temve tudi pri vseh drugih predmetih in posledino za slabe olske rezul-
tate.
19
Zato je nujno potrebno v osnovnoolsko izobraevanje vkljuiti uenje njihovega prvega jezi-
ka, za otroke z omejeno jezikovno zmonostjo v drugem jeziku pa e dodatni pouk slovenine. To
doloa tudi Zakon o osnovni oli iz leta 1996, vendar je vpraanje, v kakni meri se izvaja.
V poroilu Evropskega omreja za izmenjavo informacij v vzgoji in izobraevanju o urejanju
problematike olanja otrok priseljencev v Sloveniji je zapisano, da imajo tujci v Sloveniji monost
uenja maternega jezika, organizacija taknega pouka pa poteka v sodelovanju z dravo porekla,
torej na ravni bilaterale. Tako je organiziran pouk hrvaine kot prvega jezika, ponekod tudi srb-
ine,
20
sama organizacija taknega pouka pa je pogosto preve odvisna od pobude matinih
drav, saj imajo te e vedno teav same s seboj, da bi lahko ustrezno skrbele za svoje (nove) izse-
ljence, pri nekaterih skupnostih, kot so npr. Srbi, pa je tudi teko doloiti, katera drava naj bi skr-
bela za njih (Srbija, Hrvaka ali Bosna in Hercegovina). Zato bi morala naa drava sama bolj si-
stematino poskrbeti za pouevanje maternih jezikov, ki ne pripadajo veinskemu jeziku. Oitno
pa se v Sloveniji niti ne zavedamo zahtevnosti problematike, saj se v poroilu v isti ko meeta
uenje maternega in uenje tujega jezika. V njem je namre zapisano, da imajo uenci monost
19 Uitelji v olah redko prepoznajo otroke z omejeno jezikovno zmonostjo v drugem jeziku in jih zaradi slabega uspeha
in razlinih motenj (npr. vedenjskih motenj, gibalnega nemira, socialne izolacije ipd.) veinoma napotijo v Svetovalni
center za otroke, mladostnike in stare (Neak Lk 1994).
20 Dodatni pouk hrvaine kot prvega jezika se v Sloveniji izvaja 6 let in ga v celoti financira Ministrstvo za olstvo, znanost
in port Republike Hrvake, ki v Slovenijo polje tudi uitelja. Dodatni pouk srbine obasno organizirajo posamez-
na srbska drutva. Vendar se pouka maternega jezika udeleuje majhno tevilo uencev, eprav raziskave kaejo rav-
no obratno, kar 60,4 % uencev zanima ta predmet (Pogaj Hadi, Medica 1997). Iz tega lahko sklepamo, da e ved-
no obstaja strah priseljenskih skupnosti pred stigmatizacijo s strani veinskega prebivalstva. Temu bi se prav gotovo
izognili z aktivnejim sodelovanjem drave gostiteljice v procesu integracije.
38
uenja maternega jezika tudi v okviru izbirnih predmetov v osnovni oli, v naem primeru je to
hrvaina. Vendar, kot je bilo e reeno, je bila hrvaina kot sosednji jezik med izbirne predmete
vkljuena v okviru tujih jezikov in uitelji, ki ta predmet pouujejo, e zdale niso usposobljeni za
pouevanje rojenih govorcev. Poudariti pa je treba tudi, da takne nepremiljene trditve niso tako
nenevarne, saj postavljajo v deprivilegiran poloaj pripadnike drugih priseljenskih skupnosti s
srbohrvakega govornega podroja.
5 Srbohrvaina na fakultetni ravni
Vse te drubene spremembe pa niso kaj dosti vplivale na tudij srbohrvaine na Filozofski
fakulteti Univerze v Ljubljani. Srbohrvaina oziroma obe knjievnosti, hrvaka in srbska, so tudij-
ski predmet e od osnovanja fakultete 1919. leta. V zaetku se je tudij povezoval s tudijem slo-
venine, od 1951. pa tudi s tudijem ruine in drugih jezikov. 1961. je bil k tudiju dodan e lek-
torat makedonine, ki je sredi osemdesetih let preel v katedro za makedonski jezik in knjiev-
nost. Razen v Ljubljani je tudij srbohrvaine/hrvakosrbine in knjievnosti potekal tudi na
nekdanjih pedagokih akademijah v Ljubljani in Mariboru, a je bil ukinjen s prehodom akademij
na tiriletni tudij v olskem letu 1985/86 (ve o tem gl. v Pogaj Hadi 1994). Z osamosvojitvijo
Slovenije je bil zaradi novih drubenih potreb tudijski program preoblikovan po vsebini (zaradi
ukinjanja srbohrvaine v osnovni oli je bila pedagoka smer nadomeena s prevajalsko in lek-
torsko) in po nazivu (ime srbohrvaina je nadomestil loen naziv jezikov, torej hrvaina in srb-
ina). Danes se tudij imenuje hrvaki, srbski in makedonski jezik s knjievnostmi, z novimi u-
nimi narti, ki jih prinaa bolonjski proces, pa bo prerasel v tudij june slavistike.
V okviru tudija, ne le v Ljubljani, temve na vseh slavistikah po svetu, se zastavlja vpraanje,
kako nominalno reiti problem pouevanja jezika, ki se je neko imenoval srbohrvaina in se je
v sodobnih drubenih procesih razdelil na tri standarde (hrvaki, srbski in bosanski), kmalu pa se
bo verjetno izoblikoval e etrti (rnogorski). tudiji se na razlinih univerzah razlino imenujejo
(srbohrvaina, srbina in hrvaina ali bosanina, hrvaina in srbina), vendar je povsem ja-
sno, da je uitelj jezika samo eden in da sam izbere standard, ki mu je najbliji, posredovati pa
mora tudi informacije o drugih standardih. Ve informacij o razlinih standardih, e bolj pa o raz-
linih kulturah in civilizacijah lahko tudenti dobijo od tujih lektorjev, ki prihajajo predvsem prek
pogodb o izmenjavnih lektoratih. V Ljubljani imamo trenutno takega lektorja iz Hrvake,
21
upamo
pa, da bodo podobni dogovori im prej sklenjeni tudi z drugimi novonastalimi dravami.
6 Namesto sklepa ali Kam je izginila srbohrvaina
Vpraanje je bilo zastavljeno v radijski oddaji,
22
v kateri je novinarka poskuala ugotoviti, kam
je izginil jezik, ki so ga neko razumeli tako reko vsi, danes pa mlaje generacije v komunikaci-
ji z govorci s srbohrvakega govornega podroja uporabljajo angleino. Neko prestini jezik in
rezervni kod v bivi dravi je poniknil v strahu pred stigmatizacijo. Vendar pa se razmere spremi-
21 Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je slovenski lektor oz. trenutno lektorica. To je edini izmenjavni lektorat v kateri od biv-
ih jugoslovanskih republik.
22 Radio Slovenija, Val 2002, 12. 6. 2004, ur. Jana Vidic, pogovor s prof. dr. Vesno Pogaj Hadi in prof. dr. Gregorjem
Tomcem.
39
njajo in iz razlinih raziskav je oitno, da je negativnih konotacij, povezanih s srbohrvaino, vse
manj in da jezik poasi pridobiva status tujega jezika. To dokazuje tudi zanimanje za tudij, upa-
mo pa, da bo tudi ve zanimanja za izbirni predmet v osnovni oli. Verjetno pa bo e nekaj asa
minilo, da bo tudi srbohrvaina kot prvi jezik izgubila predznake in da bodo njeni govorci spre-
govorili brez strahu pred zaznamovanostjo.
Literatura
BUGARSKI, Ranko, 1986: Jezik u drutvu. Beograd: Prosveta.
CIGLAR, Veronika, 2004: Slovenina in (srbo)hrvaina: vpraanje statusa neko in danes. Diplomska naloga. Ljublja-
na: Filozofska fakulteta.
GJURIN, Velemir, 1991: Slovenina zdaj. Ljubljana: Art agencija.
KALIN GOLOB, Monika, 1996: Jezikovni kotiki in jezikovna kultura. Ljubljana: Jutro.
KOMAC, Miran, MEDVEEK, Mojca (ur.), 2005: Percepcije slovenske integracijske politike. Zakljuno poroilo. Ljublja-
na: Intitut za narodnostna vpraanja.
KRINIK BUKI, Vera (ur.), 2003: Poloaj in status pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Republiki Jugoslaviji.
Raziskava. Http://www.gov.si/uvn.
NEAK LK, Albina, 2003: Language education policy in Slovenia. Ljubljana: Ministry of Education, Science and Sport,
Educaton Development Unit.
NEAK LK, Albina, 1994: Vekulturno/vejezino okolje in ola. Raziskovalno poroilo. Ljubljana: Intitut za narodnost-
na vpraanja.
PLENKOVI, Mario, 1997: Stavovi Slovenaca o Hrvatima i drugim susjednim narodima: prilog razvitku dobrosusjedskih
odnosa. Hrvati U Sloveniji. Zbornik radova. Ur. M. Domini. Zagreb: Institut za migracije i narodnosti. 267285.
POGAJ HADI, Vesna, 1993: Hrvatski jezik u Sloveniji i slovenski jezik u Hrvatskoj: trenutna situacija i prijedlozi za bu-
due. Trenutak sadanjosti u uenju jezika. Zbornik radova. Ur. M. Andrijaevi, Y. Vrhovac. Zagreb: Hrvatsko drut-
vo za primijenjenu lingvistiku. 103109.
POGAJ HADI, Vesna, 1996: Kroatistika na slovenskim sveuilitima. Rijeki filoloki dani: zbornik radova s Meunarod-
noga znanstvenog skupa Rijeki filoloki dani odranoga u Rijeci od 1. do 3. prosinca 1994. Ur. M. Turk. Rijeka: Pe-
dagoki fakultet. 297302.
POGAJ HADI, Vesna, MEDICA, Karmen, 1997: Hrvatski jezik u Sloveniji. Hrvati u Sloveniji. Zbornik radova. Ur. M. Do-
mini. Zagreb: Institut za migracije i narodnosti. 359371.
POGAJ HADI, Vesna, BENJAK, Mirjana, 2003: Hrvatski jezik u slovenskoj osnovnoj koli: (primjer programske/udbe-
nike jedinice). Psiholingvistika i kognitivna znanost u hrvatskoj primijenjenoj lingvistici. Zbornik radova. Ur. D. Stolac
idr. Zagreb, Rijeka: Hrvatsko drutvo za primijenjenu lingvistiku. 635647.
POGAJ HADI, Vesna, BALAIC BULC, Tatjana, 2004: Hrvatski jezik/Srpski jezik. Vodi za polaganje ispita na visokoj
razini. Ljubljana: Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
POGAJ HADI, Vesna, BALAIC BULC, Tatjana, v tisku: Meje (ne)tolerantnosti do govorcev slovenine kot tujega jezi-
ka. Slovenina in njeni uporabniki v lui evropske integracije. 2. mednarodni znanstveni simpozij, Koper, 20.22.
maj 2004.
POGORELEC, Breda (ur.), 1983: Slovenina v javnosti. Posvetovanje o slovenskem jeziku. Ljubljana: Republika konfe-
renca Socialistine zveze delovnega ljudstva Slovenije, Slavistino drutvo Slovenije.
RADOVANOVI, Milorad, 2004: Planiranje jezika i drugi spisi. Sremski Karlovci, Novi Sad. Izdavaka knjiarnica Zorana
Stojanovia.
SMOLI, Marija, POGAJ HADI, Vesna, 1998: O nekdanji srbohrvatistiki aktualna vpraanja in perspektive. Sreanja 1.
Ur. B. Krakar Vogel idr. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti. 5559.
STABEJ, Marko, 2003a: Bo en jezik dovolj? Vejezinost v enojezinosti. Slovenski knjini jezik aktualna vpraanja in
zgodovinske izkunje (Obdobja 20 Metode in zvrsti). Ur. A. Vidovi Muha. Ljubljana: Center za slovenino kot
drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 5170.
STABEJ, Marko, 2003b: Slovenina: kaj e ostane velikim? Ltopis 50/1. 6072.
KILJAN, Dubravko, 2002: Govor nacije: jezik, nacija Hrvati. Zagreb: Golden marketing.
TOPORII, Joe, 1991: Drubenost slovenskega jezika: sociolingvistina razpravljanja. Ljubljana: DZS.
Urejanje problematike olanja otrok priseljencev v Sloveniji. Poroilo. Evropsko omreje za izmenjavo informacij o vzgoji
in izobraevanju EURYDICE. Http://www.mszs.si/slo/solstvo/razvoj_solstva/pdf/urejanje_probl_pris_slo.pdf.
Milena Mileva Blai
Pedagoka fakulteta, Ljubljana
UDK 821.163.6.0993:371.214(497.4:4)
Vekulturna mladinska knjievnost
V priujoem lanku je predstavljena analiza slovenske mladinske knjievnosti s stalia vekulturnih prvin, motivno-
tematskih elementov, analiza unega narta ter analiza slovenske mladinske knjievnosti v skladu z evropskim pojmova-
njem enakosti oz. kulturne, verske in jezikovne raznolikosti.
This article presents an analysis of literature for young people in Slovene from the point of view of multi-cultural and
thematic elements, an analysis of the syllabus and an analysis of young peoples literature in accordance with European
concepts of equality or cultural, religious and linguistic diversity.
Uvod
Izraelska znanstvenica Zohar Shavit s stalia semiotike pravi, da je mladinska knjievnost po-
droje, kjer pride do medsebojnega delovanja oz. konvergence uinkov med razlinimi kulturni-
mi podroji ali sistemi (prim. Shavit 1986). Sodobna mladinska knjievnost temelji na podobnem
konceptu 19. stoletja, ko so avtorji pisali predvsem z namenom vzgajati in pouevati, pozneje v
20. stoletju tudi zabavati mlade bralce. Cilji sodobne knjievne vzgoje so tudi podobni, vendar v
obratnem vrstnem redu, prvo je uenje, potem zabavnost. Izdajatelji so postopoma, najprej po
letu 1950, po letu 1970 in e posebej po letu 1990 odkrili, da je tiskanje knjig za mlade bralce eno
izmed najbolj zanesljivih potronikih podroij. Vendar mladinske knjievnosti ne moremo obrav-
navati le v potroniko usmerjenem kontekstu, eprav ta miselnost sooblikuje tudi smeri razvoja
v sodobni mladinski knjievnosti, npr. Madonnina identitetna zgodba Angleke roice kot svetovni
marketinki fenomen, ki ni povezan s kakovostjo slikanice, niti besedila niti ilustracij.
Tudi britanski znanstvenik Peter Hunt pravi, da je mladinska knjievnost podroje, ki je mono
nadzorovano in kae na hierarhino in ideoloko razmerje, npr. odrasli piejo, priporoajo, inter-
pretirajo knjige za otroke (prim. Hunt 1994). Gre za enosmerno doloanje, kaj naj otroci berejo; v
skladu s temi nenapisanimi pravili tudi veina avtorjev pie knjievna besedila. Z nastajanjem in raz-
vojem mladinske knjievnosti je v 19. stoletju tesno povezano pojmovanje otroka kot pomanja-
nega odraslega (A. M. Slomek: Blae in Neica v nedeljski oli, 1842). V drugi polovici 19. stoletja
otrok postaja individualiziran in dobi ime, npr. Gregor (F. Levstik: Otroje igre v pesencah, 1880). V
prvi polovici 20. stoletja otrok zane dobivati individualne znailnosti in pravico biti otrok, igrati se
(O. upani: Ciciban in e kaj, 1900) in e lahko nosi sonnico na rami (S. Kosovel). V drugi
polovici 20. stoletja otrok postane sredie druine, ki se preseli z vasi v mesto, dobi celo pedenj-
carstvo (N. Grafenauer: Pedenjped, 1966), po letu 1990 pa odrasli zanejo vnaati nostalgien po-
gled na otrotvo (B. tampe mavc: Popravljalnica igra, 1990), ker odrasti pomeni umreti.
vedska znanstvenica Maria Nikolajeva meni, da knjievnost za odrasle znotraj drube spreje-
ma mladinsko knjievnost kot stransko podroje, kar odraa proces marginalizacije v enokulturni
40
41
drubi, tudi zato, ker za otroke piejo veinoma enske (prim. Nikolajeva 1996). Slovenska mladin-
ska knjievnost je nastala sredi 19. stoletja in e nima dovolj razvite teorije mladinske knjievno-
sti, tudi zato, ker preteno govori o branju in knjigah za mlade, ne pa o mladinski knjievnosti kot
estetskem podroju. Povezava mladinske knjievnosti s knjiniarstvom je zgodovinska, tu se je
zaela teorija; miniti je moralo 3050 let, da je mladinska knjievnost prila na univerze kot samo-
stojni predmet in znanstvena disciplina. Za razliko od knjievnosti za odrasle je bolj prona in
odzivna na spremembe v asu in prostoru. Po letu 1990 se je hitro odzvala na duh asa in literar-
no ubeseduje sodobne drubene teme, med drugim tudi vekulturnost. Le-ta je evropocentrina
in je priakovati, da bo v nadaljnjem razvoju postala svetovna mladinska knjievnost.
Motivno-tematski vidiki in prvine vekulturnosti v slovenski mladinski knjievnosti
Umetnostna besedila v Unem nartu za devetletko (1998) so tisto podroje, kje uenci v prvem
triletju pridobivajo pozitivno razmerje do slovenske knjievnosti; v drugem triletju berejo sloven-
sko in tujo knjievnost, si irijo obzorje in postajajo strpni do drugih kultur. V tretjem triletju so splo-
ni cilji usmerjen na dejstvo, da je jezik najpomembneji del kulturne dediine in s tem temeljna
prvina lovekove osebne in narodne identitete. Poleg slovenske uenci spoznavajo tudi tujo (spet
bi bilo bolje poimenovanje svetovno) knjievnost, irijo svoja obzorja in si privzgajajo strpen
odnos do drugih kultur. Na osnovi analize Unega narta za slovenino iz leta 1998 je ugotovlje-
no, da je med 15 kanonskimi besedili za devetletko le eno besedilo iz svetovne mladinske knji-
evnosti (H. C. Andersen), ostala besedila so s podroja slovenske knjievnosti (Pegam in Lam-
bergar, slovenske narodne pravljice in pripovedke, Preeren, Levstik, Cankar, Tavar, upani,
B. A. Novak, Suhodolan, dvakrat Pavek in Makarovi). Podrobneja analiza kae, da so dela
predlagana v naslednjem razmerju: dve tretjini slovenske in ena tretjina svetovne knjievnosti. Od
tega je svetovna ne/mladinska knjievnost predstavljena z reprezentativnimi avtorji, kar samo po
sebi zagotavlja vekulturnost.
Vekulturnost ali kulturni pluralizem je teorija, zgled in stvarnost, ki poudarja enkratne znail-
nosti ene in drugih kultur, e posebej e ivijo razlini narodi in narodnosti skupaj, pri emer je
formula soitja, strpnosti, odgovornosti in spotovanja drugih nujna prvina. Mladinska knjievnost
je bila vse od zaetkov v 19. stoletja povezana s socializacijo. Na zaetku 19. stoletja je bila knji-
evnost za mladino versko moralistina (A. M. Slomek: Drobtinice: uitelam ino uencam, stari-
am ino otrokam v podvuenje ino za kratek as, 18461901) in v njej ni bilo prvin vekulturnosti.
V tem obdobju se je Slomek oprl na kransko vzgojo in koncept Christopha von Schmida ter
njegovo pisanje, ki v podnaslovih premortno poudarjajo verski moralizem (Kmet Izidor s svojimi
otroki ino lydmy ali Pripodobi navyki dobrih starov za svoje otroke ino podlone: kniica za vsakega
kmeta ino teaka, 1824).
Podoba spolov dekov in deklic v zgodovini slovenske mladinske knjievnosti je tudi stereo-
tipna. Tudi v prvi polovici 20. stoletja so deklice skromno omenjali, bolj pogosto v zvezi s pastirsko
funkcijo v slovenski ljudski pesmi (Majhna sem bila, / pike sem pasla, / pike so ivkale, / jaz
sem pa rasla.). Liki dekov so se v mladinski knjievnosti pojavljali z lastnimi imeni, kar govori o
spremenjenem pojmovanju otrok. Glavna knjievna oseba Gregor v Levstikovi pesmi Otroje igre
v pesencah (1880) se e ne igra. Njegova funkcija je pastirska, otrok je pomona delovna sila
(rno kravo, molo nao / Gregor ene v log na pao.). V Levstikovi pravljici Kdo je napravil Vidku
srajico, je otrok predstavljen kot reven, narava mu pomaga v obliki personificiranih ivali. Knjiga
J. Stritarja Pod lipo: knjiga za mladino s podobami (1895) pomeni napredek, saj vsebuje ilustracije,
eprav je vzgojnost e vedno glavna vrednota (Jagode: knjiga za odrastlo mladino, 1899; Leniki:
knjiga za odrastlo mladino, 1906). Prvine izvirnosti so pokazatelj enakovrednejega pojmovanja
otrok pri Levstiku (Najdihojca) in Stritarju (Cvilimoek).
Najveji premik od vzgojnosti k estetiki je naredil pesnik Oton upani z novim pojmovanjem
otroka, ki ima pravico do igre, igrivosti, nagajivosti, ki ima pravico biti otrok (Pisanice: pesmi za
mladino, Ciciban). Poimenovanje ciciban za otroke se ohranja e ve kot sto let, kar pomeni, da
gre ne le za novo poimenovanje, ampak tudi vsebinsko kakovost pri pojmovanju otroka. Pri u-
paniu se prvine vekulturnosti pojavijo v obliki domiljijske deele Indije Koromandije in liku
stranega Turka kot arhetipa tujca oz. gronje za otroke. Zanimivo je tudi vekulturno poimeno-
vanje ivali psov v slovenski knjievnosti z dvema najpogostejima poimenovanjema, npr. Sul-
tan (F. Preeren: Here svet) in Tarzan. Prvo poimenovanje je slabalno in je posledica turkih
vpadov na Slovenskem. V Preernovih baladah in romancah najdemo vekulturne prvine, npr. v
Turjaki Rozamundi pri Lejli, ki sprejme pravo vero. e pred Preernom je veliko prvin vekul-
turnosti v slovenskih ljudskih pesmi (Alenica, Gregeva sestrica, Lepa Vida, ciklus pesmi o Kralju
Matjau, ipd.).
Tematika druine je v 19. stoletju iroko pojmovana, druine so veinoma enokulturne in se
zaenjajo zavedati ele na zaetku 20. stoletja. Od modela iroke druine v 150 letih preidemo na
model enoroditeljskih druin kmeke, vake, primestne, mestne in urbane. Druine se krijo,
prehajajo od velikih, tevilnih, vegeneracijskih k enoroditeljskim (P. Kova: Kaja in njena druina),
hkrati pa se enokulturni prostor iri v vekulturnega (J. Vidmar: Princeska z napako), eprav v sme-
ri nestrpnosti. V zgodovini slovenske mladinske knjievnosti najdemo e eno stalnico odsotne-
ga oeta (F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajico). Ob koncu 19. stoletja ima otrok doma le pro-
stor ob pei, ob koncu 20. stoletja dobi lastno sobo. Podoba otroka od pastirja, ki se igra na pai,
do otroka, samega v sobi in s preve igraami, se je postopno razvijala skoraj sto let. V pesmi
Sreka Kosovela Sonnica na rami lahko ugotovimo novo pojmovanje otroka, ki nadaljuje upan-
iev koncept otrotva. Po letu 1950 otrok postane glavna knjievna oseba, Jelka v Moj denik je
lahko balon (E. Peroci) je npr. obremenjena s posledicami sodobnega asa, ne more se igrati, kar
bo stalnica, in to ne le v slovenski mladinski knjievnosti. Pomemben detajl je, da je glavna knji-
evna oseba deklica, ki je most med dvema pojmovanjema deklic: tradicionalno podrejeno
deklico in sodobno nebomsko deklico.
Slovenska mladinska knjievnost je mono usmerjena v enokulturno preteklost, kar se kae v
nostalginem pojmovanju otroka in otrotva, utopini postavitvi kraja in asa v idilino vako brez-
asnost, domaijskost, kjer je vedno lepo vreme in otroci nimajo obveznosti, se le igrajo; odrasli
nimajo vstopa v arkadijsko pojmovano pokrajino. Slednje ne govori o podobi otroka in otrotva v
slovenski mladinski knjievnosti, ampak o skonstruirani predstavi odraslih, ki pojmujejo odraslost
kot izgon iz raja, namesto da bi odgovorno ravnali in pripravili otroke na svet zunaj enokul-
turnega kraja in asa, na zunanji vekulturni svet (odhoda od doma, preizkunje in vrnitev domov)
v smislu individuacije in samopremagovanja (T. Partlji: Hotel sem prijeti sonce, S. Pregl: Geniji v
42
43
kratkih hlaah). Otroci v sodobni mladinski knjievnosti se bolj uijo na izkunjah odraslih, ki jih
svarijo, vzgajajo, vendar pozabijo, da jih s tem prikrajajo za njihove izkunje in njihova lastna spo-
znanja (J. Ribii: Mikolin). Odrasli otrokom prikazujejo svet bolji, lepi in enokulturen ter s tem
prispevajo k temu, da je pozneje sooenje z realnostjo in vekulturnostjo teje in bolj nestrpno,
kot e bi otroci iveli v realnem svetu (B. . mavc: Popravljalnica igra). Po drugi strani je opaziti
izrazit trend opisovanja problemske tematike, posebej po letu 1990, vendar je ta tematika prika-
zana linearno (Janja Vidmar), trivialno (Ivan Sivec) in onkraj literature (Vitan Mal: igana).
Vekulturne prvine se pojavljajo e ob koncu 19. stoletja v smislu eksotinega nerealnega poj-
movanja Indije Indije Koromandije kot deele izobilja. Povest za mlade Mikolin J. Ribiia
(1931) obravnava enokulturno druino poosebljenih mik z edinim sinom Mikolinom. V vako idi-
lo vstopi tuja prvina teta Sivopetka, ki druini Mionovih pripelje svojo herko Mio. Knjievni
osebi, Mionu, se s sprejemanjem tujke zane spreminjati koncept ivljenja zane se izvijati
iz varnega, a hkrati preve zaitnikega zavetja starev, ki prek sina izivljata svoje neuresniene
elje in doivljata ljubezen, kot da nam je vsem v pogubo. Ker fantastina pripoved temelji na
konceptu ljudske pravljice, je konec sreen. Fantastina pripoved J. Ribiia Nana, mala opica
(1937) ima prvine vekulturnosti, vendar pojmovane slabalno. Nana, mala opica, in njeni sorod-
niki (teta Anina, Anu, Kanfu) ter papiga Koko so kot tujci postavljeni v doloen kraj cirkus, poj-
movani pa eksotino in le za zabavo domainom. Gibljejo se lahko le v prostoru, doloenem za
prileke, in e to naj bo prostor za zabavo domainom.
Leta 1917 izide zbirka kratkih realistinih zgodb F. Milinskega Ptiki brez gnezda, kjer podo-
ba otroka ni romantizirana, kjer so pravice otrok krene, ker ni mono upotevati koristi otrok niti
zasebno niti javno, kjer ni personificirane ptike pomagalke, ki bi v obliki arhetipa modreca ali
dobre vile prinesla Vidku srajico, ki bi otrokom sirotam prinesla upanje iz 19. stoletja, ko je dobro
poplaano in zlo kaznovano. Otroci in mladostniki pri Milinskem so diskriminirani na podlagi so-
cialnega porekla, gmotnega stanja, rojstva, invalidnosti ipd. V realistini pripovedni prozi so pra-
vice otrok predstavljene problemsko in ne romantino kot v fantastini pripovedni prozi. Vseeno
si je slovenska mladinska knjievnost na podroju fantastinih besedil izborila novo pojmovanje
otroka in tako vnaala prvine enakosti med dekimi in deklikimi knjievnimi osebami, najprej je
pravice otrokom priznala v knjievnosti, potem tudi v stvarnosti. V drugi polovici 19. stoletja se po-
gosto pojavlja t. i. kolektivni junak, ob koncu 20. stoletja pa le individualni osamljeni otroki junak
tipa sam doma. Stranske knjievne osebe odrasli (mama, oe, uitelj/ica, stric, teta, dedek,
babica ) pogosto nastopajo, nimajo dejavne vloge in ostajajo na dogajalnem robu (E. Peroci:
Moj denik je lahko balon, 1955). Zanimivo je, da imajo ivali, igrae, rastline, narava in izmiljena
bitja bolji stik z otrokom kot odrasli.
Enokulturni dogajalni prostor v slovenski mladinski knjievnosti zaznamuje socialno poreklo,
pripadnost socialni skupini, gmotni skupini in je v 19. stoletju vezan na vas, vako okolje, pao,
hine prostore za pejo. Primer vekulturnega prostora je tudi koroka ljudska pripovedka
Mojca Pokrajculja, katere domovanje je piskrek in ki zaradi gostoljubja skoraj ostane brez doma,
saj se vanj naselijo ivali od zunaj. V prvi polovici 20. stoletja je dogajalni prostor enokulturni pot
do ole, ola, panik in okolje so vezani na as med dvema vojnama in revino (F. Bevk: Pastirci,
Pestrna, Grivarjevi otroci, Levi devej ipd.). ele pozneje, v drugi polovici 20. stoletja oz. po letu
1950, posebej po 1960 se enokulturni prostor delno prenese v vekulturno mesto, kar govori o
izboljanju gmotnega poloaja in hkrati izgubljanja stika s t. i. idealizirano domaijskostjo. Sloven-
ski mladinski junaki imajo izrazitega predstavnika, ki gre v vekulturni svet, v realistini pripovedi
F. Bevka Lukec in njegov korec; korec je simbol domaije, doma in enokulturnosti. Slovensko
enokulturno okolje obiejo tudi tujci iz vesolja (V. Pejak: Drejek in trije Marsovki, 1961) Mar-
sovci, ki vidijo, da Zemljani tepejo otroke, as hladne vojne ipd.
Tujci ivijo zunaj obmoja enokulturne domaijskosti ali male vasi z majhnimi hiicami, kjer
tam zunaj sredi gozda stanuje Muca Copatarica, ki je dobra, vredna zaupanja, zato ker je izpol-
nila pogoj za vkljuitev tujcev v domao skupnost izkazala se je z delom, s ivanjem, pospravlja-
njem in podrejenostjo (E. Peroci: Muca Copatarica, 1957). Po letu 1990 se je dogajalni prostor pre-
nesel z zunanjega dogajalnega prostora (vas, ola, panik, travnik, gozd) na notranji ali subjektivni
prostor v otrokovo notranjost, kjer so posledino krene pravice otrok, ker je otrok postal stre-
lovod za jezo (B. Gregori: Nebomske pesmi) v sanje, elje, strah, sam doma, dolgas Pravice
otrok so se izboljale v drugi polovici 20. stoletja; otroci, ki so bili v preteklosti telesno kaznovani,
lani, bosi, so po letu 1990 postali tara za psiholoke kazni, premagati morajo samoto, dolgas,
osamljenost, strah ipd. Pojmovanje zunanjega prostora ali vekulturnih domiljijskih deel je tudi
pomembno, otroci imajo vse pravice, ker so domiljijske deele ponavadi permisivne in pred-
stavljajo vekulturno gastronomsko utopijo, kjer se cedita med in mleko (enarija, deveta deela,
Indija Koromandija, Kosovirija, Pedenjcarstvo, Popravljalnica igra, udena deela, vesolje ). Po-
sledice permisivne vzgoje so tudi vidne v mladinskih besedilih: otroci svobodno izraajo mnenja,
upotevajo le princip ugodja (Pedenjped se napoka), imajo premalo dolnosti in samo pravice (B.
A. Novak: Pravice otrok), ne pa tudi principa stvarnosti (S. Pregl: Geniji v kratkih hlaah).
S stalia vekulturnosti je zanimivo dejstvo odsotnost tematike starejih. Podobe starejih
imajo stereotipno funkcijo vzgojnosti in ne sodelujejo v drubenem in kulturnem ivljenju. V bese-
dilu M. Mateta Babica v supergah so stareji prikazani brez dostojnosti, bolj s stalia smeenja
kot samostojnosti. Vkljuevanje invalidov oz. oseb s posebnimi potrebami je e vedno redka te-
matika (S. Makarovi: Veveriek posebne sorte), vasih pa prav programska (J. Vidmar o downo-
vem sindromu). Dogajalni as, izraen v slovenski mladinski knjievnosti, je sicer povezan s klju-
nimi nacionalnimi prazniki, vendar ti nimajo izrazite vloge pri oblikovanju pozitivne samopodobe.
Dogajalni prostor in as sta oblikovana podobno kot v pravljicah veinoma nedoloena, s tem
pa splona. Ta razlog je razumljiv in sprejemljiv za 19. stoletje, ne pa za konec 20. stoletja in
urbanost, as elektronskih medijev, mobilne telefone, splet, raunalnike ipd.
Evropska unija in kulturna, verska ter jezikovna razlinost
Spotovanje jezikovne in kulturne razlinosti je eden izmed temeljnih ciljev EU in je tudi pravica,
zapisana v 22. lenu Evropske listine o osnovnih pravicah: Evropska unija spotuje kulturno, ver-
sko in jezikovno razlinost.
1
Na osnovi iniciative Evropskega parlamenta, ki je sprejel serijo reso-
1 Charter of fundamental rights of the European Union (2000/C 364/01), http://www.europarl.eu.int/charter/ default_
en.htm, in Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (200/C 364/01), http://www2.gov.si/svez/svezweb.NSF/0/
43EBFC2376F40E56C1256C6F003A4215/$file/32000Y1218(01).doc.
44
45
lucij, EU skrbi za spotovanje in pospeuje razvoj jezikov in manjinskih jezikov v Evropi. Sodobna
mladinska knjievnost v Sloveniji in svetu odraa bistvene spremembe asa, kar se odraa tudi v
leposlovju, ki je zrcalo drube. Sodobna mladinska knjievnost izraa vrednote vekulturne
drube, predvsem strpnost do druganosti. Vekulturna mladinska knjievnost je prilonost, da
skozi literaturo spoznamo pozitivne uinke na osebno rast in dvignemo splono zavest.
Vekulturno izobraevanje ali vzgoja za strpnost je pomembno podroje v izobraevalnem si-
stemu EU. Dananja druba je vekulturna druba, ole imajo tevilne uence iz drugih kultur,
jezikovnih podroij, razlinega socio-kulturnega ali nacionalnega porekla. EU vzgaja za strpnost
in spodbuja razumevanje razlinih kultur v dravah s primernimi didaktinimi pristopi, metodami
in prakso v oli. Vekulturni projekti spodbujajo strpnost in so zoper rasizem in ksenofobijo; spod-
bujajo uence, da razvijajo kritien odnos do lastne kulturne identitete, pomagajo jim, da odkri-
jejo in delijo humanitarnost, ki naj sega v vse kulture. Ob tem je potrebno razviti vekulturne kom-
petence ali zmonosti za delovanje v veplastnem kulturnem okolju, ki vsebujejo ve kot eno kul-
turno in jezikovno identiteto.
Vekulturno mladinsko knjievnost sem analizirala s stalia naslednjih motivno-tematskih
prvin, v skladu s pojmovanjem oz. naeli, zapisanimi v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije
(2000/C 364/01), predvsem s tretjim poglavjem, ki govori o enakosti.
1. V slovenski mladinski knjievnosti tematika enakosti pred zakonom
2
ni niti pogosta niti eks-
plicitna tematika, vendar so besedila, od ljudskega izroila dalje, ki upotevajo te prvine (vsi so
pred zakonom enaki, npr. Peter Klepec, Pegam in Lambergar, Martin Krpan). Etino dilemo odpi-
rajo besedila, npr. Ptiki brez gnezda F. Milinskega. Arhetip otroka sirote oz. brez krivde krivih
otrok je stalnica v mladinski knjievnosti (A. Ingoli: Deek z dvema imenoma, P. Zidar: Kukaviji Mi-
hec in 2001 J. Vidmar: Barabe). Obenem imamo izjemen komien pogled na enakost med zako-
nom v parodiji Kozlovska sodba v Vinji gori J. Juria (1884) in Butalcih F. Milinskega (1949).
2. Slovenska mladinska knjievnost ima izjemne primere socialne nediskriminacije,
3
ki spod-
bujajo empatijo, koncept soitja in miru (Bevk: Pastirci, Grivarjevi otroci, Pestrna, Lukec in njegov
korec). V asu socialnega realizma izstopa tudi Voranc (Solzice, Levi devej). V kratki realistini
prozi Prvo pismo Voranc prikae izrazit primer jezikovne diskriminacije in pripadnosti narodnost-
ni manjini, npr. slovensko poimenovanje mesta Celovec. Primer socialne diskriminacije na pod-
lagi socialnega porekla in gmotnega stanja in potem preseganje le-tega je v Voranevi rtici
Potoleni kramoh.
3. V slovenski knjievnosti, od ljudskega izroila dalje, najdemo precejnje prvine kulturne,
verske in jezikovne raznolikosti
4
v primerih, ko gre knjievna oseba v tujino in hrepeni po domovi-
ni (Lepa Vida), ko oseba iz tujine pride na slovensko ozemlje (F. Preeren: Turjaka Rozamunda)
in sprejme pravo vero. Imamo tudi motivno-tematske prvine preobleenih deklic, npr. Alenica,
2 Vsi so pred zakonom enaki.
3 Prepovedana je vsakrna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve koe, narodne pripadnosti ali socialnega porek-
la, genetskih znailnosti, jezika, vere ali preprianja, politinega in drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjini,
gmotnega stanja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in glede na dravljanstvo.
4 Spotovanje kulturne, verske in jezikovne raznolikosti.
Gregeva sestrica, ki se pogumno loti naloge in rei svojega brata Gregca iz turke jee. Pri tem
je zanimivo, da to, da je Alenica enskega spola, sploh ni pomembno samozavestno se zave-
da svojega spola in poguma. Leta 1958 je Tone Pavek izdal pesnitev Juri Muri v Afriki. Takrat
splona zavest o kulturni, verski in jezikovni raznolikosti ni bila na tako visoki ravni kot leta 2001,
ko je izdal Juri Muri drugi v Afriki, premortno napisano pesnitev, v katerem se na besedilni ravni
pojavljajo prvine diskriminacije na podlagi rase, barve koe in socialnega porekla, vse pa je pod-
krepljeno tudi z ilustracijo.
46
T. Pavek, M. Jemec Boi:
Juri Muri v Afriki, 1958
uri Muri, kljukec Juri,
tisti, ki je s hruke pal,
veraj je ob peti uri
v Afriko odpotoval.
Saj doma je nemogoe,
vsak ga kara in pesti,
vsak umivati ga hoe,
on pa se vode boji.
Pa je mislil: bolje iti
bo na juno stran zemlje,
tam zamorci neumiti
brez vode, brisa ive.
T. Pavek, M. Jemec Boi:
Juri Muri drugi v Afriki, 2001
Juri jezdi na velblodu,
da podoben je gospodu,
rni deek bosonogi
pe po ostrem pesku hodi,
a z visokega neba
isto sonce ge oba.
Juri br ko to opazi,
ree modro si: Zapik!
Meni drugih barv obrazi
pa ne bodo vzrok razlik!
Torej, deek moj poteni,
kar prisedi sem gor k meni!
Velblod klecne na kolena,
goni Bongo skoi nanj
in e juri ga objema
in mu stiska rno dlan,
ko hitita kot dva brata
v daljni ejkanat ben ata.
47
4. Tradicionalna knjievnost, ki so jo v 19. in tudi 20. stoletju pisali predvsem moki, je enski
spol prikazovala kot neenak.
5
To je posledica razmer v drubi, v kateri so bile enske osredoto-
ene na dom, druino, otroke, moki pa na poklic, drubo in zabavo. Zanimiv paradoks, ki ga
omenja tudi M. Hladnik,
6
je, da so enske v zaostanku pri ustvarjanju, v prednosti pa so pri bra-
nju, eprav jih leposlovje kae v podrejeni funkciji, neglede na to, ali so naslovne, glavne ali stran-
ske osebe. Lik enske v slovenski prozi je marginalen in slabalen. Lik deklice je e bolj margina-
liziran; v znanem motivu preobleenih junakih deklic se lepo kae, kako je deklicam dovoljeno,
da so pogumne, le, e so preobleene v deke obleke (Alenica, Gregeva sestrica). Neenako pri-
kazovanje enskih knjievnih oseb v stereotipnih vlogah v zavesti mladih bralcev zmanjuje pri-
pravljenost presei vzorce. Mladinska knjievnost s tradicionalnim prikazovanjem vloge spolov
zasebne sfere pri deklicah in javne sfere pri mokih pripomore k ohranjanju nadrejenega polo-
aja mokih. Seksizem ima veliko pojavnih oblik: odkriti (enska podroja, ale na raun ensk),
subtilen (pokroviteljski odnos do ensk tega ti ne more narediti) in prikriti. Neenak poloaj
deklikih knjievnih oseb prehaja iz formalnih in odkritih oblik v neformalne in prikrite. K utrjevanju
neenakosti spolov prispeva tudi slikanica K. Kovia in J. Reichman Maek Muri; Maca in Mica,
katere mo, maek Jumbo, je na slubenem obisku v Tigraniji, se lahko nemoteno pogovarjata
o majih prijateljicah, maji modi in majih otrocih in sedita v lepo pospravljeni sobi. Po nogo-
metni tekmi gresta Mav in Muri na veliko mleko.
5. O pravicah otrok v slovenski mladinski knjievnosti je bilo veliko napisanega, predvsem s
pozitivnega stalia. Obdobje t. i. socialnega realizma pozna izredne primere, ko je ira druba
poskuala upotevati otrokove pravice, varstvo, nego in dobrobit otrok.
7
Knjievna besedila
F. Bevka so primeri socialne empatije, kohezivnosti in pomo otrokom v slabem gmotnem sta-
nju. ira druba je z ozirom na razmere med dvema vojnama poskuala upotevati predvsem
zasebne in javne koristi otrok. Tema loitve starev postane vidna po letu 1990, predvsem v knji-
gi P. Kova Kaja in njena druina. ustva naslovne knjievne osebe so prizadeta zaradi loevanja
starev, otrok je v stiski, v deklici se zbudi arhaina fantazija v podobi kamna in zajka. Ker gre
za model sodobne pravljice, pomeni, da ni srenega konca. Besedilo se po tevilnih ustvenih za-
pletih zakljui tako, da ima naslovna junakinja reden in neposreden stik z obema starema. Teme,
se e pojavijo, so krenje otrokovih pravic (S. Vegri: Kdaj in zakaj), otrok v pedenjcarstvu (N. Gra-
fenauer: Sladkosned), otrok se zaveda svojih pravic (B. A. Novak: Pravice otrok) in otrok uti po-
sledice sodobnega asa in stresov (B. Gregori: Strelovod za jezo).
tevilna so knjievna besedila, v katerih je otrok npr. predmet spolne zlorabe (M. Mokri: Le-
dene magnolije), ki so sredstvo za izraanje ideologije (J. Snoj: korek norek) ali pa so popol-
noma onkraj literature (V. Mal: igana).
5 Enakost med mokimi in enskami na vseh podrojih, vkljuno z zaposlovanjem, delom in plailom, in posebne ugod-
nosti v korist spola, ki je zastopan v manjem tevilu.
6 Miran Hladnik: enska v slovenski pripovedni prozi. http://www.ijs.si/lit/zenske.html-12.
7 Otrokove pravice se nanaajo na dobrobit otrok na vseh podrojih.
Saa Vegri:
Kdaj in zakaj
Kdaj in zakaj
tepejo odrasli otroke?
Odrasli tepejo
takrat otroke,
ko jim od glave
in srca
odnese roke.
Taka brezglavo
brezsrna dlan,
kaken deeven dan
sploh ne ve,
kaj naj pone.
Kaj pa pone?
Takoj ko kje
kakno ivahno
betico uzre,
ji eno primae.
In zakaj to pono?
KER MISLIJO VSI,
DA JE DOBRO PRETEPATI
MAJHNE LJUDI.
Niko Grafenauer:
Sladkosned
V pedenjcarstvu umno vlada
visoanstvo Pedenjped.
Tam se toi limonada
in ponuja sladoled.
Torta, puding, okolada,
vse leti v prepad brez dna.
V pedenjcarstvu je navada,
da se car ves dan sladka.
Kakor boben se napoka,
niti hip ni praznih ust.
Potlej se krivi in stoka,
v posteljo gre nad dopust.
Boris A. Novak:
Pravice otrok
Imam pravico:
biti sit
nor na pomfrit,
jesti sladoled,
ker sem sladkosned,
biti vesel,
e sem debel,
posluati glasbo,
kakrno hoem
(sicer se zjoem!)
In imam e eno pravico,
ki mi ni preve ve,
ker je bolj dolnost,
ki tii mladost,
taka je ta re:
pravico na izobrazbo,
kar se rima na glasbo
in pomeni,
da moram v olo,
pa eprav bi raji pil Coca-colo!
Mui me vpraanje,
kako uskladiti
dve temeljni otroki pravici:
po eni strani
pravico do olanja,
po drugi strani
pa pravico do igranja
in do jutranjega spanja.
Barbara Gregori:
Strelovod za jezo
Moja mama ima probleme.
Ker v njeni slubi
prebiva nek zmaj.
Moj oe ima probleme.
Ne vem, kakne,
in ne vem, zakaj.
Moja sestra
ima tudi probleme
zaradi nesrene ljubezni.
Ampak zakaj
so vsi name jezni?
In me spravljajo v jok?
Jaz sem OTROK.
In ne STRELOVOD!
Poiite drug izhod!
48
49
6. Pravice starejih so v slovenski mladinski knjievnosti redkeje predstavljene. Podobe ded-
kov in babic so romantizirane, dedki obrezujejo ivo mejo, babice imajo predpasnik in peejo poti-
co. Sodobni pogled na dostojno in samostojno ivljenje, sodelovanje v drubenem in kulturnem
ivljenju starejih
8
e ni priel v mladinsko knjievnost.
7. Vkljuevanje invalidov
9
(oseb s posebnimi potrebami) je prav tako redka tematika v mladin-
ski knjievnosti. Avtorica Svetlana Makarovi se je v sodobni pravljici Veveriek posebne sorte loti-
la zahtevne tematike in kot glavno knjievno osebo predstavila veverika opka kot samostojno
osebo, vkljueno v drubeno in poklicno ivljenje v gozdu. opko je sin veverice Puhanke in od-
sotnega oeta, stalnice v slovenski mladinski knjievnosti. Veveriek sodeluje v ivljenju skupnosti,
in sicer tako, kot je obiajno pri razliici motiva desetnice, ko narava prikraja otroka za eno stvar,
zato ga obdari z drugo veveriek je izreden pripovedovalec zgodb. Druba simbolno presee
predsodke do osebe s posebnimi potrebami takrat, ko jo veveriek presee tudi sam. Osebe s
posebnimi potrebami so prikazane tudi e v nekaterih drugih knjievnih besedilih, z vejimi ali
manjimi odprtimi vpraanji pri vkljuevanju v drubo (P. Svetina: Mroek dobi oala). Posebno po-
zornost je potrebno posvetiti knjigi za slepe in slabovidne Snena roa (2005) avtorice Aksinje Ker-
mauner, napisane v slovenini (tudi v angleini) in Braillovi pisavi. Slikanica je namenjena tudi tis-
tim, ki vidijo, da bi jih senzibilizirala za tovrstno problematiko in povezala strpnost in spotovanje
do druganih.
Zakljuek
V slovenski mladinski knjievnosti je bilo v 19. stoletju najve motivno-tematskih prvin posveenih
uveljavljanju pravic otrok kot pomanjanih odraslih (npr. pri Levstiku, Stritarju). ele z upaniem
je otrok dobil status otroka, bitja, ki ga je potrebno varovati. Otrotvo je postalo obdobje v ivlje-
nju, vredno posebne pozornosti (S. Kosovel: Sonnica na rami), stari so postali zaitniki (J.
Ribii: Mikolin), na tujce se je gledalo z meanimi obutki, kot na eksotine osebe, vendar v
omejenem in posebnem prostoru (J. Ribii: Nana, mala opica). Med dvema vojnama je Bevk z
izjemno senzibilnostjo poskual prikazati nediskriminacijo otrok na podlagi socialnega porekla in
gmotnega stanja (Pastirci, Pestrna, Levi devej) in odhoda iz enokulturnega doma v vekulturni
svet (Lukec in njegov korec). Izrazit primer jezikovne diskriminacije in pripadnosti narodnostni
manjini je Voraneva rtica Prvo pismo.
Po drugi svetovni vojni se zunanji svet otroka raziri, preide iz ruralnega v urbano okolje, s tem
pa se notranji svet skri: otrok dobi veliko javnih pravic, zasebne se zmanjajo. Ima redne in ne-
posredne stike z obema starema, vendar je razdvojen ne zaradi vekulturnosti, ampak zaradi
dveh enoroditeljskih druin. Po eni strani dobi svojo deelo (pedenjcarstvo) in svojo sobo, ampak
zato je v njej sam. Psiholoke pravice postanejo e bolj pomembne, odrasli postajajo neodgovorni
do otrok (S. Vegri: Kdaj in zakaj; B. Gregori: Strelovod za jezo), prehod iz enokulturne vasi v ve-
8 Pravice starejih priznavanje in spotovanje pravice starejih do dostojnega in samostojnega ivljenja ter sodelova-
nja v drubenem in kulturnem ivljenju.
9 Priznavanje in spotovanje pravic invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne inte-
gracije ter sodelovanje v ivljenju skupnosti.
50
kulturno mesto je postal stvarnost, ki so jo mladinski pisatelji predstavili umetniko (S. Makarovi),
linearno (J. Vidmar), trivialno (I. Sivec) in napredno (A. Kermauner).
Literatura
Charter of fundamental rights of the European Union (2000/C 364/01). Http://www.europarl.eu.int/charter/default_en.htm.
Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (200/C 364/01). Http://www2.gov.si/svez/svezweb.NSF/0/43EBFC2376 F4
0E56C1256C6F003A4215/$file/32000Y1218(01).doc.
NIKOLAJEVA, Maria, 1996: Introduction to the theory of childrens literature. Tallinn.
HLADNIK, Miran: enska v slovenski pripovedni prozi. Http://www.ijs.si/lit/zenske.html-12.
HUNT, Peter: An introduction to childrens literature. Oxford.
Uni nart za slovenino, 1998. Http://www.mszs.si/slo/solstvo/razvoj_solstva/viprogrami/os/9letna/ucni_nacrti/pdf/
sl.pdf.
SHAVIT, Zohar, 1986: Poetics of Childrens Literature. Athens, London. Http://www.tau.ac.il/~zshavit/pocl/index.html.
Joica kofic
ZRC SAZU, Ljubljana
UDK 811.163.6'282(497.4)
Slovensko nareno besedje na stiiu kultur
(po gradivu za SLA)
V prispevku je s pomojo lingvistine geografije prikazan del narenega besedja, zbranega za Slovenski lingvistini
atlas (SLA), ki je eden najstarejih projektov Intituta za slovenski jezik Frana Ramova ZRC SAZU v Ljubljani in eno najtee
priakovanih del v slovenskem jezikoslovju oz. dialektologiji. Besedni zaklad slovenskih nareij, njegov izvor in tvorjenost,
je primerjan s knjinim, izpostavljeni pa so predvsem zunajjezikovni dejavniki, ki so vplivali na njegov razvoj.
Linguistic geography is used to help illustrate part of the dialectal vocabulary collected for the Slovene Linguistic Atlas,
which is one of the oldest projects of the Fran Ramov Institute for Slovene Language at the Slovene Academy for
Sciences and Arts, and one of the most eagerly awaited works in Slovene linguistics or dialectology. The vocabulary of
Slovene dialects, its origin and formation is compared with the standard language, and special emphasis is given to the
extra-linguistic factors that have influenced the development of this vocabulary.
1 Uvod
Slovenski jezik, ki ga v domovini in zamejstvu govori okrog 2 milijona ljudi, je razdeljen na
sedem narenih skupin (koroka, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, tajerska in panon-
ska), na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih nareij iz leta 1983 pa so te narene skupine predvsem
na podlagi razlinih glasoslovnih razvojev in s tem povezanega splonega slunega vtisa raz-
deljene e na 36 nareij in 12 govorov. Razlogi za tako veliko nareno razlenjenost na majhnem
jezikovnem prostoru so zunajjezikovni, tj. zgodovinski (razline smeri slovanske poselitve, stiki s
staroselci ter sosednjimi narodi in njihovimi jeziki, cerkvenoupravne in deelne meje, kolonizaci-
je) in geografski (zemljepisna razlenjenost gore, movirja, obirni gozdovi, reke), ter znotraj-
jezikovni (npr. razline stopnje v razvoju dolgega in kratkega vokalizma ter konzonantizma, razlini
naglasni premiki, sprejemanje besed in skladenjskih vzorcev iz jezikov v stiku ipd.).
Temelji lingvistine geografije kot tiste smeri v raziskovanju nareij, ki jo zanima zemljepisna
razprostranjenost posameznih jezikovnih pojavov, segajo na Slovenskem v prvo polovico 20. sto-
letja leta 1925 je namre prav slovenina kot prva med slovanskimi jeziki dobila svoj lingvisti-
ni atlas Atlas linguistique pour servir ltude du duel en slovne. V njem je francoski jeziko-
slovec Lucien Tesnire prikazal razprostranjenost razlinih oblik dvojine v slovenskih narejih
(npr. dva gradova, dva brata, dve ribi, dve okni, dve peresi, k obema babama, midva, njuna, onidve
pieta itd.) in /... / priel do zanimivih sklepov glede postopnega izginevanja [slabljenja] dvojine
na doloenih zemljepisnih podrojih. (Jakop, 2004: 20.) Raziskave, ki jih je v zadnjih letih na te-
melju gradiva za SLA opravila T. Jakop,
1
pa kaejo, da se ta tevilska kategorija v slovenskih
narejih e zelo dobro ohranja, in sicer tako v glagolu kot pri samostalniki besedi, pluralizacija
51
1 T. Jakop je o dvojini v slovenskih narejih pisala v svoji doktorski disertaciji, ki jo je zagovarjala leta 2004.
pa je zajela predvsem slovenska jugozahodna nareja (nadiko, briko, krako in istrsko nareje)
na stiku z romanskimi jeziki, tj. italijanino in furlanino (Jakop 2005: 41), ne pa tudi osrednjih
nareij in tistih na stiku z germanskim nemkim in madarskim jezikom.
Slovenski lingvistini atlas je zasnoval Fran Ramov e leta 1934, ob ustanovitvi Odbora za se-
stavo slovenskega lingvistinega atlasa pri slovenski Akademiji znanosti in umetnosti leta 1945 in
nato ob njegovi vkljuitvi v leta 1947 ustanovljeni Intitut za slovenski jezik pa so se dejansko
zaele priprave nanj (Kenda Je 2000: 196). Prav jezikovnogeografske raziskave so bile tako od
vsega zaetka ena od temeljnih nalog Intituta za slovenski jezik, druge dialektoloke raziskave,
npr. monografske obdelave nareij na vseh jezikovnih ravninah in nareni slovarji, pa so bile temu
cilju podrejene.
Ramovevo vpraalnico je leta 1961 dopolnil J. Rigler, novo mreo krajev pa sta v letih
19821984 doloila J. Rigler in T. Logar,
2
tako da danes SLA zajema 406 krajev (od tega 69 v
zamejstvu, tj. v Italiji 28 tok, v Avstriji 39 tok in na Madarskem dve toki, v SLA pa ni zajet
noben slovenski govor na Hrvakem). Vpraalnica obsega 870 osnovnih vpraanj (s podvpra-
anji), razdeljenih na 16 razdelkov (pomenskih polj): telo, obleka, hia, vas, prazniki, orodje, ivina,
rastline, planina, bolezni, as, pokrajina, druina, tetja, razno ter gramatina vpraanja glaso-
slovje in oblikoslovje (od vpraanja t. 700 dalje).
Prvi je zael po tej vpraalnici zbirati gradivo dr. Tine Logar, ki je na terenu zapisal 197 govorov,
pozneje pa je (on in njegovi nasledniki na ISJ FR in FF) organiziral zapisovanje preko svojih tuden-
tov in drugih slovenskih jezikoslovcev veinoma govorcev posameznih krajevnih govorov tako
da zbirka danes obsega okrog 680 zapisov. Zbrano gradivo je shranjeno v dialektoloki sekciji
Intituta za slovenski jezik Frana Ramova ZRC SAZU v Ljubljani v dveh oblikah: v listkovni kartoteki,
kjer je urejeno po vpraanjih, in v zvezkovni kartoteki, kjer je urejeno po krajih. V zadnjih letih gradi-
vo za SLA dopolnjujemo z doslej nezapisanimi govori in ga postopoma urejamo tudi v elektronski
obliki (s skeniranjem). Rezultat prizadevanj za SLA je bogato nareno gradivo, ki obsega okrog
884.000 listkov in 390 zvezkov (ter dodatno e 182 zvezkov izven mree za SLA). Na podlagi gradi-
va za SLA je e nastalo nekaj v strokovni javnosti odmevnih razprav dr. Tineta Logarja in dr. Jakoba
Riglerja, v knjini obliki pa je doslej izel uvodni zvezek, tj. Vodnik po zbirki narenega gradiva za
Slovenski lingvistini atlas avtorice Francke Benedik. V okvir raziskav za SLA sodijo tudi mono-
grafske in slovaropisne raziskave posameznih nareij, ki jih opravljajo sodelavci dialektoloke sek-
cije: J. kofic pripravlja monografijo o enem od gorenjskih govorov (SLA 202 Kropa), vzhodno-
dolenjski govor (SLA 262 entrupert) raziskuje V. Smole, zgornjesavinjsko nareje (govori v Zadre-
ki dolini SLA 312 Gornji Grad, SLA 314 Spodnje Krae) P. Weiss, K. Kenda pa cerkljansko nareje
(SLA 166 Cerkno) in ziljsko nareje v Kanalski dolini (SLA 005 Ukve Ugovizza). V zadnjih letih je
bilo po gradivu za Slovenski lingvistini atlas objavljenih tudi e okrog tirideset leksinih kart (avto-
rice F. Benedik, V. Smole, J. kofic), nekaj glasoslovnih kart so e objavile F. Benedik, V. Smole in
S. Pokla, oblikoslovne karte, povezane z dvojino v slovenskih narejih, objavlja T. Jakop.
Ob SLA kot temeljnem projektu dialektoloke sekcije Intituta za slovenski jezik Frana Ramov-
a Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU njeni sodelavci sodelujejo e v dveh mednarodnih
52
2 O tem v predgovoru K. Kenda Je v Vodniku po zbirki narenega gradiva za SLA F. Benedik, str. 59.
geolingvistinih projektih: v Splonoslovanskem lingvistinem atlasu (OLA), kjer je slovenski jezik
med 835 raziskovalnimi tokami zajet s petindvajsetimi krajevnimi govori, med njimi je sedem za-
mejskih, in v Evropskem lingvistinem atlasu (ALE), kjer je med 2600 raziskovalnimi tokami tudi
devet slovenskih krajevnih govorov, med njimi dva zamejska.
2 Pomen raziskovanja narenega besedja iz gradiva za Slovenski lingvistini atlas
V dialektoloki sekciji ISJ FR ZRC SAZU nameravamo do leta 2007 pripraviti prvi leksini
zvezek Slovenskega lingvistinega atlasa. Precej poskusnih leksinih kart zanj je nastalo e v est-
desetih letih 20. stoletja, skoraj tirideset pa jih je bilo v zadnjem desetletju in pol tudi e ob-
javljenih.
Nareno besedno gradivo za SLA je kljub razlinim pomanjkljivostim (npr. nedoslednosti in
neenotnosti zapisa, e vedno manjkajoim zapisom okrog tridesetih krajevnih govorov itd.) zelo
zanimivo ne le za ozko jezikoslovno obravnavo, npr. za raziskovanje glasoslovno-naglasne proble-
matike slovenskega jezika in njegovih nareij, za etimoloko in besedotvorno analizo ter razisko-
vanje razlinih poimenovalnih postopkov in odnosov med zaznamujoim in oznaenim, ampak tu-
di za sociolingvistine raziskave in osvetlitev jezikovno-kulturnih stikov in povezav z drugimi, pred-
vsem sosednjimi narodi in njihovimi jeziki, zlasti z nemkim, italijanskim, furlanskim, madarskim
in hrvakim, pa tudi srbskim.
ivljenje in raba besed se spreminja predvsem zaradi zunajjezikovnih dejavnikov besede na-
stajajo skupaj s pojmi, ki jih poimenujejo, in izginjajo, ko izgine potreba po poimenovanju razlinih
predmetov, odnosov, dejavnosti itd., ali se krepijo (raba postaja pogosteja, besedna druina po-
staja veja), ko se poimenovalna potreba vea. Tudi stilno-zvrstna pripadnost besed ali besednih
zvez (tj. eno- ali vebesednih leksemov) ni nekaj stalnega, ampak se njihova oblika in pomen v
asu in prostoru lahko spreminjata. Geolingvistino raziskovanje narenega besedja je tako lahko
v pomo tudi pri nartovanju razvoja knjinega jezika,
3
saj med drugim omogoa tudi ugotavlja-
nje odprtosti knjinega jezika za ivo nareno leksiko
4
in njene tvorbne modele ter tako tudi za
prepoznavanje narenih temeljev slovenskega knjinega besedja. Tako je npr. v SSKJ kot nor-
mativnem slovarju 3428 narenih besed oz. okrog 3 % gesel (Hajnek Holz 1999: 214), najve
med njimi je samostalnikov (priblino pol), sledijo glagoli (slabo etrtino) in pridevniki (priblino
ena desetina). Te narene besede so v pisavi, glasoslovno, oblikoslovno in naglasno
5
sicer prila-
53
3 O narenih prvinah, predvsem besedju v SSKJ kot normativnem slovarju v ve lankih pie ena od soavtoric tega slo-
varja Milena Hajnek Holz (o tem v Literaturi). Med drugim pie, da so bile v SSKJ sprejete le /.../ tiste narene
besede, ki so moneje zastopane v pisanem knjinem jeziku, zlasti v leposlovju /.../ pri emer je /bilo/ upotevanih
40 avtorjev /.../ (Hajnek-Holz 1989: 7981) iz razlinih slovenskih pokrajin, ne pa tudi /.../ vse tiste narene
besede, ki so v Pleternikovem slovarju (Hajnek Holz 1997a: 111), pa jih sodobni pisani viri ne potrjujejo. To gradi-
vo je bilo ob nastajanju SSKJ preverjano tudi z narenim besedjem, ki je bilo pridobljeno /.../ z zbiranjem na terenu,
z izpisovanjem objavljenega narenega gradiva in z izpisovanjem opomb oziroma slovarkov narenih ali manj znanih
besed /.../ (Hajnek Holz 1999: 215), in besedjem, ki je bilo dostopno iz (malotevilnih) dialektolokih slovarjev in
gradiva za SLA.
4 Hajnek Holz (1996: 33): S sprejetjem narenih besed v Slovar slovenskega knjinega jezika smo obogatili sloven-
ski besedni zaklad, hkrati pa reili pozabe marsikatero besedo, ki bi se ob sodobnem nainu ivljenja izgubila.
5 Naglas narenih besed se v SSKJ /.../ naslanja na knjini govor ljudi iz osrednjih podroij /.../ (Hajnek Holz 1998:
82) ne glede na to, iz katerega nareja je beseda prila.
gojene sistemu knjinega jezika, v slovarju pa so oznaene z oznaevalnikom nareno in nekate-
re e z dodatnim pojasnilom (vsega 24 razliic tovrstnih oznaevalnikov), ki jih oje nareno do-
loi. Nekatere narene besede so v SSKJ oznaene tudi z oznaevalnikom starinsko, saj se umi-
kajo iz ive rabe, spet druge pa so postale strokovni termini.
Geolingvistina obravnava narenega besedja torej ni le skop prikaz razirjenosti posameznih
leksemov z doloenimi pomeni v slovenskih narejih,
6
ampak je predvsem monost za drugaen
pogled na ivljenje besed in jezika, kot ga nudijo npr. slovarji in slovnica. Prikaz jezikovnih pojavov
v prostoru skupaj z drugimi jezikoslovnimi in nejezikoslovnimi vedami (npr. etimologijo, sociolin-
gvistiko itd. na eni in zgodovino, etnologijo, geografijo itd. na drugi strani) omogoa pogled na
razvoj jezika v skladu s kulturno-zgodovinskimi, naravnimi idr. okoliinami, ki so sooblikovale in
e oblikujejo (slovenski) jezik. Primerjava z leksikalnim gradivom sosednjih nareij oz. jezikov v sti-
ku pa prinaa vedno nove odgovore na vpraanja o tem, kako na ivljenje besed oz. jezika kot
celotnega diasistema vplivajo t. i. komunikacijska pretonost prostora in stiki slovenine z
drugimi jeziki oz. njihovimi govorci.
3 Besedni zaklad slovenskih nareij
Slovensko nareno besedje se je razvijalo skupaj s poimenovalnimi potrebami narenih go-
vorcev brez normativnih posegov od zunaj in hkrati pod razlinimi vplivi, ki so ta razvoj usmerjali.
Ne glede na svoj izvor kae to besedje najbolj natanno podobo sporazumevalnih potreb in
jezikovnih zmonosti govorcev, ki ga uporabljajo ali so ga uporabljali v posameznih okoljih. Tako
kot vsak jezik je tudi nareje iv organizem, ki se neprestano spreminja, ko stopa v stik z drugimi
jeziki oz. se razlinojezini govorci v stiku jezikovno prilagajajo med seboj. Nareja se v soodvi-
snosti s pogostostjo in trajanjem stikov oddaljujejo in spet stapljajo med seboj, prevzemajo
besedje itd. drugo od drugega in od sosedov, pa tudi iz drugih jezikovnih zvrsti (danes je tako
posebno moan vpliv knjinega jezika medijev in ole).
3.1 Slovenski jezik kot eden od slovanskih jezikov ima seveda najveji del svojega besedne-
ga bogastva oz. besednih korenov, iz katerih se tvorijo nove besede, podedovanega iz skupne
praslovanske osnove. To so predvsem leksemi, ki oznaujejo zelo star pojmovni svet, elemente iz
narave in kulturne dobrine, ki so tesno povezane s tradicionalnim nainom ivljenja, in so zato po-
navadi tudi najbolj razirjeni. Taki so npr. leksemi iz pomenskega polja druina (SLA 606 sin) in
ivljenje (SLA 083 grob), naravni pojavi (SLA 531 sneg glej Benedik 1990), ivalski svet (SLA
348 pes glej kofic 2002a), stare obrti (SLA 205 kova, SLA 206 elezo, SLA 208 meh glej
54
6 O v knjini jezik/SSKJ sprejetih narenih besedah je na ve mestih pisala M. Hajnek Holz: Areala posameznega na-
renega izraza ni vedno lahko doloiti, ker imamo Slovenci zelo malo narenih slovarjev, pa tudi gradivo v Dialektoloki
sekciji Intituta za slovenski jezik Frana Ramova ni zbrano na tak nain, da bi omogoalo jasno krajevno opredelitev.
Pri redakciji smo se odloali na osnovi slovarskega gradiva, Pleternikovega slovarja in opravljenih anket. (Hajnek
Holz 1997b: 54) V SSKJ ustrezajo oznake narenih besed bolj pokrajinskim pojmom kot pojmom zemljepisnih na-
reij. (Hajnek Holz 1996: 27) Areala posameznega narenega izraza ni vedno lahko doloiti, eprav je za Slovar
izpisanega veliko gradiva (okoli 6 milijonov kartotenih listkov), ker Slovenci al skoraj nimamo narenih slovarjev, pa
tudi posebna narena kartoteka, ki je v Intitutu za slovenski jezik Frana Ramova, ne nudi dovolj podatkov. (Hajnek
Holz 1996: 28).
kofic 2004a) ipd. To besedje je prav zaradi svoje avtohtonosti in zemljepisne razirjenosti tudi
temeljni del vseslovenskega knjinega jezika (glasoslovno in naglasno seveda prilagojeno nje-
govemu sistemu).
3.1.1 ivost poimenovanj v posameznih narejih je tudi v tesni povezanosti z naravnim oko-
ljem tako npr. V. Smole in M. Zupani (1999) ugotavljata precejnje ujemanje med fitogeograf-
sko delitvijo Slovenije in prostorsko razirjenostjo nekaterih narenih leksemov, ki poimenujejo
pojme, nanaajoe se na naravo. Tako npr. podatki o obstoju in razirjenosti poimenovanj za mali-
no (SLA 415 A) in robidnico (SLA 415B) bogatijo tudi vedenje o razirjenosti teh dveh rastlin v na-
ravnem okolju, s katerim je (bil) slovenski lovek tesno povezan (in obratno). Medtem ko npr. rde-
a malina raste povsod, razen v Primorju od Gorikih brd do Istre, in so razlini leksemi z istim
korenom v slovenskih narejih tudi najbolj razirjeni, pa je robidnica znana prav v primorskem (ne
tudi istrskem) in deloma predalpskem prostoru, kjer je ivo tudi poimenovanje robidnica/robida, ki
je za to rastlino sprejeto v knjini jezik, manj znana pa je ta rastlina in z njo poimenovanje drugod,
kjer jo od rdee maline loijo predvsem s prilastkom rna ali z leksemi druganih etimologij
(ostronica, kopinnica itd.) (glej kofic 2002b).
Podobno tudi besede za %kozolec leseno, od strani odprto stavbo za suenje ita, krme&
(SLA 299 glej Smole 1996) ne poznajo v pokrajinah, kjer pokoene trave ne suijo/zaasno
shranjujejo v teh stavbah, ampak za to uporabljajo kopice, ostrnice ipd. Sicer pa je v vejem delu
slovenskega jezikovnega prostora za ta pomen v rabi beseda kozolec (oz. kozlec) ter razline iz-
peljanke z istim korenom (kozel in kozol),
7
le v severozahodnem delu slovenskega prostora (del
gorenjskega in korokih nareij) se za ta pomen rabi beseda stog, ki pa v knjinem jeziku ohra-
nja le prvotni pomen %visoka stoasta kopa, kopica zlasti sena&.
Tudi narena poimenovanja za gozd (SLA 556), ki jih je raziskovala F. Benedik (1990),
8
so s
tega stalia zelo zanimiva, saj marsikaj povedo o legi gozdov v posameznih pokrajinah, o njiho-
vem lastnitvu in dodatnih funkcijah, o rastlinskem sestoju ... Tudi avtorica karte zbrane narene
lekseme pomensko razvra na tiste, ki gozd poimenujejo kot posebno obliko narave s samostoj-
nim imenom (npr. gozd ter les, log, loza (v SSKJ imajo oznaevalnik knjino), uma, bort (v SSKJ
imata oznaevalnik nareno), hosta (v SSKJ je oznaen kot sinonim h gozdu)) in na tiste, ki ga po-
imenujejo glede na oblike in razvrstitev rastlinstva (grmovje in goa (v SSKJ oznaen kot nareno
gorenjski ali stilno nevtralni leksem s pomenom %gost gozd&)), posebno zanimivi pa so tisti nareni
leksemi, ki gozd poimenujejo glede na oblike zemljia (brdo, reber, hrib in gora (v SSKJ s pome-
nom %gozd& oznaeno kot zastarelo), njegove funkcije (meja) ali lastninske odnose (gmajna) in
imajo sicer v knjinem jeziku samo prvotne pomene, ne pa tudi pomena %gozd&.
Ob tem je zanimivo tudi vpraanje stilno-plastnih in asovno-frekvennih oznaevalnikov v
SSKJ, saj so v njem nekatere besede, ki so v narejih e zelo ive, lahko predstavljene kot za-
starele (gre pa le za zastarelost v knjinem jeziku) ali celo kot ozko knjine, torej take, ki se rabi-
55
7 M. Snoj ne izkljuuje monosti, da se je s to slovansko osnovo pomeala osnova *kas- %stog&, ki se pojavlja v central-
nih Alpah (Snoj 2003: 316).
jo zlasti v leposlovnem in znanstvenem jeziku (SSKJ I, 1980: XX), druge pa kot narene z zemlje-
pisno ojim ali irim podrojem rabe.
3.1.2 V slovenskih narejih so za isti pojem pogosto v rabi razline besede slovenskega/slo-
vanskega izvora v SSKJ pa so kot socialnozvrstno nezaznamovane navadno sprejete le tiste, ki
so osrednjeslovenske, tj. rabljene v osrednjih slovenskih narejih, medtem ko so tiste, ki so
rabljene v obrobnih narejih, oznaene kot narene.
9
Tako se je npr. med devetindvajsetimi raz-
linimi leksemi za %snop ibja in zelenja, ki se za cvetno nedeljo nese k blagoslovu& (SLA 240), kot
knjina uveljavila le osrednjeslovenska butara/butarica, nekatere besede z istim pomenom so v
SSKJ oznaene kot narene (npr. presmec, beganica/begalnica), veina manj razirjenih nare-
nih leksemov, zbranih za SLA, med katerimi tudi niso vsi slovenskega izvora, pa v knjini jezik
seveda ni bila sprejeta in je zato njihov zapis v gradivu za SLA toliko bolj dragocen, saj marsikaj
povedo tudi o izgledu butarice v posameznih zemljepisno omejenih okoljih in posredno tudi o obi-
ajih, povezanih s praznikom (npr. puelj(c), snop, op, prajtelj, pegelj, potica, oljka, oljje, lovorka,
maice, ibovina ... (glej Smole 1988).
Podobno je tudi z besedami za pojem %sklenitev zakonske zveze in pogostitev ob tem& poro-
ka (SLA 243). Ob prevzetem leksemu ohcet, ki poimenuje predvsem %pogostitev ob poroki&, je v
veini slovenskih nareij (in seveda tudi v knjinem jeziku) iv leksem poroka, ki pa se ne rabi v
panonskih narejih. Tu se ob leksemu gostuvanje oz. gostija, ki je vzhodnoslovenski sinonim
osrednjeslovenski ohceti, rabi leksem zdavanje, redkeje tudi enitev oz. enitva, ki se kot emba
pojavlja tudi v nekaterih severnoprimorskih govorih predvsem v obsokem in terskem nareju
(glej kofic 2003b). Med knjino besedje sprejeta sta torej osrednjeslovenska poroka in v panon-
skih narejih ivi glagolnik enitev ter gostija %pojedina& v svojem irem pomenu.
Tudi leksema osla (SLA 309) in oselnik (SLA 310) sta v gradivu za SLA v pomenu %brus za bru-
enje kose& in %tulec zanj& izpriana za veino osrednjeslovenskih nareij, medtem ko so leksemi
oslica, ostrivnik, kosjak, brusec ter vodir, epun, tobolec manj razirjeni in se v knjinem jeziku ne
rabijo oz. imajo v SSKJ stilno-plastni oznaevalnik (glej Benedik 1994).
3.1.3 Posamezni (izvornoslovenski) nareni leksemi, ki zemljepisno niso tako razirjeni kot
drugi, ki so ob tem ivi v osrednjih slovenskih narejih, pa lahko ob prehodu v sistem knjinega
jezika dobijo tudi delno drugaen pomen kljub iremu pomenu v svojih izvornih narejih so
v knjinem jeziku rabljeni kot nekakne podpomenke v narejih pogostejega oz. zemljepisno bolj
razirjenega leksema. Taki sta npr. besedi bat in klepa, ki sta v posameznih narejih sicer rabljeni
kot poimenovanji za pomen %kladivo& v najirem smislu, v knjinem jeziku pa sta pomensko zo-
eni na %leseno kladivo& in %kladivo za klepanje kose&, medtem ko je v skoraj vseh slovenskih na-
rejih znani leksem kladivo (beseda ni iva le v delu primorskih nareij, v notranjskem nareju in
v nekaterih belokranjskih govorih, kjer se za ta pomen rabi bat oz. izpeljanke s to besedotvorno
56
8 Gre za prvo objavljeno leksino karto po gradivu za SLA.
9 Npr. za robidnico osrednjeslovenski leksem robidnica proti vzhodnoslovenskim (tajerskim, panonskim) leksemom in
tvorjenkam iz njih ostroga, ostronica in kopina, kopinjnica, kopinjaa ipd. (Glej kofic 2002b.)
podstavo, ter v panonski nareni skupini in nekaterih korokih govorih, kjer se rabi prevzeta bese-
da hamer, v nekaterih tajerskih in prekmurskih govorih pa tudi klepa oz. klepec) v knjinem
jeziku rabljen v najirem pomenu %orodje za tolenje iz draja in na njem nasajenega navadno
eleznega kosa&
10
(SLA 154 glej kofic 2004a).
3.1.4 Izvorno slovenski leksemi z enakim pomenom imajo lahko v razlinih narejih tudi raz-
lino zgradbo lahko so eno- ali vebesedni ali tvorjeni z razlinimi obrazili. Zato je nareno be-
sedje iz gradiva za SLA pomembno tudi za raziskovanje razlinih poimenovalnih postopkov in
besedotvornih zakonitosti, s katerimi nareja tvorijo nove besede, saj npr. omogoa ugotavljanje
pogostnosti posameznih obrazil (pripon, predpon ...) in njihovo zdruljivost z razlinimi tipi bese-
dotvornih podstav, nudi pa tudi bogato gradivo za raziskovanje tvornosti besedja tako iz domaih,
tj. slovenskih/slovanskih, kot iz prevzetih podstav ter nenazadnje besedotvorno in skladenjsko
primerjavo med nareji in knjinim jezikom.
11
Med narenimi besedotvornimi razliicami je v knjini jezik navadno sprejeta tista, ki se rabi v
osrednjih narejih in je hkrati tudi najbolj razirjena. Za pomen %oglje rna snov, ki nastane z ga-
njem lesa& (SLA 207) je tako v knjinem jeziku iva le beseda oglje, medtem ko se v narejih (sicer
redkeje in veinoma v panonski nareni skupini in v belokranjskih govorih) rabijo e mnoge bese-
dotvorne razliice, npr. ogljen, ogljenje, ogelje/ogulje, ogljevje ipd. (glej kofic 2004a). Prav tako je
za %malino grmiasto rastlino, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene uitne, navadno rdee
jagode& (SLA 415A) v knjinem jeziku kot stilno (socialnozvrstno) nezaznamovana beseda rabljena
le malina, ne pa tudi tvorjenke malinica, malivnica, malin, malnin, malinec, malanka, malinje ipd.
(glej kofic 2002b).
V knjinem jeziku imajo enobesedni leksemi navadno prednost pred vebesednimi, ki pa so
v narejih kar pogosti za %robidnico& (SLA 415B) so npr. v narejih v rabi tudi dvobesedni lekse-
mi rna malina, divja malina, rna jagoda in rna kopinnica (glej kofic 2002b), za cvetnonedelj-
sko %butarico& (SLA 240) pa poleg veinoma enobesednih poimenovanj tudi dvobesedna lesen in
kravji egen, egnan les ter oljne vejice (glej Smole 1988).
Zanimivi so eno-, dvo- ali celo vebesedni nareni leksemi, ki so v nareno rabo prili iz drugih
socialnih zvrsti taki so npr. leksemi s pomenom %praznik Marijinega vnebovzetja&, ki so pod
vplivom razlinih kranskih liturginih tradicij in obiajev, povezanih s praznikom, v slovenskih
narejih precej razlini. Kot knjini religiozni termin se je uveljavil predvsem veliki maren, iv v go-
renjskem, delu dolenjskega in v notranjskem nareju, drugi leksemi dolenjsko-tajersko-panon-
ska velika maa, koroka velika gospojnica, severnoprimorska ronica in istrsko-kraka sveta devi-
ca Marija in velika mati boja pa so samo nareni (glej Benedik 1992).
57
10 Iz gradiva za SLA ni razvidno, ali v osrednjeslovenskih narejih poleg leksema kladivo za oje pomene %leseno kladi-
vo& oz. %kladivo za klepanje kose& obstajajo tudi drugana poimenovanja.
11 Tako primerjavo med tvorjenkami v zgornjesavinjskem nareju in knjinem jeziku je na simpoziju Dialekti v stiku 2 maja
2005 v Kopru prikazala Irena Stramlji Breznik v referatu Tvorjenke v Slovarju govorov Zadreke doline med Gornjim
Gradom in Nazarjami, poskusni zvezek AH.
3.1.5 Primerjava knjinega (tj. v SSKJ sprejetega) in narenega (tj. v gradivu za SLA zapisa-
nega) besedja tudi kae, da je med izvorno slovenskimi leksemi v knjinem jeziku navadno neza-
znamovan tisti leksem, ki je najmanj obremenjen z razlinimi pomeni. V osrednjeslovenskih na-
rejih so npr. pogosta poimenovanja za %tasta& (SLA 611) (stari) oe/ata, dedek in za %tao& (SLA
612) (stara) mama/mati, babica, ki hkrati pomenijo tudi stare stare (torej krvne sorodnike), zato sta
se v knjinem jeziku uveljavila leksema tast in taa, ki sta (sklepajo iz gostote navedb teh lekse-
mov v gradivu za SLA) bila prvotno iva predvsem v primorskih narejih, tast tudi v belokranjskih
govorih in panonskih narejih, od tod pa sta se verjetno preko knjinega jezika razirila tudi v
osrednja slovenska nareja, kjer prej nista bila znana. Ob navedenih leksemih so tu iva e poimen-
ovanja z dolonim lenom ta ta star oz. ta stara ter opisna poimenovanja od sina/ene oe ter od
sina/ene mati, podobno kot je to tudi s poimenovanji za zeta (SLA 613) in snaho (SLA 614).
Izpridevnika poimenovanja z dolonim lenom ta mlada in ta mladi ter opisna poimenovanja sino-
va ena/od sina ena in herin mo/od here mo, ki so v osrednjih slovenskih narejih najbolj
razirjena, vse bolj izpodrivata (tudi pod vplivom knjinega jezika) leksema snaha, ki je v tem
pomenu rabljen predvsem v panonski nareni skupini ter v vzhodnotajerskih, vzhodnodolenjskih
in belokranjskih govorih, ter zet, ki se govori tudi primorski nareni skupini in v veini dolenjskih
govorov (glej kofic 2004c). S poimenovanji za %zeta& in %snaho& so tesno povezana tudi poimeno-
vanja za enina (SLA 244) in nevesto (SLA 245) (glej kofic 2003b). Obe tudi v knjini jezik spre-
jeti besedi se v pomenu %moki oz. enska ob poroki in nekaj asa pred njo& govorita v veini slo-
venskih nareij, razen v panonski nareni skupini, v belokranjskih govorih ter v primorski nareni
skupini. Za %enina& se predvsem v prekmurskem nareju rabi leksem mladoenec, za %nevesto& pa
snaha, ki ima v knjinem jeziku drugaen pomen. V primorski nareni skupini pa se ob razlinih
romanskih izposojenkah uporabljata predvsem poimenovanji novi in novia, saj ima npr. leksem
nevesta tu pomen %snaha&, medtem ko se leksem enin tu ne rabi v nobenem pomenu.
12
3.1.6 Posebno zanimivi pa so primeri, ko je v slovar/besedni zaklad knjinega jezika kot stil-
no najbolj nevtralna sprejeta tista izvornoslovenska/slovanska beseda, ki se v narejih govori samo
na ozkem robu slovenskega jezikovnega prostora, eprav so v narejih bolj (ali vsaj enako) raz-
irjene druge, prav tako izvornoslovenske besede, ki pa so v knjini jezik (oz. njegov normativni slo-
var) sprejete le z razlinimi oznaevalniki. Besedna karta SLA 366 oven kae, da se leksem oven,
ki je bil za poimenovanje te ivali sprejet v knjini jezik, govori le v narejih, ki so v stiku s sosed-
njim hrvakim jezikom. V osrednjih slovenskih narejih je ta leksem zelo redek, morda sprejet e iz
knjinega jezika, k njegovi uveljavitvi pa je verjetno pripomogla tudi beseda z istim korenom za sa-
mico, tj. ovca. Prav tako izvornoslovenska leksema jarec in janjec, ki se kot poimenovanji za ovna
najpogosteje rabita v osrednjih narejih in sta celo bolj razirjena, sta v knjinem jeziku sprejeta le
kot sinonima za ovna, prav tako slovenski leksem mrka pa ima v SSKJ oznako nareno. Najbolj
razirjeno poimenovanje za to ival v slovenskih narejih pa je prevzeta/neavtohtona beseda
kotrun, ki je v knjini jezik sprejeta le v pomenu %skopljeni samec ovce& torej v svojem izvornem
pomenu v izvornem jeziku (italijansko castrone %skopljen oven&), eprav v veini slovenskih nareij
58
12 O prepletenosti teh poimenovanj marsikaj povesta tudi priloeni kombinirani besedni karti.
oznauje vsakega (tudi neskopljenega) ovna. Pri tej besedi gre torej za raziritev pomena pri pre-
vzemu besede iz tujega/sosednjega italijanskega jezika v slovenska nareja in na ponovno zoitev
pomena pri sprejemu besede v sistem knjinega jezika (glej kofic 2002a).
13
3.2 V slovenskih narejih pa je poleg podedovanega slovanskega ohranjeno tudi predslo-
vansko besedje iz jezika staroselcev, ki so to podroje poseljevali ne le pred Slovani, ampak tudi
e pred Rimljani. Taka narena beseda
14
je gotovo nareno poimenovanje za psa
15
v Istri, tj. brak,
ki je v pomenu %veji lovski pes, navadno lisast& in s ponazarjalnim gradivom goji brake, istrski brak
ter s terminolokim oznaevalnikom lov. (= lovski termin) kot stilnozvrstno/socialnozvrstno neza-
znamovana beseda navedena tudi v SSKJ, ima pa jo tudi e Pleternik (brek %der Jagdhund& (C.,
Sv. Peter (Notr.), Erj. (Torb.)).
3.3 Pomemben dele slovenskega narenega besedja je prevzet tudi iz jezikov v stiku vpliv
teh je moneji predvsem na obrobju slovenskega jezikovnega prostora, eprav do jezikovnega
stika ni prihajalo (ne prihaja) le tu, ampak zaradi razlinih kulturno-zgodovinskih, upravnih, gospo-
darskih, prometnih ipd. dejavnikov tudi v notranjosti. Prav to besedje poleg glasoslovnih znail-
nosti daje posameznim narejem izrazit sluni vtis, ki najbolj nedvoumno kae na bolj ali manj dol-
gotrajne stike z drugae govoreimi narodi. Seveda izposojanje besedja ni potekalo samo iz
drugih jezikov v slovenino, ampak tudi obratno, tj. iz slovenine v sosednje jezike.
16
3.3.1 V primorskih narejih na stiku z romanskim jezikovnim prostorom so seveda najpogo-
steje prav izposojenke iz italijanskega in furlanskega jezika. Med narenim besedjem, prikazanim
na e objavljenih kartah za SLA, so take npr.: farin %kova& (SLA 205) v rezijanskih in terskih govorih
59
13 Iz slovarjev slovenskega knjinega jezika (SSKJ, Pleternik, Cigale, etimoloki slovarji) bi lahko sklepali, da izrazi iz
gradiva za SLA mrka, bider, oven, praz, morda janjec pomenijo neskopljenega ovna (pr neskopljenega kozla), izraza
kotrun in skopec pa le skopljenega, jarec, bac, bic, janjec pa e mladega (torej e ne skopljenega?) ovna. Toda gra-
divo za SLA take delitve pomenov ne dopua, saj v nekaterih slovenskih govorih sicer poznajo razline izraze za
skopljene oz. neskopljene samce ovce, veinoma pa ta dvojnost ni izpriana. Najpogosteje in najbolj razirjeno po-
imenovanje za samca ovce v slovenskih narejih je vsekakor kotrun, in sicer ne glede na motivacijo poimenovanja
(kastriranost) le v korokih narejih in v panonski nareni skupini ter v istrskih govorih izraz skorajda ni znan/zapisan.
Po pogostnosti mu sledijo e leksemi: oven in jarec (leksema imata priblino enaka pogostnost, a prostorsko druga-
no razporeditev: oven je pogosteji na obrobju slovenskega jezikovnega prostora na stiku s hrvakim jezikom in ver-
jetno pod vplivom knjinega jezika e v okolici Ljubljane in posamino drugod po Slovenskem, jarec je pogosteji na
Gorenjskem in ponekod na Krasu, Notranjskem in Dolenjskem); janjec je najpogosteji v krako-notranjsko-zahod-
nodolenjskem pasu, bider v vseh korokih narejih, praz v Istri, mrka v nekaterih rovtarskih in gorenjskih govorih ter
ponekod v zgornjesavinjskem in meikem nareju, bok v prekmurskem in vzhodnoprlekem nareju, bigel ponekod
v osrednjedolenjskih govorih, pr redko v Istri in Kostelu, bari je znan v dveh prekmurskih govorih, skopec na Lokem
polju na Dolenjskem, ostali izrazi se pojavljajo le posamino.
14 Ob e omenjenem kozolcu.
15 Leksem pes za psa je znan v vsem slovenskem jezikovnem prostoru, seveda izkazan z razlinimi glasovnimi uresniit-
vami kratkega naglaenega polglasnika, poznajo pa ga tudi vsi zahodnoslovanski jeziki, ob nekaterih drugih leksemih
(npr. pseto, pae, cucek, ker, kera, kue, kuak, uko, ene) pa tudi vsi junoslovanski jeziki, v vzhodnoslovanskih
jezikih pa prevladuje leksem sabaka (iz iran. sabaka), znan pa je tudi leksem pes.
16 O tem v predavanju Mitje Skubica Leksikalni vplivi slovenskih zahodnih nareij na obsoko furlanino na simpoziju
Dialekti v stiku 2, v Kopru maja 2005.
(prim. furl. fari), karbon %oglje& (SLA 207) v nekaterih istrskih, junonotranjskih in krakih govorih
(prim. ital. carbone), kja in martjel %kladivo& (SLA 154) v rezijanskem nareju (prim. furl. martil),
poo in muroz/maroo, tudi fidenati %enin& (SLA 244) ter poa in muroza/maroa %nevesta& (SLA
245) v mnogih primorskih govorih (prim. ital. sposo, sposa, fidanzato in furl. mors, morose), matre-
monih %poroka& (SLA 243) v terskem nareju (prim. ital. matrimonio), suoera %taa& (SLA 612) in
suoero %tast& (SLA 611) v enem od istrskih govorov (prim. ital. suocera, suocero), konjat, kunjado,
konja %svak& (SLA 619) in kunada %snaha& (SLA 614) v nekaterih primorskih govorih (prim. ital. cog-
nato), tudi frmentin %koruza& (SLA 197) v istrskem nareju in junonotranjskih govorih je izposojen-
ka iz severne italijanine,
17
framba, frambula ipd. %malina& (SLA 415A) v nekaterih primorskih go-
vorih (prim. ben. ital. frmboe, frambolr ipd.), soflet %meh& (SLA 208) v rezijanskem nareju (iz furl.
soflt), benidicijum, bedencijon, benedet %blagoslov& (SLA 234) v rezijanskem in terskem nareju
(prim. ital benedizione) ter za pomen %egnanje& (SLA 210) feta v rezijanskem nareju in fjera v
istrskem (prim. ital. festa %slavnost& in fiera %sejem&) ter agra, segra v ve primorskih narejih (prim.
ital. sagra), markat %semenj& (SLA 182) v enem rezijanskem in dveh terskih krajevnih govorih (prim.
ital. mercato), ugaman %brisaa& (SLA 108) v istrskem nareju (prim. ital. asciugamano), puntin
%ebelj& (SLA 126a) v enem od istrskih govorov (prim. ital. puntina) itd.
V prekmurskem nareju na stiku z madarskim jezikom so razmeroma pogoste izposojenke iz
tega jezika, v e objavljenem besednem gradivu za SLA npr.: apo %tast& (SLA 611) in anjo %taa&
(SLA 612) v enem od prekmurskih krajevnih govorov na Madarskem (prim. mad. aps in anys),
bua %egnanje& (SLA 210) v istem govoru in e v enem krajevnem govoru na Gorikem (prim.
mad. bucsu).
V korokih narejih, na stiku z germanskim svetom, so seveda najpogosteje izposojenke iz
nemine, npr. vigerfoter %tast& (SLA 611), vigermuter, vigemama %taa& (SLA 612), vigerson
%zet& (SLA 613) in vigertohter %snaha& (SLA 614) v ziljskem nareju, redko tudi v katerem od tajer-
skih krajevnih govorov (prim. nem. Schwiegervater, Schwiegermutter, Schwiegersohn in Schwie-
gertochter), kirfet in kirfaje %egnanje& (SLA 210) v nekaterih korokih, severnotajerskih in panon-
skih narejih (prim. bavarsko-avstrijsko Kirchweiche), jarmark %semenj& (SLA 182) v veini korokih
in rezijanskih govorov (prim. nem. Jahrmarkt), v enem od korokih govorov pa je poleg leksema
ebelj (SLA 126a) v gradivu za SLA zapisan tudi leksem nagelj (prim. nem. Nagel).
Posebnost med slovenskimi krajevnimi govori je govor Zgornje Sorice, ki je bila v 13. stoletju
naseljena s tirolskimi Nemci, ki so svoj posebni nemki govor ohranili vse do druge svetovne
vojne, zato je tudi v gradivu za SLA za to toko zapisanega veliko nemkega besedja: pern %krom-
pir& (SLA 420) prim. nem. Birne, da junge %svak& (SLA 619) in %zet& (SLA 613) itd.
Izposojenke iz nemine so zaradi upravnozgodovinskih razlogov in vestoletnih kulturnih
stikov seveda pogoste tudi v osrednjeslovenskih narejih: tako je npr. za pomen %brisaa kos
blaga za brisanje telesa& (SLA 108) v notranjskem, dolenjskem, vzhodnogorenjskem in tajerskih
narejih v rabi prevzeti leksem hantuh oz. antlja (prim. nem. Handtuch), medtem ko so leksemi s
korenom bris- ivi v gorenjskem in korokih narejih (brisalka), v nekaj junonotranjskih govorih in
v prekmurskem nareju ter spodnjeprlekem govoru (brisa(a)), v belokranjskem in delu posav-
60
17 Tako to nareno besedo razlaga Benedik 1996, str. 7.
skega nareja pa leksemi s korenom otir- (otira(a)) (glej Smole 1999). Podobno je v korokih in
tajerskih narejih ter v nekaterih gorenjskih in dolenjskih govorih ob leksemu svak (SLA 619) iva
predvsem izposojenka voger (prim. nem. Schwager) itd.
Nareja na jugovzhodnem robu slovenskega jezikovnega prostora pa so v nenehnem stiku s
hrvakim jezikom, v Beli krajini e nekaj stoletij tudi s srbskim jezikom zato so tu opazne tudi
izposojenke iz teh jezikov, npr. svekrva %taa& (SLA 612) in sveker %tast& (SLA 611) v belokranjskih
in nekaterih istrskih govorih (gre za e praslovanski besedi iz ie. svekr), punica %taa& v prekmur-
skem nareju, ki je hrv.-srb. in slovenska tvorjenka s praslovanskim korenom *pl ;n, avelj %ebelj&
(SLA 126a) v SSKJ ima ta beseda oznaevalnik starinsko in pomensko pojasnilo, da gre za
ebelj, navadno grobe oblike.
3.3.2 Prevzete besede, ki so ive samo v narejih v stiku s sosednjimi jeziki, navadno ne
morejo postati del knjinega jezika, v SSKJ pa so nekatere vendarle sprejete zaradi vekratnega
zapisa v knjinih (predvsem leposlovnih) virih in oznaene s stilnoplastnim oznaevalnikom nare-
no ali pogovorno oz. s asovnim oznaevalnikom starinsko. Veinoma pa to vendarle ostajajo
samo narene besede, ki niso postale del knjinega besedja, saj imajo izvornoslovenski leksemi
pri prehajanju v knjini jezik skorajda absolutno prednost pred prevzetimi, tudi e niso najbolj
razirjeni oz. niso znani v osrednjih slovenskih narejih, ampak le na robu slovenskega jezikovne-
ga prostora.
Tako se je npr. za %blagoslov pronjo za bojo naklonjenost, vasih z obredno kretnjo& (SLA
234) uveljavil leksem blagoslov, ki je v narejih iv le v panonski nareni skupini, drugod pa le ob
pogosteje rabljenem leksemu egen, ki je v slovenskih narejih sicer najbolj razirjen, a ni izvor-
noslovenski, ampak prevzet iz/preko nemkega jezika (glej kofic 2001) beseda egen je v tem
pomenu v SSKJ prav zaradi svojega izvora/prevzetosti iz tujega jezika oznaena kot pogovorna.
Kljub prevzetosti pa je v SSKJ ob izvornoslovenskem poimenovanju zaradi svoje razirjenosti
v veini slovenskih nareij kot socialnozvrstno nezaznamovana sopomenka lahko (sicer redko)
sprejet tudi leksem s prevzetim korenom taka je npr. beseda egnanje, ki je ob prekmurskem in
belokranjskem proenju za pomen %farni praznik& (glej kofic 2001) v rabi skoraj povsod. Drugi
leksemi s tem pomenom so v narejih manj razirjeni (npr. shod, opasilo, poeenje, svetek, bob,
trukljevec ...), za knjini jezik pa so zaradi svoje vebesednosti manj primerni tudi leksemi sema-
nja/egnanjska/iroka/lepa nedelja in besedne zveze s samostalnikom egnanje/semenj/nede-
lja/praznik/svetek v jedru in svetnikim imenom v pridevnikem prilastku, ki so v narejih sicer naj-
bolj razirjeni. V nekaterih severnoprimorskih, rovtarskih, gorenjskih in korokih govorih razirjeni
izvornoslovenski leksem semenj se v pomenu %farni praznik& ni mogel uveljaviti, ker ima ta v
knjinem jeziku e pomen %sejem&, tj. navadno zunanji prostor, kjer se prodaja in kupuje do stika
med pomenoma %sejem& in %egnanje& pa je v nekaterih narejih prilo prav zato, ker sta praznik
in trgovanje lahko tesno povezana.
18
Posebnost so tudi narena poimenovanja za kulturne rastline, ki so v nae kraje prile ele
pred nekaj stoletji, tj. ob evropskem odkritju Amerike. Besedi koruza (SLA 197) in krompir (SLA
61
18 Med najbolj znanimi slovenskimi sejmi je npr. utarski sejem na angelsko nedeljo v zaetku septembra v Triu.
420) sta npr. obuteni kot popolnoma slovenski, saj imata tudi razvejani besedni druini, rabljeni
sta v frazemih itd., eprav sta bili prevzeti iz tujih jezikov (krompir iz korokonemkega Grundbirne,
koruza preko hrvakega kukruz iz turkega kokoroz). Poleg teh dveh leksemov, ki sta sprejeta
tudi v knjini jezik, pa se v narejih rabijo e drugi, tvorjeni veinoma iz slovenskih skladenjskih
podstav, nastali pa tudi po pomenskem prenosu s poimenovanj drugih kulturnih rastlin (npr.
podzemeljska hruka, laka/koroka/pemska repa, repica, bob, turka, ompa %krompir& (glej kofic
2004) ter turica, sirek, debelaa itd. %koruza& (glej Benedik 1996).
Zelo zanimivo je s tega stalia tudi nareno gradivo za vpraanje SLA 126b razne vrste
ebljev: med domaimi izrazi zanje so tako (redke) netvorjene besede (ob splonem ebelj npr.
e pes, tako poimenovan zaradi znailne oblike svoje glave (v Kropi)), kot razline tvorjenke, ki so
razprene po vsem slovenskem jezikovnem prostoru ali pa znailne le za posamezna obmoja.
Tvorjenke so veinoma izpeljanke z razlinimi priponami: glav-a, kamen-an in krop-ar, kladiv-ce,
klin-ec/-ek, kolar-nik, konj-ak, konj-ak, kovan-ec, kov-i, pe-nik, planin-ar, podkov-nik, pod-
kov-ec, podkov-nik, pritisk-avec, roeni-nik, streh-ar, tram-ovec, zvezd-nik, b-ica, eblj-iek, ebelj-c,
i-nik itd. V primorski nareni skupini na stiku z romanskim svetom je precej izposojenk iz roman-
skih jezikov (italijanskega in furlanskega), npr.: puntin, broka, brokon, ebilja, kjodin, emencin,
zaradi stoletij trajajoega stika z nemkim jezikom v celotnem slovenskem jezikovnem prostoru
pa se pogosto pojavljajo tudi razlino stare izposojenke iz nemkega jezika, ki jih je prav tako mo-
goe razdeliti na poimenovanja, ki so prevzeta v celoti (npr.: bergtajger, cvek, cviker, dratnegelj,
fensternegelj, grifcvek, jegarnigelj, maverhakelj, ponkajzer, rajsnegelj, ifnegelj, tift ipd. taka so
tudi z dolino ebljev motivirana poimenovanja, npr.: firar, funfciger, zeksar, ohcigar, ohtar, nojnci-
gar, hundertar itd.) in poimenovanja, ki imajo tujo le besedotvorno podstavo, priponsko obrazilo
pa je domae (npr.: cve-i, cvik-ovec, drat-inec, klanf-ica, numar-ica, per-ovec, per-nik, zotlar-ski,
flosar-ski, main-ski ebelj itd.). Le izjemoma lahko katerega od teh leksemov najdemo v SSKJ
(npr. inik, ebljiek), veinoma pa to ostaja samo nareno besedje, ki bi brez zbiranja gradiva
za SLA lahko ostalo neznano zunaj svoje narene (in strokovne) rabe.
4 Sklep
Za Slovenski lingvistini atlas zbrano nareno besedje, ki je v e objavljenih lankih ve avto-
ric, sodelavk Dialektoloke sekcije Intituta za slovenski jezik Frana Ramova ZRC SAZU, pred-
stavljeno z metodo lingvistine geografije in opremljeno s komentarji, kae, da gre za gradivo, ki
ni zanimivo le za ozko dialektoloke in ire jezikoslovne raziskave, ampak tudi za druge vede, ki
se ukvarjajo s slovensko nacionalno kulturno in naravno dediino. Pred sedanjo (e vedno malo-
tevilno) generacijo slovenskih dialektologov je zato pomembna in zelo odgovorna naloga, da na-
reno gradivo, ki se je za SLA zbiralo zadnjih petdeset let, strokovno uredi, dopolni in im prej
predstavi javnosti tudi v knjini obliki ter tako slovenski jezik postavi ob bok tistim evropskim
jezikom, ki svoje lingvistine atlase e imajo. Teka naloga, a uresniljiv izziv.
62
63
S
L
A

2
4
4
:

e
n
i
n

S
L
A

2
4
5
:

n
e
v
e
s
t
a
e
n
i
n

n
e
v
e
s
t
a
e
n
i
n

s
n
a
h
a
e
n
i
n

n
o
v
i
e
n
i
h

n
e
v
e
s
t
a
e
n
i
h

s
n
a
h
a
e
n
a
k

n
e
v
e
s
t
a
e
n
i
t
k
o
v
e
c

r
o
z
a
p
o
p
o
a
n
o
v
i

n
o
v
i
a

n
o
v
i

n
o
v
i
c
a
n
o
v
i

n
e
v
e
s
t
a
n
o
v
i
c
(
o
)

n
o
v
i
c
a
n
o
v
i
c
(
o
)

n
e
v
e
s
t
a
n
o
v
i
c
(
o
)

p
o
a
n
o
v
i
e
r

n
o
v
i
c
a
m
u
r
o
z

m
u
r
o
z
a
m
a
r
o

m
a
r
o
a
m
a
r
o

n
e
v
e
s
t
a
m
l
a
d
o
e
n
j
a

s
n
a
h
a
m
l
a
d
o
e
n
j
a

m
l
a
d
a
m
l
a
d
o
e
n
e
c

s
n
a
h
a
m
l
a
d
i

m
l
a
d
a
m
l
a
d
i

m
l
a
d
a
l
j
u
b
i

n
e
v
e
s
t
a
f
a
n
t

n
e
v
e
s
t
a
L
e
g
e
n
d
a
:
64
S
L
A

6
1
3
:

z
e
t

S
L
A

6
1
4
:

s
n
a
h
a
z
e
t

s
n
a
h
a
z
e
t

t
a

m
l
a
d
a
z
e
t

n
e
v
e
s
t
a
z
e
t

k
u
n
j
a
d
a
z
e
t

o
d

s
i
n
a

e
n
a
t
a

m
l
a
d
i

t
a

m
l
a
d
a
t
a

m
l
a
d
i

n
e
v
e
s
t
a
t
a

m
l
a
d
i

s
n
a
h
a
h
e
r
i
n

m
o

s
i
n
o
v
a

e
n
a
o
d

h
e
r
e

m
o

o
d

s
i
n
a

e
n
a
o
d

h
e
r
e

m
o

o
d

s
i
n
a

e
n
s
k
a
v
i
g
a
r
s
o
n

v
i
g
a
r
t
o
h
t
e
r
v
i
g
a
r
s
o
n

t
a

m
l
a
d
a
v
o
g
e
r

t
a

m
l
a
d
a
p
r
i
s
t
o
p
n
i
k

n
e
v
e
s
t
a
p
r
i
s
t
o
p
(
l
j
)
a
v
e
c

n
e
v
e
s
t
a
s
(
i
)
n
a
h

s
n
a
h
a
r
e
j
e
c

n
e
v
e
s
t
a
d
a

j
u
n
g
e

d
a

j
u
n
g
e
n
o
v
i

n
o
v
i
a
L
e
g
e
n
d
a
:
Vir in literatura
Arhiv narenega gradiva za SLA v Dialektoloki sekciji Intituta za slovenski jezik Frana Ramova ZRC SAZU v Ljubljani
listkovna in zvezkovna kartoteka.
BENEDIK, Francka, 1990: Poimenovanje gozda in refleksi v besedi sneg v slovenskih govorih. Traditiones 13. Ljubljana:
SAZU. 213220.
BENEDIK, Francka, 1992: Veliki maren. Traditiones 21. Ljubljana: SAZU. 233240.
BENEDIK, Francka, 1994: Slovenska narena imena za oslo in oselnik. Oselniki: zbirka Slovenskega etnografskega
muzeja. Ur. I. Smrdel. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. 301314.
BENEDIK, Francka, 1996: Nareni izrazi za koruzo, koruzni stor, likati in ruiti. Razprave SAZU 15. Ljubljana: SAZU.
725.
BENEDIK, Francka, 1999: Vodnik po zbirki narenega gradiva za Slovenski lingvistini atlas (SLA). Ljubljana: Zaloba
ZRC.
BEZLAJ, France, 1977: Etimoloki slovar slovenskega jezika I (AJ). Ljubljana: SAZU.
BEZLAJ, France, 1982: Etimoloki slovar slovenskega jezika II (KO). Ljubljana: SAZU.
BEZLAJ, France, 1995: Etimoloki slovar slovenskega jezika III (PS). Ljubljana: SAZU.
HAJNEK HOLZ, Milena, 1989: Narene prvine v Slovarju slovenskega knjinega jezika. Zbornik razprav iz slovenskega
jezikoslovja. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU. 79100.
HAJNEK HOLZ, Milena, 1996: Nareno besedje v Slovarju slovenskega knjinega jezika. Razprave. Dissertationes 15.
Ljubljana: SAZU 1996. 2733.
HAJNEK HOLZ, Milena, 1997a: Pleternikov Slovensko-nemki slovar kot vir za Slovar slovenskega knjinega jezika.
Jezikoslovni zapiski 3. Ljubljana: Zaloba ZRC. 105112.
HAJNEK HOLZ, Milena, 1997b: Besedie, znailno za posamezne kraje, v Pleternikovem Slovensko-nemkem slo-
varju in Slovarju slovenskega knjinega jezika. Maks Pleternik. (Zbornik Slavistinega drutva Slovenije 5). Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za olstvo. 5161.
HAJNEK HOLZ, Milena, 1999: Nareno besedje kot vir in pomagalo pri izdelavi SSKJ. Logarjev zbornik (Zora 8). Mari-
bor: Slavistino drutvo Maribor. 214225.
JAKOP, Tjaa, 2004: Dvojina v slovenskih narejih. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (Tipkopis.)
JAKOP, Tjaa, 2005: Ohranjenost dvojine v slovenskih narejih v stiku. Povzetek predavanja. Mednarodni znanstveni se-
stanek Dialekti v stiku 2. Glasnik 10/3. Koper: ZRS Koper. 41.
KENDA JE, Karmen, 2000: Dialektoloke raziskave na Intitutu za slovenski jezik Frana Ramova. Slovensko jezikoslovje
danes in jutri (Zbornik Slavistinega drutva Slovenije 10). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo. 195206.
LOGAR, Tine, RIGLER, Jakob, 1990: Karta slovenskih nareij. Ljubljana: Kartografski oddelek Geodetskega zavoda Slo-
venije.
OROEN, Martina, 1996: Oblikovanje enotnega slovenskega knjinega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: Filozofska fakul-
teta.
PLETERNIK, Maks, 19841985: Slovenskonemki slovar. Ljubljana: Knezokofijstvo.
SKOK, Petar, 19711974: Etimologijski rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika 14. Zagreb: JAZU.
SKUBIC, Mitja, 2005: Leksikalni vplivi slovenskih zahodnih nareij na obsoko furlanino. Povzetek predavanja. Medna-
rodni znanstveni sestanek Dialekti v stiku 2. Glasnik 10/3. Koper: ZRS Koper. 27.
SMOLE, Vera, 1988: Poimenovanja za cvetnonedeljsko butaro. Traditiones 17. Ljubljana: SAZU. 327335.
SMOLE, Vera, 1996: Poimenovanja za kozolec in njegov steber, late in stol v slovenskih narejih. Traditiones 25. Ljubljana:
SAZU. 309319.
SMOLE, Vera, 1999: Poimenovanja za brisao v slovenskih narejih (po gradivu za SLA). Zbornik Matice srpske za filologi-
ju i lingvistiku 42. Novi Sad: Matica srpska. 479484.
SNOJ, Marko, 1997: Slovenski etimoloki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Slovar slovenskega knjinega jezika 15, 19701991. Ljubljana: SAZU, DZS.
STRAMLJI BREZNIK, Irena, 2005: Tvorjenke v Slovarju govorov Zadreke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami,
poskusni zvezek AH. Povzetek predavanja. Mednarodni znanstveni sestanek Dialekti v stiku 2. Glasnik 10/3. Koper:
ZRS Koper. 30.
STRIEDTER-TEMPS, Hildegard, 1963: Deutsche Lehnwrter im Slowenischen. Berlin: Osteuropa-Institut, Wiesbaden, in
Komission bei Otto Harrasowitz.
KOFIC, Joica, 2001: Besede za semenj, egnanje (farni praznik) in blagoslov v slovenskih narejih (po gradivu za SLA).
Jezikoslovni zapiski 7. Ljubljana: Zaloba ZRC. 267292.
65
KOFIC, Joica, 2002a: Besedne karte po gradivu za Slovenski lingvistini atlas. Med dialektologijo in zgodovino sloven-
skega jezika. Ur. M. Jesenek, B. Rajh, Z. Zorko. Maribor: Slavistino drutvo Maribor. 124139.
KOFIC, Joica, 2002b: Robidnica in malina v slovenskih narejih. Jezikoslovni zapiski 8.1. Ljubljana: Zaloba ZRC.
121138.
KOFIC, Joica, 2003a: ebelj v slovenskih narejih. Rije 9/2. Rijeka: HFD. 3966.
KOFIC, Joica, 2003b: New lexical maps for Slovenian linguistic atlas. Predavanje v Rigi: 2. mednarodni kongres dialek-
tologov in sociolingvistov, julij 2003. (V tisku.)
KOFIC, Joica, 2004a: Nareno kovako strokovno besedje in Slovenski lingvistini atlas. Annales 14/1. Koper: UP ZRS
Koper. 179194.
KOFIC, Joica, 2004b: Dialectal words as a source for literary language. Language Variation in Europe. Papers from the
ICLaVE 2, Uppsala University, Sweden, June 1214, 2003. Uppsala: Department of Scandinavian languages, Uppsala
University. 366377.
KOFIC, Joica, 2004c: Od narenega h knjinemu besedju (po gradivu za Slovenski lingvistini atlas). Aktualizacija jezi-
kovnozvrstne teorije na Slovenskem. lenitev jezikovne resninosti (Obdobja 22 Metode in zvrsti). Ljubljana: Cen-
ter za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 353370.
KOFIC, Joica, 2004: Besede za krompir v slovenskih in sosednjih hrvakih narejih. Predavanje na mednarodnem sim-
poziju Hrvatski tokavski dijalekti v Zagrebu, novembra 2004. (lanek v tisku v Hrvatskem dijalektolokem zborniku.)
ZUPANI, Mitja, SMOLE, Vera, 1999: Fitogeografska delitev Slovenije in leksina raznolikost slovenskih nareij. Traditi-
ones 28/1. Ljubljana: SAZU. 259268 + 2.
66
Erika Krinik
UDK 811.163.6'373.7:316.7
Frazeologija v lui kulture
Prispevek predstavlja kulturoloki vidik frazeologije, o katerem se v slovenskem prostoru e ni teoretino natanneje
razmiljalo, eprav so tudi pri nas posploene sodbe o frazeolokih enotah kot najbolj samobitnem delu vsakega jezika
znane e od 19. stoletja dalje. Skua pojasniti, zakaj so frazemi lahko nosilci kulturne konotacije, in predstavlja v jeziko-
slovju dalji ali kraji as prisotne pristope in metode prouevanja kulturne semantike frazemov: etnolingvistine, kontras-
tivne in lingvokulturoloke skupno in razloevalno v njih ilustrira z izbranim frazemom (/ena/ nosi hlae). V zadnjem delu
je podan tipski prikaz slovenskega prispevka k prouevanju frazeologije v kontekstu kulture.
This paper presents a culturological view of phraseology, which in Slovenia has never been addressed in a theoreti-
cally precise way, even though the idea that phraseological units are the most original aspect of any language has been
widespread here since the 19th century. An attempt will be made to clarify why set phrases can be the bearers of cultural
connotations and to present various approaches to and research methods ethnolinguistic, contrastive and culturo-lin-
guistic relating to the semantics of set phrases, illustrated with selected phrases (e.g. /the woman/ wears the trousers).
Finally, a standard Slovene approach will be offered to researching phraseology in the context of culture.
Tam, kjer vsi govorijo isto, razum spi, spanec pa rojeva poasti.
1
1 Frazem kot nosilec kulturne konotacije
2
Ko razmiljamo o vsebovanosti kulture v jeziku, opazujemo pokulturjeno videnje sveta, ka-
kor se izraa z jezikovnimi znaki.
3
e o tem govorimo pri frazeolokih znakih, bomo iskali pred-
vsem v slikovitem (figurativnem) motivacijskem ozadju njihove notranje forme, ki jo predstavlja
podstavna dobesedna/prosta besedna zveza dobesedno branje frazema je torej sredstvo
za razkrivanje vpisanosti kulture v frazeme. Da je to eden od nainov, kako t. i. duh naroda
kae svoje videnju sveta v jeziku, je e konec 18. stoletja trdil nemki jezikoslovec W. Humboldt in
67
1 A. Debeljak, Grand Hotel Evropa, lanek v asopisu Delo, Sobotna priloga, 30. april 2005, str. 14, 15.
2 eprav je pojem kulturne konotacije v slovenskem prostoru nov, naj za zdaj zadoa najsploneji opis, da je /k/ultur-
na konotacija // interpretacija denotativnega ali slikovito (figurativno) motiviranega, kvazidenotativnega, vidika pome-
na v kategorijah kulture (Telija 1996: 214). Gre za sposobnost govorca, rojenega v danem kulturnem (vekulturnem)
prostoru in temu prostoru pripadajoem jeziku, da to povezavo doivlja zavestno in/ali nezavedno.
3 Vpraanja, kaj je v zvezi s to opredelitvijo pravzaprav kultura, zaradi obsenosti in zapletenosti na tem mestu ne bom
niti zastavila, e manj razreevala. Navedem naj le povzemalni opis, ki ga najdemo v Telija 1999: 18: Kultura e sku-
amo iz tevilnih opredelitev tega pojava v najsploneji obliki izloiti in posploiti vidike, bistvene za njeno souinkova-
nje z jezikom je tisti del slike sveta, ki odraa samozavedanje loveka, zgodovinsko spreminjajoe se v procesih
oseb(nost)ne ali skup(nost)ne refleksije o vrednostno pomembnih okoliinah naravnega, socialnega in duhovnega
bivanja. Gre torej za razumevanje kulture kot posebnega tipa vdenja, ki pria o reflektiranem samospoznanju love-
ka v procesu ivljenjskih navad. Upotevati pa je treba, da to spoznanje vkljuuje tako zavestne kot tudi nezavedne
plasti. Prim. e opis v Telija 1996: 226: Kultura je svojevrsten zgodovinski spomin naroda. Jezik s svojo kumulativno
funkcijo jo ohranja in zagotavlja dialog generacij ne le iz preteklosti v sedanjost, temve tudi iz sedanjosti v prihodnost.
humanistina smer, ki je njegovim naukom sledila, med drugim tudi v jezikoslovju, je tudi na
Slovenskem e v 19. stoletju dala prve poskuse odkrivanja in opisovanja povezave med (nacional-
no)kulturnimi normami (navadami), lovekovim (kot posameznika in kot pripadnika doloene jezi-
kovne oz. narodne skupnosti) videnjem sveta in (nacionalno)jezikovnim izrazom. Najpogosteje in
na ve mestih (Vidovi Muha 1988: 46 in 2000: 48; Krinik, Smoli 1999: 63/64) se s tem v zvezi
pri nas omenja Fran Levstik in njegova primerjava slovenskega in nemkega naina poimeno-
vanja izbrane reference (bogomolja, kolovrat) v Napakah slovenskega pisanja (1858). Zdi se, e-
prav ne razpolagam z natannimi podatki, da je slovensko frazeoloko gradivo postalo predmet
tovrstne analize ele kasneje, v 20. stoletju (o tem dalje).
Od osemdesetih let 20. stoletja dalje je za odkrivanje kulturnih danosti, kakor in kolikor jih od-
raa jezikovno gradivo, zelo pobudno kognitivno jezikoslovje, zlasti kognitivna semantika s svojo
teorijo metafore (Lakoff, Johnson 1980, 1981, 1998; v slovenskem prostoru o tem npr. Kante
1998; Krinik, Smoli 1999 in 2000; Krinik 2004a, Bdkowska Kopczyk 2004a, 2004b; Jemec
2004; Kastelic 2004). Ker se v tem okviru metafora razume kot del lovekovega miljenja, se
najprej govori o konceptualni (pojmovni) metafori ta je povezana z nainom, na katerega lovek
miselno osvaja svet, in sicer v razponu od filogenetskega (lovek kot bioloka vrsta) do onto-
genetskega (lovek kot posameznik) vmes pa si lahko zamislimo e prehodne stopnje, kot so
etnogenetsko, lingvogenetsko itd. Jezikovni kod je tako le ena od pojavnih oblik konceptualne
metafore v njem se le-ta udejanja v jezikovni obliki, torej v obliki jezikovnih metaforinih izrazov.
Ker je miselne procese neposredno teko (nemogoe?) preverjati, jezikovni izrazi sluijo kot neke
vrste corpus delicti.
Za raziskovanje kulturolokega vidika frazeologije s pomojo kognitivnega pristopa je pomem-
bno dvoje. Prvo je povezano z ugotovitvijo kognitivistov, da je lovekov konceptualni sistem meta-
forien, kar je posledica dejstva, da je lovek pojme enega mentalnega podroja sposoben in
celo prisiljen osvajati s pomojo in v okviru drugega: bolj abstraktne pojme doumeva tako, da na-
nje preslikava razmerja in lastnosti bolj konkretnih. Pojmi, kot so AS, PROSTOR, USTVO,
SMRT itd., so zelo abstraktni in nedoloni, zato je za loveka edino mogoe, da jih ugleda znotraj
konkretnejih pojmov, s katerimi ima doloeno izkunjo. lovekova izkunja pa ni (vpraanje, na
katerega ne vemo odgovora, je: ali je sploh kdaj bila) povezana samo z naravnimi danostmi,
lovek je tako reko narojen v neko (kakrnokoli) kulturo, njene norme, navade, obrede itd., kar
vse ga doloa vsaj toliko kot narava. Predvidevamo lahko celo, da se razmerje med deleema na-
rave in kulture skozi zgodovino spreminja v korist kulture. Z vidika prostora, v katerem smo, je
mogoe rei, da je marsikdaj in za marsikoga dele kulturne dediine veji od delea narave.
4
Drugo, kar je pomembno za prisotnost kulturoloke vrednosti, je povezano s frazeologijo samo,
68
4 Anekdotien in hkrati zgovoren je primer bele vrane. Ker frazem bela vrana v slovenini pomeni (navajam po SSKJ)
%redkost, izjema&, sem bila (resda kot mestni otrok, kar je do neke mere pomemben podatek) do svojih zelo zrelih let
prepriana, da so vrane rne. ele pri pripravi vaj iz frazeologije za prironik Pouk slovenine nekoliko drugae
(Kriaj Ortar, Beter, Krinik 1994: 139) sem se svoje zmote zavedela ob tekstu Vrane so sive. e bi priletela med-
nje bela vrana, bi jo takoj opazili. Rekli bi: Ta vrana je drugana. Bela vrana pravimo tudi tistemu, kar ne sodi v mnoico
enakih stvari. V letonjem tudijskem letu se je zgodba ponovila ob referatu v okviru izbirnega diplomskega seminar-
ja, v katerem je tudentka analizirala vrste pomenske udeleenosti sestavine s pomenom barve v stalnih besednih zve-
zah, tudi frazeolokih. Ob frazemu bela vrana je trdila, da gre za nasprotje simbolnih pomenov bel rn = pozitivno
in sicer poleg e omenjene poglavitne znailnosti, da frazeoloke zveze eksistirajo v dvojni po-
dobi
5
z dvema lastnostma njenih enot: stalnostjo in vebesednostjo. Stalnost, etudi e tako re-
lativizirana,
6
zagotavlja konvencionaliziranost frazeolokih enot, konvencionalna jezikovna sred-
stva pa so predvidoma vedno jezikovna uresniitev konvencionalnih konceptualnih metafor in ve-
inoma del temeljnih konceptualnih metafor, ki so sistemske, se pravi organizirane v koherentne
sklope (prim. npr. usmeritvene metafore GOR/DOL)
7
. Nadalje konvencionaliziranost frazemov
zagotavlja poznavanje in sprejetost od pripadnikov dane jezikovne skupnosti ter medgeneracijsko
prenosljivost (podedovanost), kar pria o njihovi dalji asovni (zgodovinski) prisotnost v jezi-
kovni skupnosti. Druga omenjena lastnost, vebesednost, dela frazeme bolj eksplicitne, razkrite.
V njih se konceptualna metafora jezikovno pogosteje izraa razkrito kakor npr. v besedju, kar jih
dela ne samo dostopneje za znanstveno analizo, temve tudi vplivneje za rojene govorce in pre-
poznavneje v t. i. sliki sveta dane jezikovne skupnosti (etnine, nacionalne) oz. kot univerzalno
loveke.
8
Prim. npr. razliko med razvidnostjo slike asa kot premikajoega se predmeta v zvezi
as tee ali tudi v zavrteti as nazaj in v besedi prihodnost ali celo as.
9
2 Raziskovanje frazeologije v kontekstu kulture
10
Z uvodnim delom smo e segli v prvega od treh sklopov vpraanj, ki jih kot bistveno nalogo
pri prouevanju frazeologije v kontekstu kulture zastavlja Veronika N. Telija, ena od najeminent-
nejih premiljevalcev tega vidika frazeologije v rusistiki (prim. Telija 1996: posebej 3. del na str.
214269, Telija 1998, Telija 1999). Prvi sklop je torej povezan z opredeljevanjem frazemov kot tis-
69
negativno, ker da so sicer vrane rne, bela med njimi bi bila torej res prava redkost. [Bioloka resnica je sicer bolj za-
pletena: obstajajo namre sive (oz. sivo-rne) in rne vrane, a dejstvo je, da v slovenskem prostoru dale najbolj pre-
vladujejo sive. V nekaterih drugih delih Evrope so v veini rne vrane. Slovenski rni vran je krokar.]
5 Izraz podoba je zasilen in se na tem mestu nanaa na dejstvo, da ima frazem dvojno obliko in v bistvu tudi dvojni po-
men, in sicer tako, da obliko t. i. notranjo formo frazema predstavlja oblika (izraz) podstavne proste besedne zveze
in do doloene (motivacijske) mere njen pomen.
6 Obsene zbirke besedil v elektronskih besedilnih korpusih kaejo, da je absolutna stalnost frazeolokih enot, pred-
vsem njihove oblike, lastnost manjega tevila teh enot (prim. Gantar 2003, posebej str. 212).
7 Kar je pozitivno (VE, DOBRO, SREA, ZDRAVJE, IVLJENJE, LJUBEZEN, VISOK POLOAJ), je gor (plavati v obla-
kih, biti v sedmih nebesih, dvigati glavo, povzdigovati koga v nebo, visoko letati, visoko prilesti); kar je negativno
(MANJ, SLABO, NESREA, BOLEZEN, SMRT, SOVRATVO, NIZEK POLOAJ), je dol (biti na tleh, skloniti glavo,
pogrezniti se v zemljo /od sramu /, spraviti koga pod ruo, iti v krtovo deelo, nizko pasti). Ta konceptualna metafo-
ra dobiva tudi drugana izrazila, kot je jezik. Gotovo najrazkoneji prostori, v angleini imenovani penthouse, niso
po nakljuju na vrhu (prim. penthouse so razkone sobe na vrhu visoke stavbe, Collins Cobuild 2000). (Tudi vodst-
vo Filozofske fakultete je v 5. nadstropju, torej na vrhu!)
8 Pojem slike sveta je od srede 20. stoletja znan iz jezikoslovne smeri, ki jo je v tridesetih letih zael L. Weisgerber, iz-
hajajo neposredno iz teorije besednih oz. semantinih polj, v irem smislu pa tudi v navezavi na e omenjeni hum-
boldtivizem vse troje se namre v izhodiu navezuje na nemki prostor. Pri nas o tem prim. Balaova 2004.
9 Prihodnost je v tem smislu as, ki prihaja (se premika) slika je e vedno prisotna, eprav rojenemu govorcu zago-
tovo manj razvidna kakor slika premikajoega se asa v zvezi as tee. Da je tudi v besedi as koncept asa zagledan
kot premikanje, razkrije ele etimoloka razlaga in celo ta le kot domnevo (Snoj 1997: 67): Etimologija ni jasna. Lahko
gre za izpeljanko, sorodno s e. esat %hitro hoditi, beati&, kar je dalje sorodno s sloven. kas %vrsta konjskega teka&
//. e je domneva pravilna, je as prvotno *%gibanje, tek&.
10 Ob tem naj opozorim na zbornik tej temi posveenih razprav z naslovom Frazeologija v kontekste kultury (Moskva
1999), v katerem je mogoe najti prispevke, ki se raziskovanja lotevajo z vidika razlinih pristopov in z razlinimi meto-
dami.
tega dela poimenovalnih sredstev, ki je na kulturno-jezikovni ravni najbolj samobiten. V okviru dru-
gega sklopa nalog je treba natanneje premisliti razline v jezikoslovju dalji ali kraji as prisotne
pristope in metode prouevanja kulturne semantike frazemov (Telija 1999: 13) in vzpostaviti
med njimi povezovalna in razloevalna razmerja. Tretji sklop pa zadeva probleme, povezane z do-
loitvijo jeziku in kulturi skupnih metodolokih temeljev, na podlagi katerih bi se izdelale metode
prouevanja enot frazeolokega sestava, ki imajo funkcijo medgeneracijsko reproduciranih
znakov jezika kulture in sodelujejo pri translaciji mentalnih znailnosti naroda kot nosilca jezika.
Ker se teoretino o kulturolokem vidiku frazeologije v slovenskem jezikoslovju e ni kaj dosti
razmiljalo eprav lahko tovrstnim razmislekom v zvezi s posameznimi frazeolokimi enotami
sledimo strnjeno vsaj od srede 20. stoletja (o tem e dalje) , se ta zapis s teoretinimi metodo-
lokimi reitvami pri (lingvo)kulturoloki analizi frazeolokega gradiva ne bo zmogel ukvarjati. Po-
skual pa bo vsaj predstaviti prva dva sklopa vpraanj in njihovih reevanj, tudi znotraj slovenske-
ga jezikoslovnega prostora.
2.1 Nadaljujemo torej v uvodu zaeti prvi sklop, katerega naloga je utemeljitev frazeolokih
enot kot najprimernejih znakov za pretvorbo znakov kulture v jezikovno obliko in posledino
kot najprimernejih sredstev za izraanje kulturnega temelja neke jezikovne skupnost. V zvezi z
dokaj posploenimi trditvami, da je frazeologija najbolj samobiten del jezika, lahko tudi v zgodovi-
ni slovenske frazeologije najdemo opise, kot je naslednji:
Fraz
11
ima vsak razvit kulturen jezik na tisoe, in tem ve, im bolj je star, razvit in bogat. V njih se mnogo
bolj kot v besedju in v slovninih oblikah razodeva samoniklost jezika in dua naroda, ki ta jezik govori.
Prouevati in osvajati si frazeoloki zaklad nekega jezika pomeni torej spoznavati znaaj naroda, njegov
nain miljenja in ustvovanja. (Pavlica 1960: 1.)
Kot smo skuali nakazati zgoraj (pod 1), gre za to, da se v frazemih pojavljajo jezikovna sred-
stva in naini, ki jim dajejo sposobnost, nanaati se na kulturo zaradi njih frazemi imajo t. i. kul-
turno referenco in so sposobni odslikavati za dano jezikovno skupnost znailne poteze kulture
v obliki jezikovnega znaka. To se v frazeologiji lahko kae na dva osnovna naina: s prisotnostjo
zunajjezikovnih danosti s podroja materialne, duhovne ali socialne kulture ali z izraanjem kultur-
nih vrednot in norm neke drube (jezikovne skupnosti, naroda itd.) z denotativnim ali konotativnim
delom pomena. Za prvo je mogoe navesti zveze kot npr. kuj elezo, dokler je vroe (obrt), drati
se kot lipov bog (predkransko malikovanje), nositi svoj kri (kranstvo), lomiti kopja (nain voj-
skovanja), vrei rokavico (komu) (v vitekih asih dogovorna kretnja za izzivanje na dvoboj), na ko-
lenih prositi (simbol lovekove avtoritete in njegove drubene moi, Chevalier, Gheerbrant 1993,
geslo koleno), vzeti vajeti v svoje roke, prevzeti krmilo (kultura prevoznitva), imeti krompir (prim.
Stabej 1977: 89; dalje pod 3.1), na rova (koga/esa)
12
; za drugo prim. as je zlato, as preganja
(koga), brez dela ni jela, (kdo) hlae nosi, glava druine ali npr. negativno vrednotenje nedela
70
11 Tako imenuje Pavlica frazeme.
12 Povezavo odkrije le zgodovinska raziskava in etimologija. Rova je bila palica, ki je ponekod, zlasti na severu Evrope
sluila kot koledar, na njej so bili dnevi oznaeni z runami ali zarezami (prim. Geburt der Zeit, 1999: 9295), naa
kultura jo pozna oz. jo je poznala predvsem kot asovno palico s posebnim namenom: preklana palica, na katero
drati roke kriem, imeti dve levi roki, drubeno(moralno) nesprejemljivih vrst govorne komunika-
cije, kot je neodkrito govorjenje prevara: kaliti vodo, metati pesek v oi, obljubiti s figo v epu;
zmerjanje oprati glavo (komu), alitev dajati v ni (koga), obrekovanje vlaiti po zobeh, prepir prati
umazano perilo, loviti (koga) za besedo.
2.2 Druga naloga je razmejiti razline pristope v raziskovanju medsebojnega delovanja jezi-
kovnih sredstev (v okviru tega razmiljanja zlasti frazemov) in kulture ter vzpostaviti razmerja med
temi pristopi. Telija (1999: 14, 15) jih razdeli na etnolingvistino, kontrastivno in lingvokulturoloko
usmeritev. Vse tri usmeritve se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, vendar ne sovpadajo, ker jih
zanimajo razlini asovni (diahroni, sinhroni) in kulturno-arealni (nacionalnokulturni in -geografski,
vekulturni, medkulturni) prerezi prouevanja frazemov. Etnolingvistika raziskuje in opisuje pred-
vsem zgodovinski vidik nastajanja frazemov oz. pojavljanja kulturnih plasti pri tem nastajanju.
Zanjo je znailen diahroni nain obravnave, zato bi jo lahko imenovali tudi zgodovinski ali etimo-
loki pristop. Etnolingvistiko zanima kulturno ozadje kot izhodie za slikovito (figurativno) podla-
go nekega frazema. Lingvokulturologija nasprotno prouuje ive komunikacijske procese in
povezavo v njih rabljenih jezikovnih izrazov s sinhrono obstojeo in delujoo mentaliteto naroda
oz. jezikovne skupnosti.
Lingvokulturologija si za cilj prouevanja zastavlja sposobnosti frazeolokih znakov odslikavati sodobno
kulturno samozavedanje naroda, razumljeno kot ogrodje njegove mentalitete, in izraati le-to v procesu
ive rabe frazemov v diskurzih razlinega tipa. (Telija 1999: 14/15.)
Lingvokulturoloki pristop odkriva, s katerimi sredstvi in na kaken nain se v frazemih pojav-
ljajo kulturno zaznamovani znaki, in ugotavlja, v kaknem razmerju so z ustreznim kulturnim ko-
dom in njegovim jezikom. Naloga tega pristopa je tudi natanneje opredeliti pojem kulturne
konotacije (prim. op. 2) in izdelati tipologijo teh konotacij.
13
Kontrastivna analiza je sicer prav tako usmerjena v sinhroni opis, vendar jo zanimajo pove-
zave in razlike med frazeolokimi sistemi razlinih jezikov. Zanima jo predvsem izrazna stran fraze-
mov, razlike v njihovi komponentni sestavi, zlasti tistih, ki so kulturno zaznamovane. Rezultat je
razmejitev nacionalnega
14
oz. posebnega od skupnega oz. univerzalnega na ravni izraza in tudi
v organizaciji t. i. slike sveta.
In vendar so vse tri usmeritve med seboj tesno povezane. Sinhrona usmerjenost lingvokultu-
rologijo sicer bistveno louje od primarno diahrone etnolingvistike, ni pa mogoe spregledati, da
71
so z zarezami oznaevali koliino posojila, zamenjanega blaga ali esa podobnega (prim. Bezlaj 1995: 2000, Snoj
1997: 546).
13 Jezikoslovno zanimivo vpraanje, ki se ga jezikoslovci malo, a tudi razlino lotevajo, je, kakno je razmerje med kul-
turno konotacijo in pomensko konotacijo. Ali drugae: ali je kulturna konotacija del pomena frazeoloke enote ali je le
del njene rabe? Vpraanje je odprto na podoben nain, kakor je odprto pri uvranju jezikovnozvrstne zaznamovanosti
(prim. Krinik 2004b: 104) zdi se, da sta kulturna konotacija in jezikovnozvrstna zaznamovanost enote do neke
mere povezani, kar je pogosto posledica intertekstualnosti tako zaznamovanih enot (prim. izbibline frazeme in njiho-
vo zaznamovanost, o tem tudi v Krinik 2000: 68).
14 Izraz nacionalen se v tej zvezi zelo rad uporablja, vendar ne vedno upravieno (verjetno se /je/ dostikrat tudi zlorab-
lja/l/).
je etnolingvistika hkrati tudi temelj za lingvokulturologijo. Telija zelo dobro ugotavlja, da je razlog
za to tesno povezavo zgodovinska narava tako kulture kot jezika. Tudi rezultate kontrastivne anali-
ze, ki osvetljujejo etnino logiko v protistavi z logiko iste vrste v drugem frazeolokem sistemu,
lingvokulturologija s pridom izrablja za iskanje kulturno specifinega.
2.2.1 Ne da bi eleli predstaviti natanno ekspertizo, poskuajmo povezave in razlike med
usmeritvami ponazoriti z zgledom slovenskega frazema nositi hlae. Zgled je razmeroma pre-
prost, v nekem smislu celo banalen, a vendar e vedno delujo.
Raba v slovenskem jeziku in besedilih
Zvezo nositi hlae rojeni govorec slovenskega jezika e danes najpogosteje reflektira v tipsko
enakem sobesedilu, kakor ga ne po nakljuju navaja Slovar slovenskega knjinega jezika
(dalje SSKJ): v tej druini pa ena hlae nosi, pripisani denotativni pomen je %odloa in ukazuje&,
konotacija je dana s kvalifikatorjem iron(ino). Slovenski pravopis 2001 se odloa za nekoliko
vejo abstrahiranost v zaznamovanosti vrilca dejanja iz funkcije (ena) v spolskost (enska): v tej
hii ona nosi hlae. Besedilni korpus Fida, ki je pisni korpus, ima med 136 zadetki 36 frazeolokih
uresniitev, po odstranitvi ponavljanj e 29; besedilno je vrilec dejanja po naravnem spolu ures-
nien takole: v 13 zgledih je enska, ki nosi hlae, v 4 moki; v 10 zgledih ni opredeljeno (z
vpraalnim zaimkom kdo), v 1 zgledu je neugotovljivo (zaradi pomanjkanja sobesedila) in v 1 zgle-
du je vrilec dejanja politina stranka. Sklep: nanaanje frazema na ensko je sicer prevladujoe
tako v refleksiji rojenih govorcev kakor v izkazani besedilni rabi, vendar ne (ve) izkljuno nanjo.
15
Sploni kulturoloki vidik
V skladu s prisotnostjo prvin kulture v frazemu sploh najprej ugotovimo, da so hlae kulturna
realija: so del oblailne kulture, in sicer tradicionalno del mokih oblail.
16
Zato lahko dalje skle-
pamo, da je kot del kulture vpisano v ta frazem tudi doloeno razmerje med drubenima vloga-
ma mokega in enske.
Etnolingvistika
Znotraj te usmeritve je mogoe ugotoviti, da so hlae kulturna realija, povezane z doloenim
kulturnim prostorom in asom. Za na namen naj zadoa podatek, da nosijo hlae moki e od
antike, enske pa ele od dvajsetih let 20. stoletja (Slovenski veliki leksikon, 2004: 51). Dalje se
pokae, da se zveza nositi hlae v starejih slovenskih slovarjih in zbirkah ljudskih pregovorov
pojavlja v obliki ena hlae nosi ali celo kjer ena hlae nosi, si mo kruha prosi in kjer ena hlae
nosi, mo malokdaj dobro kosi.
17
Slika podstavne besedne zveze je popolnoma jasna: e enska
oblee moko oblailo, prevzema moko vlogo vloga mokega pa je odloati in ukazovati.
Sklep: frazeoloka zveza je zagotovo del kulture, v kateri so (bile) hlae del mokih oblail in v
kateri je vlogo odloanja in ukazovanja imel moki, ne pa enska. Na prvi pogled bi se verjetno
72
15 Kot kae gradivo v Fidi, gre za iritev, seveda izjemoma: Poroke ne bo, ker eli nositi hlae SLS in Bo e e videl, kdo
bo v Evropi nosil hlae.
16 Prim. SSKJ geslo hlae: %oblailo, zlasti moko, ki obdaja spodnji del telesa in vsako nogo posebej&.
17 Prim. Pleternik: (geslo hlaa) ena hlae nosi die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel, kjer ena
hlae nosi, si mo kruha prosi. Kocbek (1887: 36): Kjer ena hlae nosi, mo malokdaj dobro kosi.
zdelo, da frazem ne potrebuje kake posebne zgodovinske ali kulturoloke razlage, ker da je
popolnoma razviden.
Kontrastivna analiza
Tako usmerjeno prouevanje kulturnega temelja frazemov bo slovenskemu frazemu poiskalo
ekvivalente v frazeolokih sistemih drugih jezikov in ugotovilo, da v vseh jezikih z isto oblailno kultu-
ro obstajajo bolj ali manj prekrivni ekvivalenti. Prim. nemko (po Wahrig): (Hose) sie hat die Hosen
an sie ist der Herr im Haus, sie gibt in der Ehe einen Ton an, sie Bestimmnt alles z oznako <umg-
(angsprachlich)>; francosko (po Rey, Chantreau 1998) porter la culotte(s); angleko (po Collins Co-
build): (wear 5.) If you say that one person in a married couple wears the trousers, especially the
wife, you mean that they are the one who makes all the decisions. The American expression is wear
the pants, s kvalifikatorjem informal
18
itd. Glede na jezikovno sorodnost je zanimiv podatek, da reci-
mo v ruskih slovarjih zveze nosit brjuki ne dobimo, jo je pa mogoe eprav redkeje najti v ruskih
besedilih.
19
Kontrastivna analiza, ki mora upotevati zgodovinsko tesno povezanost slovenskega
in nemkega prostora, bo tudi opazila, da se kljub navedenemu nemkemu frazemu v Pleterniko-
vem slovarju (1894/95) slovenski frazem prevaja z nemkim ekvivalentom die Frau hat den Hut in
da se tudi v zbirki Pregovori in reki na Slovenskem E. Bojca (izla trikrat: 1974, 1980 in 1987) nava-
ja pregovor Kjer ena klobuk nosi, mo slabo kosi.
20
S tem v zvezi bo treba ugotoviti, ali je taka vari-
anta v slovenini kdaj obstajala (menim namre, da danes ne obstaja) ali pa je lo le za prevod
(kalk) iz nemine; dalje pa tudi, ali je Pleternikova izbira neprekrivne variante prevodnega ekviva-
lenta posledica puristino obarvane izbire ali tedanjega stanja v nemini. Drugo s slovenskim
tesno povezano okolje je seveda prostor bive Jugoslavije, ki je, kar se tie oblailne kulture v tradi-
cionalnem smislu zelo zanimiv. Na prvi pogled se zdi nenavadno, da Juraniev Slovensko-srb-
skohrvatski slovar (1981) pod geslom hlae zvezo ena nosi hlae prevaja kot ena je gospodar u
kui, vendar tudi Aniev Rjenik hrvatskoga jezika zveze nositi hlae nima. Vsaj rojeni govorci hrva-
kega jezika zvezo poznajo, najti jo je mogoe tudi v besedilih, kljub temu pa njeno neupotevanje
v slovarjih najbr prinaa neko informacijo.
21
e posebej bi morala biti kontrastivna analiza pri opa-
zovanju kulturnega ozadja frazema pozorna na stanje v jezikih okolij z drugano oblailno kulturo.
Predvidoma v kulturnem okolju, v katerem tradicionalno nosijo hlae enske prim. SSKJ dimije
%zelo iroke enske hlae, segajoe do lenkov& s pojasnilom v muslimanskem okolju takega
frazema v jeziku torej ne bi mogli priakovati (npr. v arabini, morda celo ne v bosanini).
22
73
18 To je verjetno tudi razlog, da slovenska razliica tega slovarja (Collins Cobuild Angleko-slovenski slovar Bridge) fra-
zema ne vkljuuje.
19 Podatke o stanju v ruskih slovarjih mi je posredovala kolegica z zagrebke rusistike . Fink. Ruska frazeologinja T.
Filimonova meni, da frazema v slovarjih verjetno ni zaradi tega, ker e ni popolnoma ustaljen; da pa je sicer rabljen in
prepoznaven v ruini: v glavnem v povezavi z vlogo ene v druini.
20 Pri tem citira Slomka (Bojc 1980: 320).
21 Za podatek se zahvaljujem hrvaki frazeologinji . Fink.
22 V arabini je za isti pomen (tudi ne izkljuno za odnos enska moki) kot nositi hlae rabljena zveza (dobesedno):
spraviti se na igav hrbet (podatek mi je posredovala D. Zgonec). Prim. tudi take sopomenske (a z razlino sliko)
frazeme, kot so slovenski priti z deja pod kap, nemki vom Regen in die Traube kommen, angleki out of frying-pan
(and) into the fire, malajsko (dobesedno) priti iz krokodilovih eljusti v tigrov gobec (Moon 1992: 1327). Podatek mi
je posredovala M. Vrbinc.
Lingvokulturologija
Ta usmeritev za svojo analizo najprej ugotovi tipinost slike, ki je v osnovi pomena frazema
(torej motivacijsko povezavo med noenjem hla in odloanjem oz. ukazovanjem) in ki kulturo-
loko odslikava tipinost ivljenjske situacije. Tako namre ugotavlja kolektivne (stereotipne) pred-
stave lingvokulturne skupnosti o neki kolektivni izkunji. Za dodelitev statusa kolektivne predstave,
je treba v povezavi s frazemom nositi hlae oz. ena hlae nosi upotevati skupino frazemov (in
izrazov), ki so jezikovna uresniitev konceptualnega polja ENSKA (dolgi lasje kratka pamet;
kurja pamet, kamor si hudi sam ne upa, polje babo; babja vera; kjer vrag ne zmore, enska pripo-
more; enska zamoli, kar v glavi ve ni, enska je kakor aprilsko vreme).
23
Nadalje je mogoe ugo-
toviti, da je konceptualna vsebina, katere eno od izrazil je frazem ena/enska nosi hlae, vredno-
tena negativno, kar se na ravni konotativnega dela pomena frazema kae z oznako ironino tako
v SSKJ kot tudi v asociativno-pomenskem (mentalnem) slovarju rojenih govorcev slovenskega jezi-
ka. e bi ta prikaz ne bil zgolj za ilustracijo razlinih pristopov pri prouevanju frazeologije znotraj
kategorij kulture, ampak celoviteja kulturoloka analiza tega primera, bi seveda morali ugotoviti,
da je v tej zvezi treba pregledati e eno konceptualno polje, in sicer zgradbo koncepta MOKI,
kajti dejstvo je, da se stereotipna situacija vsaj v enaki meri nanaa tudi nanj e ostanemo samo
na omejenem podroju kulturne danosti frazema nositi hlae, prim. frazeme srce pade v hlae
komu, hlae se tresejo komu, koliko je koga v hlaah, ki jim nekoliko poenostavljeno lahko pripie-
mo pomen %(z)bati se, biti strahopeten& in se tako motivacijsko kot stereotipno nanaajo na mo-
kega. S takimi postopki grupiranja frazeolokih izrazov v reprezentativno obsena ideografska
polja (npr. lastnost loveka, ustva, intelektualne sposobnosti itd.) lingvokulturoloka analiza lahko
vzpostavi temeljne konceptualne metafore, te pa so posrednik med jezikovno in kulturno kompe-
tenco rojenih govorcev (prim. prikaz koncepta asa v Krinik, Smoli 2000). Poznavanje kulturnih
znakov in prepoznavanje z njimi povezane kulturne konotacije jezikovnih znakov, v tem primeru
frazemov, je del kulturne kompetence pripadnikov jezikovne skupnosti oz. naroda. Stereotip, ki ga
izraa frazem (ena/enska) nosi hlae, v sodobni slovenski drubi oitno slabi ali se omejuje na
doloene drubene skupine (socialne, starostne?) to bi kazalo dejstvo, da nanaanje zaenja
presegati odnos ensko/moko vendar e vedno ostaja in se lahko celo aktivno vkljui v med-
sebojno razmerje jezika in kulture. To razmerje namre ni enostransko v tem smislu, da bi le kultu-
ra puala svoje sledi v jezikovnih znakih, temve deluje tudi obratno: tudi jezikovni znaki s svojo
reprodukcijsko mojo medgeneracijskega prehajanja pomagajo vzdrevati kolektivne predstave.
Tega se bo na Slovenskem zlahka spomnila generacija ensk, ki so e po drugi svetovni vojni (v
estdesetih letih), ne le v dvajsetih letih, kakor trdi enciklopedini zapis, zaele nositi hlae.
24
74
23 Konceptualno polje ENSKA v slovenini nima samo ene temeljne konceptualne metafore, niti niso konotacije vseh
frazemov, ki so njihova izrazila, negativne (tako je na primer znano tudi, da enska podpira tri vogale pri hii in je to
ocenjeno kot pozitivno). Tukaj so pa ponazorjene povezave za izbrani frazem.
24 Slovenski prostor v tem ni izjema. V korpusu Fida je mogoe najti naslednje poroilo iz Mladine 1998. leta: In Hillary
[gre za eno bivega amerikega predsednika Clintona, op. E. K.], predsednica wellesleyske tudentske vlade, je do-
bro vedela, kako se stree reformam. Ko je l. 1965 prila na kolid, je veljal strog ocenjevalni sistem, fantje niso smeli
v deklike spalnice, avtomobili v tudentskem naselju so bili prepovedani, punce pa so morale nositi krila. Ko je s
kolida odhajala, se je ocenjevalni sistem povsem sprostil, fantje so lahko hodili v deklike spalnice, avtomobili so lahko
vozili po tudentskem naselju in punce so smele nositi tudi hlae.
Naravnost eksemplarina pa je zgodba, ki se je dogajala letonjo pomlad (2005) v eni od bank
v Sloveniji: vodstvo Probanke je svojim uslubenkam prepovedalo nositi hlae na delovnem
mestu.
3 Slovenski prispevek k prouevanju frazeologije v kontekstu kulture
eprav gradiva ni nepregledna mnoica, premislek o tej temi noe biti izrpen pregled zgodo-
vine kulturolokega vidika v slovenski frazeologiji, temve le tipski prikaz prisotnosti obravnavanih
treh usmeritev znotraj njega. Tudi nas ne bo zanimalo ukvarjanje s tem posebej z vidika paremi-
ologije, eprav se je treba zavedati, da je bilo prav paremioloko gradivo, kot so pregovori, reki,
razline sentence itd. sploh izreki kot izraz ivljenjske izkunje, ljudske modrosti, venih resnic
v obliki nauka asovno gledano, prva pobuda za tovrstne raziskave.
25
asovno zaporedje
pojavljanja posameznih pristopov je priakovano in se ujema tudi s koliinskim: na prvem mestu
so etnolingvistine raziskave, sledijo kontrastivne in redke lingvokulturoloke.
3.1 Etnolingvistino prouevanje frazemov se je v slovenskem jezikoslovju zaelo sredi 20.
stoletja. Kar presenea, je dejstvo, da smo v tem smislu asovno usklajeni z drugimi jezikoslovji
(eprav je sicer zaetek moderne frazeologije pri nas nekoliko zapoznelo v prvi polovici se-
demdesetih let
26
).
27
Leta 1958 je namre poljski leksikolog in frazeolog S. Skorupka v svojem
prispevku na 4. mednarodnem kongresu slavistov v Moskvi predlagal loevanje frazeolokega
gradiva slovanskih jezikov na konvencionalni in naturalni (naravni) del (Skorupka 1958; citira-
no po Mokienko, Malinski, Stepanova, Walter 2004: 16). Eno izmed teoretinih vpraanj tedaj, ko
se je frazeologija kot samostojna jezikoslovna veda ele zaenjala, je bilo med drugim interakcija
univerzalnega in unikalnega, splonolovekega in nacionalno specifinega v frazeologiji. Raz-
mejevanje frazemov na konvencionalne in naravne, kakor ga je opisal Skorupka, je bilo zamilje-
no diahrono, temeljee na genezi frazemov (Skorupka 1958: 123):
Frazeoloke zveze, ki jih imenujem naravne, so pogosto skupne mnogim jezikom, nastajajo neodvisno
druga od druge, ker temeljijo na naravnih pojavih, na lovekovem opazovanju narave, ivljenja v njej, na
splonih fizinih in psihinih oblikah lovekove dejavnosti. Frazeoloke zveze, ki jih imenujem konvencio-
nalne, pa odslikavajo specifine razmere v razvoju danega naroda: njegove obrti, bivanjske razmere, obi-
aje, verske in kulturne razlike z eno besedo razvoj materialne in duhovne kulture loveka.
Skorupka je navajal tudi mnoge frazeoloke zglede. K naravnim je priteval frazeme, ki imajo
med sestavinami poimenovanja delov telesa (t. i. somatizme), zemljepisna poimenovanja, meteo-
roloke izraze, ivalska poimenovanja (t. i. animalizme); med konvencionalne pa je uvral fraze-
me, katerih motivacijske besedne zveze so zadevale npr. ribolov, lov, vojako podroje, religiozno
75
25 Ne da bi se bilo treba bati prevelike pomote, zapiimo, da lahko prve zaetke iemo v 19. stoletju. Razmeroma popol-
no bibliografijo objav o slovenskih pregovorih in rekih najdemo v zbirki Pregovori in reki na SlovenskemE. Bojca (druga
izdaja 1980: 1721).
26 Mejnik je Toporiieva objava lanka K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije v Jeziku in slovstvu 1973/74.
27 Tudi v jezikoslovnih krogih v drugih delih tedanje Jugoslavije je tovrstna diskusija datirana v tem asu. Prim. npr. o fraze-
mu biti na konju v Zborniku za filologiju i lingvistiku (1959) slovenski del je prispeval R. Kolari (1959: 151/152).
ivljenje itd. Kot pravijo ocenjevalci Skorupkovega prispevka (Mokienko, Malinski, Stepanova,
Walter 2004: 18), bi /b/ilo /.../ vznemirljivo za vsak posamezni jezik izdelati nabor frazemov, pripa-
dajoih prvi ali drugi skupini. Toda narediti nekaj takega je nadvse teavno in za mnoge frazeme
na dananji stopnji njihove raziskanosti naelno nemogoe. To je tudi vzrok, da so se avtorji prvih
slovenskih zgodovinsko-kulturnih prispevkov o frazemih poleg raziskovanja njihovega nastanka
morali ukvarjati e s puristinim in antipuristinim razglabljanjem. Gre za lanke A. Sovreta V kozji
rog ugnati in e kaj (1959/60), B. Bortnika e nekaj besedi o reklih in kalkih (1960/61), T. Bajca O
purizmu in puristih (1959/60) in F. Bezlaja Vloga kalkov v slovenini (1959/60), vsi objavljeni v revi-
ji Jezik in slovstvo. Tako A. Sovre (1959/60: 181) zane takole:
Pred to reenico [v kozji rog ugnati op. E. K.]
28
stojim e najmanj pol stoletja kakor bik pred rdeo ru-
to, prvi zato, ker me drai v nji eden najbolj kosmatih germanizmov, drugi, ker je v nemini sami ne-
smiselna, tretji, ker je njen slovenski prevod napaen, etrti, ker je neekonomska, saj zadostuje skrom-
nemu Kranjcu za natanko isti pomen glagol ugnati brez naslednjih treh besed.
B. Bortnik (1960/61: 173) pa: Kadar loveku pride na misel ali bi rad zapisal domae reklo,
se mu esto zbude pomisleki, ali je reklo pravilno in nae ali pa je s tujih livad pritavalo na nae
polje. Ta manj produktivni del diskusije je zakljuil Bezlaj z razlago kalkiranja kot enega od pro-
cesov v razvoju vsakega jezika in kot kulturnozgodovinskega pojava (1959/60: 140): Kalki so to-
rej e prastar pojav, skoraj bi rekli nujna posledica soitja narodov in kultur.
29
Poleg te diskusije
pa lanki prinaajo premisleke, ki jih bliajo Skorupkovi ideji o delitvi frazemov na naravne in kon-
vencionalne oz. univerzalne in nacionalno posebne. Tako npr. Sovre na str. 182 protestira proti
oznaevanju zveze nimam asa v Slovenskem pravopisu (1950) z zvezdico (kot le pogojno dovo-
ljeno za knjini jezik) zaradi njene namiljene neslovenskosti in meni, da je univerzalna: Ne
razumem, zakaj bi Slovenec ne mogel narediti kake fraze z natanko istim zasukom kakor Nemec
ali Angle ali Italijan, ne da bi njegov izraz dial po izmu. Vsi ljudje imamo enake moganske
vijuge.
30
[Podrt. E. K.] Nasprotno pa Bajec na str. 132 zvezi lomiti kopje ravno iz kulturolokih
razlogov pripie neslovenski izvor:
Pred asom sem v tem listu odklonil tudi reklo kopje lomiti. Nekdo mi je odgovoril, da je to evropeizem,
saj ima tudi italijanina rompere una lancia. Priznam, da za evropeizem ne gre jemati najtanjega sita,
76
28 Za frazem se v starejih prispevkih uporabljajo razlina poimenovanja: reklo, reenica, fraza. (Izraza reklo in reenica
pri tem nista prekrivna z istima izrazoma za skladenjsko zgradbo frazema, rabljena v Toporii 1973/74.)
29 Zdi se, da bodo z mnoinim prevajanjem zlasti administrativnih in pravnih besedil Evropske unije pojavu kalkiranja
ponovno nasteaj odprta vrata v jezik in jezikoslovne obravnave, morda tokrat bolj z lingvokulturolokega stalia.
30 Sovretova razlaga je na tem mestu navedena samo zato, da bi potrdila hkratnost dogajanja v slovenskem prostoru gle-
de na Skorupkovo tezo o loevanju na univerzalne in unikalne enote. Sicer je misel o univerzalnosti pomenskega pre-
nosa v nimamasa zmotna, saj gre za izrazito kulturno vezano metaforo. Zveza nimamasa je jezikovni izraz temeljne
konceptualne metafore AS JE DENAR/SREDSTVO/DOBRINA, kamor sodi e dosti drugih frazemov, npr. tratiti/
zapravljati as, krasti as (komu), bogu as krasti, as je zlato (ve v Krinik, Smoli 2000, posebej str. 10, 12,
15/16). Metafora je prisotna v moderni zahodni kulturi, kjer je delo tipino povezano s asom, ki ga zahteva, in je as
natanno kvantificiran: navada, biti plaan na uro, niti ni zelo stara, vezana je na razvoj moderne industrializirane
drube. Zato tudi ni presenetljivo, da je Sovre zvezo nimam asa razglasil za enako mono (in obstojeo) v nemini,
angleini in italijanini in v tem smislu ima popolnoma prav, le da je podlaga zanjo skupno kulturno ozadje, ki drui
Slovence z Nemci, Anglei in Italijani.
vendar vpraam: kopja so lomili vitezi na turnirjih, toda kdaj in za koga jih je lomil slovenski tlaan? Reklo
je slovenski miselnosti tuje.
Prva slovenska monografska etnolingvistina leksikoloko-frazeoloka raziskava z vsem po-
trebnim zgodovinskim in sociokulturnim instrumentarijem je izla 1977. leta z naslovom Kruh ubo-
gih. Njen avtor je J. Stabej, posveena pa je krompirju. Veji del jezikoslovnega razpravljanja je
sicer namenjen slovenskim poimenovanjem za to rastlino, predstavljene pa so tudi vse prostor-
sko-asovne, socialne idr. okoliine,
31
zaradi katerih v slovenini frazem imeti krompir pomeni
%doiveti nepriakovano ugoden, dober izid, konec esa& (= imeti sreo). Prim. e: Neumen kmet
ima najdebeleji krompir in variante.
Prvo teoretino in naelno razmiljanje, povezano tudi z etnolingvistinim prouevanjem fraze-
mov je prispeval J. Keber vsaj v dveh lankih. Leta 1995 je izel Pomen etnografskih in zgodovin-
skih podatkov za raziskovanje leksike in frazeologije (Keber 1995: 8590), pet let zatem e lanek
Razlaganje izvora slovenskih frazemov (2001: 3550). Medtem ko je prvi bolj prikaz, kako ustrezno
izrabljati podatke iz kulturnozgodovinskih virov za razlaganje motivacijske osnove konkretnih
frazemov (iveti na koruzi, kupiti maka v aklju, iti rakom vigat), je Keber v drugem sistematino
podal, razloil in s primeri ponazoril svoj razlagalni pristop pri razlaganju izvora frazemov, za
katerega pravi, da je v primerjavi s podajanjem v slovarskem delu Opyta [Opyt etimologieskogo
slovarja russkoj frazeologii N. M. anskega, V. I. Zimina in A. V. Filippova, Moskva 1987 op. E. K.]
bolj kompleksen, kar je na zunaj vidno e po bistveno vejem obsegu lanka, v katerem se pojas-
njuje doloen frazem (Keber 2001: 37). Upoteva 7 vidikov: 1. pomen frazema po SSKJ in drugih
slovarjih; 2. izprianost v gradivu za SSKJ; 3. izprianost v starejih slovarjih, 4. upotevanje ust-
nih virov, 6. upotevanje stanja v drugih evropskih jezikih; 7. leksikoloka in etimoloka analiza
sestavin frazema; 8. pojasnitev predstave, motiva, na osnovi katerih je nastal obravnavani fra-
zem; 9. asovna doloitev nastanka obravnavanega frazema, in e je izposojen, jezik, iz katere-
ga je bil izposojen ali prek katerega je bil posredovan; 10. ugotavljanje izvirnosti, ki je razvidna
iz obravnave po predhodnih vidikih. Po vmesni obravnavi nekaterih frazemov (kuzla skae v rit
komu, maji kaelj, mila jera, imeti maslo na glavi, panska vas) po natetih vidikih vsebino vsakega
vidika e povzemalno predstavi. eprav posebnega kulturolokega ali etnolingvistinega vidika
ne predvideva, je iz opisov razvidno, da podatke o jezikovnih in zunajjezikovnih motivacijskih te-
meljih (sliko) upoteva v ve vidikih. Tako pri sopomenskih frazemih (5. vidik) govori, da so
/o/b razlinih ubeseditvah lahko nastali po enakem motivu, po enaki predstavi, 7. vidik je prav
tako potreben za ugotavljanje izhodi, motivov, predstav frazeologizacije, 8. vidik je v celoti po-
sveen doloanju motivacijske osnove, na podlagi katere frazemom etnolingvistino lahko pri-
piemo kulturno referenco ali pa ne. Presenetljivo je, da podatke o asu nastanka frazemov v opi-
su 9. vidika bolj kot s kulturno podlago povezuje s primerjav/o/ pojavitev v razlinih jezikih.
Sicer pa lahko z gotovostjo trdimo, da je J. Keber najplodneji raziskovalec etnolingvistine smeri
v slovenski frazeologiji.
77
31 Z uveljavitvijo sajenja krompirja do konca 18. stoletja je bilo namre na Slovenskem in tudi sicer v Evropi konec obdo-
bij velike lakote.
3.2 Resnici na ljubo je treba rei, da so tako pravkar omenjena etnolingvistina razmiljanja
kakor tudi e mnoga neomenjena pravzaprav vedno opremljena tudi s primerjalnimi podatki iz
drugih jezikov. To seveda e ne pomeni, da gre hkrati tudi za kontrastivno usmerjeno prou-
evanje frazemov. e najbolj se je zdruitvi etnolingvistinega pristopa s kontrastivnim J. Keber
priblial v dveh monografskih objavah o slovenski ivalski frazeologiji ivali v prispodobah 1 in 2.
(Keber 1996 in 1998a), v katerih so obravnavana poimenovanja 55 ivali v funkciji frazemskih se-
stavin. Do kontrastivne analize manjka v glavnem le e teoretino podloen povzetek vseh
zgodb (kakor jih sam imenuje v Uvodni besedi k drugi knjigi), poloen na ivalsko sliko sveta
razlinih jezikov. V prispevku, ki z naslovom obeta korak v to smer, Raziskovanje slovenske fraze-
ologije: ivalski nazivi v frazeologemih (Keber 1998b), je tega malo, je pa pregledno zbrano boga-
to gradivo po jezikih. Po nakljuju je poskus take ideografske klasifikacije s primerjalno analizo
slovenskih in ruskih frazemov v lanku T. Filimonove (2003: 447453) narejen ravno na gradivu
frazemov z ivalskimi poimenovanju. Vzorec bi bilo seveda e mogoe dodelati, tudi na podlagi
obsenega gradiva, zbranega v obeh Kebrovih knjigah, in slika sveta, zapolnjena s slovensko
animalistino frazeologijo v sopostavitvi s tujejezino, bi bila zarisana. e en prispevek k primer-
jalnemu tudiju slovenske frazeologije je v tem tipskem prikazu treba upotevati. To je prispevek
V. Jesenek (2003) Konfrontativna frazeologija s kognitivnih vidikov. lanek je sicer kratek, obrav-
nava frazeme s sestavino roka v slovenini in nemini, njegova druganost pa je v tem, da se
primerjalne analize frazeolokega gradiva dveh jezikov loteva z vidika kognitivne semantike. S te-
ga stalia se ji problem medjezikovnega prevzemanja poenostavi (Jesenek 2003: 336): /S/pre-
jemljive /so/ le tiste idiomatske prvine oziroma metaforino-metonimine podobe, ki se skladajo
z lastnim dojemanjem in razumevanjem sveta, tiste, ki podpirajo lastne izkunje in poglede na iv-
ljenje. Govorec se mora strinjati s pojmovno podobo, na kateri drugojezino poimenovanje teme-
lji, sicer ni verjetno, da ga bo sprejel v svoj jezik.
32
3.3 Lingvokulturoloki pristop k prouevanju frazeologije v kontekstu kulture je v jeziko-
slovju nov. Kako kulturne norme sinhrono odsevajo v frazeologiji in v njeni rabi v besedilih ter kako
s tem povezati doloanje stereotipov, navad, norm, v katerih ivimo tukaj in zdaj; dalje, kako rojeni
govorci prepoznavajo te plasti (kulturno konotacijo) v frazeologiji in kolikna je torej njihova kul-
turna kompetenca vse to so vpraanja, ki se jih je slovenska frazeologija malo lotevala. e naj-
bolj neposredno je v to smer naravnano kratko razmiljanje v lanku E. Krinik in M. Smoli Meta-
fore, v katerih ivimo tukaj in zdaj, in sicer tisti del, kjer so prikazane konceptualne metafore, do-
bljene na podlagi jezikovnega gradiva ne samo, a tudi frazeolokega iz asopisnih besedil s
politino, gospodarsko in kulturno tematiko v dnevniku Delo (Krinik, Smoli 1999: 7479). Naj-
celoviteja in z lingvokulturolokimi podatki v zvezi s slovenskim jezikovnim gradivom, prav tako
ne samo frazeolokim, najbogateja pa je monografija A. Bdkowske Kopczyk (2004a), v kateri
ugotavlja, kakna je jezikovna podoba negativnih ustev v slovenini.
33
Zgled predstavitve
78
32 Razlaga je v skladu s kognitivnim pojmovanjem, vendar pravzaprav ni nova e iz zaetka strukturalizma je znana raz-
laga, da se od prevzetega iz drugega jezika obdri le tisto, kar je vsaj potencialno dano v sistemu jezika sprejemnika.
33 Kot kae, je to pot, po kateri gre tudi mlaja generacija. Prim. lanek K. Marc Bratina Pomen frazemov z vidika med-
kulturne sporazumevalne zmonosti (2004).
izbranega pomenskega polja v njegovih frazeolokih uresniitvah v slovenini imamo v lanku I.
Stramlji Breznik Frazemi s pomenom %umreti & v SSKJ (1999, zlasti 266270).
4 Najmoderneja smer v raziskovanju frazeologije v kontekstu kulture je lingvokulturologija.
Drugae kot etnolingvistika, ki jo zanima izvor, nam pripoveduje o stereotipih, mitih in o nainih
vrednotenja, v katerih ivimo (e) danes, ki nas do tiste mere ko se determiniranosti zavemo
tudi doloajo. Hkrati pa ne moremo spregledati, da se tudi kulturne norme spreminjajo, resda na
dalji rok, a zagotovo. Ob prebiranju etnolingvistine literature in reflektiranju sedanjosti, ki jo ivi-
mo, se to razkrije na zanimiv nain. Navedimo primer. Omenjena Stabejeva razprava o krompirju
razlaga med drugim, da je bilo za sprejetje krompirja kot koristne kulturne rastline v Evropi potreb-
no precej asa (kar okrog 100 let), otepali so se ga tako preprosti ljudje kakor tudi izobraene in
uene glave. Kulturoloko in socioloko zanimiv je vzrok za nesprejemanje (Stabej 1977: 10):
Od ust do ust, pa tudi v tisku, je la namre v svet novica, da je krompir e sam zato nivre-
den in kodljiv sade, ker je bil, kakor turica in tobak, prinesen k nam iz zahodne deele in
ne, kakor veina drugih nedomaih rastlin, iz vzhodnih krajev. [Podrt. E. K.] Ob tem ni mo-
goe iti mimo dejstva, s katerim lahko to Stabejevo razmiljanje podpremo: tudi veino drugih
upotevanja vrednih virov za kulturoloko analizo jezikovnega gradiva smo namre dobili ali pri-
nesli z vzhoda (npr. biblina besedila, grka in rimska mitologija in besedila, slovanska mitologi-
ja ). Poloaj je danes (in e nekaj asa) obrnjen, veino kulturnih vplivov prihaja z zahoda. Zato
je zanimiva izjava, ki smo jo brali v Delovi Sobotni prilogi 14. maja 2005, str. 35: Turbofolk je zelo
lahko zavraati, mnogo teje ga je sprejeti. Ta glasba naj bi, na primer, prihajala z vzhoda, vzhod
pa je vedno pojmovan kot nekaj negativnega, razlaga muzikolog, profesor /.../. Zanimiva je
zlasti sodba: vedno.
Literatura
BAJEC, Tone, 1959/60: O purizmu in puristih. Jezik in slovstvo 5/4. 129134.
BALAOVA, Elena A., 2004: Naivanaja kartina mira slovencev: socio- i etnolingvistieskij podhod. Aktualizacija jezikovno-
zvrstne teorije na Slovenskem lenitev jezikovne resninosti (Obdobja 22 Metode in zvrsti). Ur. E. Krinik. Ljub-
ljana. 317.
BDKOWSKA KOPCZYK, Agnieszka, 2004a: Jezikovna podoba negativnih ustev v slovenskem jeziku. Kognitivni pri-
stop. Ljubljana.
BDKOWSKA KOPCZYK, Agnieszka, 2004b: Med konvencionalnostjo in kreativnostjo o metafori v kognitivnem jeziko-
slovju. Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih (Zbornik Slavistinega drutva Slovenije 15).
Ur. M. Jesenek. Ljubljana. 273277.
BEZLAJ, France, 1995: Etimoloki slovar slovenskega jezika. Tretja knjiga. Ur. M. Snoj, M. Furlan. Ljubljana.
BEZLAJ, France, 1959/60: Vloga kalkov v slovenini. Jezik in slovstvo 5/5. 140143.
BOJC, Etbin,
2
1980: Pregovori in reki na Slovenskem. Ljubljana.
BORTNIK, Boo, 1960/61: e nekaj besedi o reklih in kalkih. Jezik in slovstvo 6/5. 173175.
CHEVALIER, Jean, GHEERBRANT, Alain, 1993: Slovar simbolov: miti, sanje, liki, obiaji, barve, tevila. Ljubljana.
Collins Cobuild Angleko-slovenski slovar Bridge, 2000. Ljubljana.
Collins Cobuild Learners Dictionary, 1996. London.
FIDA Korpus slovenskega jezika. Http://www.fida.net.
FILIMONOVA, Tatjana, 2003: Primerjalna analiza slovenskih in ruskih frazemov z ivalskimi poimenovanji. Slovenski knjini
jezik aktualna vpraanja in zgodovinske izkunje (Obdobja 20 Metode in zvrsti). Ur. A. Vidovi Muha. Ljubljana.
447453.
Frazeologija v kontekste kultury, 1999. Ur. V. N. Telija. Moskva.
79
GANTAR, Polona, 2003: Stalnost in spremenljivost frazema v slovarju. Wspczesna polska i soweska sytuacja jzykowa
/ Sodobni jezikovni poloaj na Poljskem in v Sloveniji. Ur. S. Gajda, A. Vidovi Muha. Opole, Ljubljana. 209223.
Geburt der Zeit. Eine Geschichte der Bilder und Begriffe, 1999. Ur. H. Ottomayer, S. Lken, M. Rhring. Kassel.
JEMEC, Mateja, 2004: Primerjava konceptualnega pojmovanja ljubezni in sree v slovenini, poljini in nemini. Slo-
venski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih (Zbornik Slavistinega drutva Slovenije 15). Ur. M.
Jesenek. Ljubljana. 278282.
JESENEK, Vida, 2003: Konfrontativna frazeologija s kognitivnih vidikov. Psiholingvistika i kognitivna znanost u hrvatskoj
primijenjenoj lingvistici. Ur. D. Stolac, N. Ivaneti, B. Pritchard. Zagreb, Rijeka.
JURANI, Janko, 1981: Slovensko-srbskohrvatski slovar. Ljubljana.
KANTE, Boidar, 1998: Kaj je metafora? Zbornik Kaj je metafora?. Ur. B. Kante. Ljubljana. 742.
KASTELIC, Silva, 2004: Monost izrabe kognitivnega pristopa v razumevanju metafore pri pouku slovenskega jezika in
knjievnosti. Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih (Zbornik Slavistinega drutva Slovenije
15). Ur. M. Jesenek. Ljubljana. 283288.
KEBER, Janez, 1995: Pomen etnografskih in zgodovinskih podatkov za raziskovanje leksike in frazeologije. Razvoj sloven-
ske etnologije od treklja in Murka do sodobnih etnolokih prizadevanj. Ur. R. Muri, M. Ramak. Ljubljana. 8590.
KEBER, Janez, 1996: ivali v prispodobah 1. Celje.
KEBER, Janez, 1998a: ivali v prispodobah 2. Celje.
KEBER, Janez, 1998b: Raziskovanje slovenske frazeologije: ivalski nazivi v frazeologemih. Jezikoslovni zapiski 4. Ljub-
ljana.
KEBER, Janez, 2001: Razlaganje izvora slovenskih frazemov. Skripta 5. Ur. E. Krinik. Ljubljana.
KOCBEK, Fran, 1887: Pregovori. V Ljubljani.
KOLARI, Rudolf, 1959: Biti na konju v slovenini. Zbornik za filologiju i lingvistiku. Novi Sad. 151152.
KRIAJ ORTAR, Martina, BETER, Marja, KRINIK, Erika, 1994: Pouk slovenine malo drugae. Trzin.
KRINIK, Erika, 2000: Bibline stalne zveze v slovarju slovenskega knjinega jezika in v slovenskem jeziku. Razprave /
Dissertationes 17. Ljubljana. 6780.
KRINIK, Erika, 2004a: Pojmovanje metafore v kognitivnem jezikoslovju. AS JE DENAR tako reemo = tako mislimo.
Slovenski jezik in literatura v evropskih globalizacijskih procesih (Zbornik Slavistinega drutva Slovenije 15). Ur. M.
Jesenek. Ljubljana. 5674.
KRINIK, Erika, 2004b: Doloanje jezikovno- in/ali besedilnozvrstne zaznamovanosti v frazeologiji. Aktualizacija jezikov-
nozvrstne teorije na Slovenskem lenitev jezikovne resninosti (Obdobja 22 Metode in zvrsti). Ur. Erika Krinik.
Ljubljana. 103120.
KRINIK, Erika, SMOLI, Marija, 1999: Metafore, v katerih ivimo tukaj in zdaj. 35. seminar slovenskega jezika, literatu-
re in kulture. Zbornik predavanj. Ur. E. Krinik. 6180.
KRINIK, Erika, SMOLI, Marija, 2000: Slike asa v slovenskem jeziku. 36. seminar slovenskega jezika, literature in
kulture. Zbornik predavanj. Ur. I. Orel. Ljubljana. 719.
LAKOFF, George, 1998: Sodobna teorija metafore. Kaj je metafora. Ur. B. Kante. Ljubljana. 271330.
LAKOFF, George, JOHNSON, Mark, 1980: Metaphors We Live By. Chicago in London.
LAKOFF, George, JOHNSON, Mark, 1981: Conceptual Metaphor in Everyday Language. Philosophical Perspectives on
Metaphor. Ur. M. Johnson. Minneapolis. 286325.
MARC BRATINA, Karin, 2004: Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmonosti. Jezik in slovstvo 49/6.
3348.
MOKIENKO, Valerij, STEPANOVA, Ludmila, WALTER, Harry, 2004: Russische Phraseologie fr Deutsche. Greifswald.
MOON, Rosamund, 1992: Textual Aspects of Fixed Expressions. Vocabulary and Applied Linguistics. Ur. P. J. L
Arnaud, H. Bjoint. London. 1327.
PLETERNIK, Maks, 1894/95: Slovensko-nemki slovar. V Ljubljani.
REY, Alain, CHANTREAU, Sophie,
2
1998: Dictionnaire des Expressions et Locutions. Le Robert, Collection Les Usuels.
Paris.
SKORUPKA, Stanisaw, 1958: Idiomatyzmy frazeologiczne w jzyku polskim i ich geneza. Slavjanskaja filologija. Moskva.
124155.
Slovar slovenskega knjinega jezika, 19701991 (tudi elektronska verzija). Ljubljana.
Slovenski pravopis, 2001 (tudi elektronska verzija). Ljubljana.
Slovenski veliki leksikon. HO, 2004. Ur. M. Kocjan Barle, D. Bajt. Ljubljana.
SNOJ, Marko, 1997: Slovenski etimoloki slovar. Ljubljana.
SOVRE, Anton, 1959/60: V kozji rog ugnati in e kaj. Jezik in slovstvo 5/6. 18182.
80
STABEJ, Joe, 1977: Kruh ubogih. Kulturnozgodovinski in jezikovni zart zgodovine krompirja na Slovenskem. Ljubljana.
STRAMLJI BREZNIK, Irena, 1999: Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor.
TELIJA, Veronika N., 1996: Russkaja frazeologija, Semantieskij, pragmatieskij i lingvokulturologieskij aspekty. Moskva.
TELIJA, Veronika N., 1998: Phraseological Entities as a Language of Culture (Methodological Aspects). Europhras 95.
Europische Phraseologie im Vergleich: Gemeinsames Erbe und kulturelle Vielfalt. Ur. W. Eismann. Bochum.
783794.
TELIJA, Veronika N., 1999: Pervooerednye zadai i metodologieskie problemy issledovanija frazeologijeskogo sosta-
va jazyka v kontekste kultury. Frazeologija v kontekste kultury. Ur. V. N. Telija. Moskva. 1324.
TOPORII, Joe, 1973/74: K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo 19/8. 273279.
VIDOVI MUHA, Ada, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloenk. Ljubljana.
VIDOVI MUHA, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana.
81
Janez Krek
Pedagoka fakulteta Univerze v Ljubljani
UDK 323.15:397:376.66(497.4)
Vekulturalizem, pravice in izobraevanje uencev romske etnine
manjine v javni oli
Tekst najprej izpostavi izhodie politine teorije vekulturalizma, ki poudarja, da je za manjine ali etnine skupnosti
potrebno zagotoviti posebne pravice, ki zagotavljajo trajni obstoj kulturne identitete posamezne skupnosti. V nadaljevanju
se tekst osredotoa na poloaj in izobraevanje Romov v Sloveniji. Najprej opredeljuje njihov pravni poloaj, potem pa
odgovarja na vpraanje, kako zasnovati izobraevanje uencev te etnine manjine v javni oli: ali na osnovi skupinskih
pravic etnine manjine ali individualne pravice otroka do enakih monosti v izobraevanju. Analizira premik k vekulturne-
mu pristopu, ki ga je leta 2004 prinesla nova strategija izobraevanja romskih uencev, in ga povzema geslo niti sepa-
racija niti asimilacija, marve integracija. Na koncu izrisuje dileme sedanje politike izobraevanja romskih uencev.
The paper begins by presenting the basic ideas of political multi-culturalism, which emphasises that minorities or eth-
nic groups need special rights if the survival of their cultural identity is to be guaranteed. It then goes on to focus on the
general position of and education of the Roma in Slovenia: first their legal status, then the issue of how to organise the
education of pupils from this ethnic group in state schools whether on the basis of collective minority group rights or on
the individual childs right to equal opportunities in education. An analysis is made of the move towards a multi-cultural
approach that in 2004 led to a new strategy for the education of Roma children under the slogan neither separation nor
assimilation, but rather integration. Finally, an overview is given of the current dilemmas regarding the education of Roma
pupils.
1 Vekulturalizem in univerzalne dravljanske pravice
Kulturne, nacionalne, etnine razlike niso nov pojav, ljudje so od nekdaj iveli v dravah, v katerih
je bilo ve skupin, ki so se razlikovale po eni ali ve pomembnih znailnostih njihove skupinske
identitete, denimo po jeziku, veri, razlinih kulturnih obiajih in podobno. e vekulturnost ni ni
novega, zakaj danes tako pogosto govorimo o vekulturnosti in vekulturalizmu?!
Odgovorov je nedvomno ve, a na tem mestu izpostavljamo le enega. Po drugi svetovni vojni
so s sprejetjem Splone deklaracije o lovekovih pravicah leta 1948 univerzalne lovekove pravi-
ce postale temeljna civilizacijska norma sodobnega sveta, preko katerih naj bi (posredno) zago-
tavljali tudi pravice nacionalnih in etninih manjin.
Vse bolj pa je v zadnjih desetletjih postajalo jasno, poudari denimo Will Kymlicka v knjigi Multi-
cultural Citizenship (1995), da manjinskih pravic ni mogoe nadomestiti s kategorijo lovekovih
pravic (prim. Kymlicka 1995: 16). Namre, t. i. prva generacija lovekovih pravic, ki jih pogosto
imenujemo tudi tradicionalne dravljanske in politine pravice, to pa so pravica do ivljenja, last-
nine, svobode govora, svobode vere, splona volilna pravica itd., ne morejo razreiti nekaterih
najbolj pomembnih in spornih vpraanj kulturnih manjin. Splona dravljanska pravica, kot je
denimo pravica do svobode govora, ni konkretnega ne pove o tem, kakna naj bo ustrezna je-
zikovna politika v dravi, v kateri prebiva ve etninih skupin. Medtem ko posamezniki veinske
drube svoje posebne lastnosti (vero, jezik, navade, kulturno tradicijo ) lahko uveljavljajo kot
splone lastnosti drube, ker so pa veina, tega manjine ne morejo.
82
83
Danes se termin vekulturalizem uporablja v precej razlinih pomenih. Zato moramo pove-
dati, da bomo na tem mestu izraz vekulturalizem uporabljali kot pojem, ki poudarja nujnost uve-
ljavljanja posebnih skupinskih pravic nacionalnih manjin in vpraanja vkljuevanja razlinih et-
ninih skupin v drubo (in njihovih skupinskih pravic).
e se torej vpraamo, ali drava takrat, ko zagotavlja splone dravljanske in politine pravi-
ce, e s tem enakopravno zagotavlja tudi pravice, ki so povezane s kulturno identiteto posamez-
nikov ali skupin, odgovor vsaj v primeru manjin ali marginaliziranih drubenih skupin ni ve pre-
prost ali samoumeven in velikokrat bi morali priznati, da ne!
Zaradi velikega tevila imigrantov v bogate drave Zahoda, ki s seboj prinaajo radikalno dru-
gane identitete in kulturne vzorce, v teh dravah postaja vpraanje politike vekulturalizma iz
leta v leto bolj pomembno. Vzroki za te intenzivne migracije so razlini: globalizacijski procesi,
politini konflikti v dravah tretjega sveta, velike razlike v razvitosti in kakovosti ivljenja itd. Ne
glede na vzroke pa je rezultat, da se poveujejo kulturne razlike med prebivalci teh drav. Po drugi
strani pa bomo videli, da je politika vekulturalizma lahko pomembno vpraanje tudi v primerih
tradicionalnih kulturnih manjin, vkljuno s t. i. avtohtonimi etninimi manjinami, kot so v Slo-
veniji Romi.
V em se logika pravic, ki naj bi pripadale kulturnim manjinam, razlikuje od logike pravic, ki
naj bi pripadale nekaterim drugim drubeno in socialno zapostavljenim skupinam?
Brian Barry kot deklarirani nasprotnik vekulturalizma v knjigi Culture and Equality (2001)
zapie, da je bil prvi odgovor na nezadostnost enakih, univerzalnih dravljanskih in politinih pra-
vic, da morajo biti dopolnjene z univerzalnimi socialnimi in ekonomskimi pravicami. To po Barryju
ne zanika univerzalnih dravljanskih in politinih pravic, ampak na njih gradi, torej je popolnoma
v skladu s tradicijo razsvetljenstva, ki izhaja iz dveh temeljnih vrednot: svobode in enakosti.
Drugi odgovor sledi enaki logiki, vendar pravi, da je v posameznih primerih upravieno izvzeti
doloene skupine ljudi in zanje zasnovati posebne ukrepe (pozitivna diskriminacija glede
zaposlitev, pri financiranju izobraevanja itd.), da bi pomagali lanom skupine, ki so sistematino
v zapostavljenem poloaju. Dokler je slabi poloaj opredeljen univerzalno kot pomanjkanje ne-
esa, o emer se je splono mogoe strinjati, da skupino ali posameznika spravlja v zapostavljen
poloaj, je to prav tako mogoe videti kot nain uveljavljanja razsvetljenskih vrednot. Moni so
primeri, v katerih je sistem skupinsko zasnovanih pravic za tiste, ki trpijo sistematino zapostav-
ljenost, moen nain upotevanja liberalne egalitarne zahteve, da ljudje ne bi smeli imeti manj
sredstev in monosti kot drugi, ko je ta neenakost zrasla iz okoliin, pri katerih prizadeti niso od-
govorni za njihov nastanek (Barry 2001: 13). Vendar je lane zapostavljenih skupin upravieno
obravnavati na tak poseben nain le toliko asa, dokler obstajajo neenakosti. Cilj teh posebnih
pravic je, da bi im prej odpravile okoliine, ki so bile razlog posebnih pravic. Kompenzacijski
program je potrebno odpraviti takoj, ko zanj ni ve razlogov.
Ta odgovor na nezadostnost enakih dravljanskih in civilnih pravic pa moramo razlikovati od
tretjega odgovora: od zahteve vekulturalistov, ki menijo, da je potrebno zagotoviti posebne pra-
vice skupinam, ki se opredeljujejo s svojimi znailnimi kulturnimi znailnostmi. Kot pravijo njihovi
zagovorniki, je lastnost teh posebnih pravic, da jih je potrebno zagotoviti za stalno oziroma vsaj
za toliko asa, dokler obstaja doloena skupnost, ki ji pripadajo. Za razliko od prejnjega ta od-
govor ne izhaja iz pomanjkanja sredstev ali monosti. Lahko da sta problema zdruena, vendar
temelj argumenta ni neenakost, marve razlika v kulturni identiteti. Celo takrat, ko imajo enaka
sredstva in monosti, ki sledijo iz splonih pravic, imajo lani skupine pravico do posebnih pravic,
e jih njihova znailna kultura postavlja v poloaj, da so zato drubeno situirani manj ugodno kot
drugi (prim. Barry 2001) torej ker nimajo enakih kulturnih pravic.
2 Pravice romskih uencev do izobraevanja Sloveniji: Ustava, Okvirna konvencija
za varstvo narodnih manjin Sveta Evrope in olska zakonodaja iz leta 1996
Sedaj postavljamo vpraanje, kako zasnovati izobraevanje uencev neke etnine manjine v jav-
ni oli: na osnovi etninih skupinskih pravic ali individualne pravice otroka do enakih monosti v
izobraevanju in to na primeru romskih uencev v Sloveniji.
1
Najprej poglejmo, kaj doloajo
pravni akti.
Pravica Romov do statusa etnine skupnosti, ki ji pripadajo posebne pravice, je bila v Sloveniji
zapisana v 65. lenu Ustave Republike Slovenije leta 1991: Poloaj in posebne pravice romske
skupnosti, ki ivi v Sloveniji, ureja zakon. S tem se je drava zavezala, da bo romski skupnosti nu-
dila posebno pomo tako pri integraciji v iro skupnost kot pri ohranjanju in razvijanju romske
kulture in da bo pravice romske skupnosti uredila z zakonom.
Posebnega zakona, ki bi urejal posebne pravice romske skupnosti, prejnje vlade niso pripra-
vile, priela pa naj bi ga pripravljati vlada, ki je nastopila mandat leta 2004. Poloaj in nekatere
posebne pravice Romov pa e sedaj opredeljujejo nekateri drugi zakoni.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (1996), ki je krovni zakon za ureja-
nje podroja olstva in glede unega jezika izrecno definira pravice italijanske in madarske na-
rodne skupnosti (tudi z normativno ureditvijo dvojezinih ol), Romov v zvezi z unim jezikom ne
omenja. Opredeljuje pa (len 81), da se iz dravnega prorauna zagotavljajo sredstva za pripra-
vo in za subvencioniranje cene ubenikov in uil za osnovno olo, za olstvo narodne skupnosti
in za izobraevanje pripadnikov slovenskega naroda v zamejstvu in zdomstvu ter Romov. V is-
tem lenu je zapisano, da proraun zagotavlja tudi del sredstev za osnovnoolsko izobraevanje
Romov. V 84. lenu zakon predvideva tudi posebna merila, ki doloajo manje tevilo uencev
v oddelkih z romskimi uenci.
V Zakonu o osnovni oli, ki ponovno opredeli pravice narodnostnih manjin glede pouka v ma-
ternem jeziku, je zapisano, da uresnievanje posebnih pravic manjin urejata posebna zakona.
Za osnovnoolsko vzgojo in izobraevanje Romov pa je zapisano le to, da se izvaja v skladu s
tem zakonom in drugimi predpisi (len 7 in len 9). Zanimivo je, da je v Zakonu o osnovni oli na-
tanno definiran 10. len o pravicah tujih dravljanov, ki pravi: Otroci, ki so tuji dravljani oziroma
osebe brez dravljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovno-
1 Na podlagi ocen lahko predvidevamo, da ivi v Sloveniji 700012.000 Romov (agar 2002: 25), po ocenah v doku-
mentih Evropske Unije 650010.000 (EU Support for Roma communities, 2002: 4), torej do okrog 0,5 % celotne
populacije, po uradnih podatkih zadnjega popisa prebivalstva iz leta 2002 pa precej manj, in sicer 3246 ali 0,2 %. Kot
je zapisano v Strategiji vzgoje in izobraevanja Romov v Republiki Sloveniji (2004), so Romi marginalizirana drubena
skupina, in njihova drubena in politina obrobnost se odraata na vseh podrojih ivljenja, tudi na podroju vzgoje in
izobraevanja (Strategija, 2004: 7).
84
85
olskega izobraevanja pod enakimi pogoji kot dravljani Republike Slovenije. Za otroke iz prej-
njega odstavka se organizira pouk maternega jezika in kulture v skladu z mednarodnimi pogod-
bami.
To v celoti vzeto pomeni, da so vsaj na ravni zakonske obveze romski otroci v obvezni oli
deleni le slovenskega jezika in kulture, kar je manj, kot je zagotovljeno otrokom tujcev, ki imajo
zagotovljen pouk svojega maternega jezika in kulture v skladu z mednarodnimi pogodbami.
Evropske drave, ki so podpisale Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjin (1995), so le
v prej nakazano smer podpore vekulturnosti in s posebnimi pravicami itijo nacionalne manj-
ine. Za Slovenijo jo je Dravni zbor ratificiral z zakonom februarja 1998. Okvirna konvencija na
podroju vzgoje in izobraevanja drave pogodbenice v 5. lenu zavezuje k spodbujanju takih
razmer, ki so potrebne, da pripadniki narodnih manjin ohranjajo in razvijajo svojo kulturo ter
ohranjajo bistvene sestavine svoje identitete, in sicer svojo vero, jezik, tradicijo in kulturno dedi-
ino. Drave pogodbenice so se dolne vzdrati politike in prakse, katerih namen je asimilacija
pripadnikov narodnih manjin proti njihovi volji, in morajo zaititi te osebe pred kakrnimi koli
dejanji, katerih namen je taka asimilacija.
V 12. lenu konvencija zavezuje pogodbenice, da sprejmejo, kadar je to primerno, ukrepe na
podroju izobraevanja in raziskav, da s tem spodbujajo poznavanje kulture, zgodovine, jezika in
vere svojih narodnih manjin in veinskega naroda. V zvezi s tem pogodbenice med drugim zago-
tavljajo ustrezne monosti za usposabljanje uiteljev in dostop do ubenikov ter olajujejo stike
med uenci, tudenti in uitelji razlinih skupnosti. Pogodbenice se obvezujejo za pripadnike
narodnih manjin pospeevati enake monosti za dostop do izobraevanja na vseh ravneh.
Nadalje 13. len pravi: V okviru svojih izobraevalnih sistemov pogodbenice priznavajo, da
imajo pripadniki narodnih manjin pravico do ustanavljanja in vodenja lastnih zasebnih ustanov
za izobraevanje in usposabljanje. Uresnievanje te pravice nima za posledico nobenih finannih
obveznosti za pogodbenice.
S 14. lenom se pogodbenice zavezujejo priznavati vsakemu pripadniku narodne manjine
pravico, da se ui jezika svoje manjine. Na obmojih, na katerih e tradicionalno ali v znatnem
tevilu prebivajo pripadniki narodnih manjin, in e je za to dovolj zahtev, si pogodbenice prizade-
vajo, da v okviru svojih izobraevalnih sistemov v kar najveji moni meri zagotovijo, da imajo pri-
padniki narodnih manjin enake monosti za uenje jezika manjine ali za izobraevanje v tem
jeziku. Izvajanje drugega odstavka tega lena ne vpliva na uenje uradnega jezika ali pouevanje
v uradnem jeziku.
Prej smo ugotovili, da olska zakonodaja kot taka romskim uencem ne zagotavlja njihovih
posebnih kulturnih pravic. Iz povzetih lenov Okvirne konvencije pa je mogoe videti, prvi, da
konvencija eksplicitno zavraa asimilacijo; drugi, med posebnimi pravicami izpostavljamo, da
ima vsak pripadnik narodne manjine pravico, da se ui jezika svoje manjine in da imajo tudi
predstavniki manjine pravico do ustanavljanja in vodenja lastnih zasebnih ustanov za izobra-
evanje (vendar drava ni dolna financirati teh ol); in tretji, med posebnimi pravicami opozar-
jamo na normo, ki pogodbenice obvezuje, da za pripadnike narodnih manjin pospeujejo
enake monosti za dostop do izobraevanja na vseh ravneh.
3 Kako zasnovati izobraevanje uencev etnine manjine v javni oli: na osnovi
skupinskih pravic etnine manjine ali individualne pravice otroka do enakih
monosti v izobraevanju primer romskih uencev
3.1 Naelo enakih monosti
Pospeevanje enakih monosti za dostop do izobraevanja izpostavljamo zato, ker je naelo
enakih monosti v Sloveniji sprejeto kot eno temeljnih nael olske politike (Bela knjiga o vzgoji in
izobraevanju v Republiki Sloveniji, 1995: 16). Zato je pri iskanju sistemskih reitev potrebno upo-
tevati to normo, naj izhajamo iz individualne splone pravice do izobraevanja ali iz posebne
skupinske pravice. Seveda pa bi jo lahko interpretirali na razline naine. Ali enake monosti za-
gotavljamo tako, da romskim uencem olski sistem zagotavlja isto, kot vsem ostalim, ali mora
zagotavljati tudi kaj drugega, izhajajo iz kulturnih razlik? Po naem mnenju je odgovor lahko le
ta, da je enakost monosti v primeru tovrstnih razlik zagotovljena takrat, ko olski sistem upoteva
te razlike, denimo da vsem uencem zagotavlja monost uenja maternega jezika, v primeru rom-
skih uencev torej romskega jezika.
Ali moramo enakost monosti razumeti tudi tako, da mora drava razlinim manjinam zagotav-
ljati iste sistemske reitve? Menimo, da ne, in sicer zato, ker je v teh razmislekih potrebno izhajati
iz konkretnih okoliin manjine oziroma otrok. V politini teoriji, ki se ukvarja z vpraanji vekultu-
ralizma, avtorji obiajno razpravljajo o primerih dejanskih zahtev, ki so jih doloene skupine naslo-
vile ali jih naslavljajo na posamezno dravo, in izhajajo iz ocenjevanja razlik v dejanskem poloaju.
e imajo otroci pripadnikov italijanske in madarske nacionalne manjine monost, da se v
osnovni oli izobraujejo v svojem maternem jeziku in s tem ohranjajo kulturno identiteto, saj v
krajih, kjer ivijo pripadniki teh dveh manjin, lahko obiskujejo osnovne ole, v katerih pouk pote-
ka veinoma ali pri polovici predmetov v maternem jeziku posamezne manjine, ali mora drava
tudi za romske uence uvesti osnovne ole, v katerih bi pouk v celoti ali vsaj pri polovici pred-
metov potekal v romskem jeziku?! Menimo, da ne. Dejanski poloaj romske skupnosti je tak, da
mora biti pripadnikom te skupnosti omogoena socializacija, ki omogoa vkljuevanje v veinsko
slovensko kulturo, iz esar sledi, da morata vrtec in osnovna ola delovati po ustreznih naelih
integracije. Dejstvo je namre, da pripadniki romske skupnosti ne ivijo in ne morejo preiveti v
popolni loenosti od irega okolja, vendar romski otroci nimajo monosti, kot otroci denimo
Amiev, da bi se potem, ko odrastejo, lahko preivljali v samozadostni, od okolice izolirani kulturi
in dosegali ivljenjski standard, ki je primerljiv s iro drubo, niti se ne morejo preseliti v dravo,
v kateri bi lahko uporabljali zgolj romski jezik, kot bi se lahko v podobnem primeru pripadniki ita-
lijanske ali madarske manjine.
A tudi e izhajamo zgolj iz naela zagotavljanja enakih monosti v izobraevanju (ne iz poseb-
ne manjinske pravice do ohranjanja maternega jezika), obstajajo argumenti za izbirni predmet
romskega jezika v kurikulumu javne ole. Naj navedemo enega: raziskave dokazujejo, da so dolo-
ene jezikovne kompetence prenosljive; usvajanje romskega jezika potemtakem omogoa tudi
bolje usvajanje slovenskega jezika in bolj uspeno integracijo.
Naj tem mestu dodamo le e to, da je pri zasnovi vkljuevanja romskih uencev v vzgojo in
izobraevanje seveda potrebno upotevati tudi druge razlike, ne le jezik.
86
87
3.2 Zunanje zaite, ne notranje omejitve
Ko zahteve preoblikujemo v konkretne pravice, pie Kymlicka, je pomembno razlikovati dve vrsti
pravic, ki jih je mogoe dodeliti manjinskim skupnostim: pravice skupine nasproti iri drubi in
pravice skupine nasproti svojim lastnim lanom (Kymlicka 1995: 98). Ista pravica je lahko zasno-
vana tako ali drugae, v obliki zunanje zaite ali v obliki omejitve v odnosu do lanov skupnosti.
V letih 2003 in 2004, ko je nastajala sedanja Strategija vzgoje in izobraevanja Romov v Republiki
Sloveniji, so predstavniki romske skupnosti postavili zahtevo, da se v javni olski sistem za romske
uence vpelje izbirni predmet romski jezik s kulturo (strinjali so se s predlogom, da se v ole uve-
de pouevanje romskega jezika, in predlagali, da je to izbirni predmet), ni pa bilo zahtev po
loenih zasebnih osnovnih olah za romske otroke ali da bi uvedli javne osnovne ole, v katerih
bi pouk potekal pri vseh ali pri vsaj polovici predmetov v romskem jeziku. Ali ta zahteva udejanja
prvi ali drugi tip pravice?
Najprej naj pripomnimo, da je glede ustanavljanja zasebnih vrtcev in ol olska zakonodaja
skladna z Okvirno konvencijo, saj vsakomur omogoa ustanavljanje zasebnih vrtcev in ol, e
ustrezajo kriterijem za vrtec ali olo. Monost torej je, vendar je romska skupnost ne izkoria.
Predpostavimo le kot hipotezo, da bi se romska skupnost zavzemala za loeno izobraevanje
romskih uencev od veinskega prebivalstva, denimo s pomojo loenih zasebnih ol, ki bi bile
osnovane zgolj za romske uence, ali loenih javnih ol, v katerih bi potekal pouk veinoma v rom-
skem jeziku. e v tem primeru romski stari ne bi imeli monosti izbire ole za svoje otroke, mar-
ve bi jih morali vpisati v romsko olo, ob tem pa bi se bras postavljalo tudi vpraanje, ali te ole
romskim otrokom zagotavljajo enake monosti v nadaljnjem izobraevanju in/ali pri integraciji v
veinsko kulturo, potem bi prilo do konflikta pravice skupine in posameznika.
Vsak otrok je namre kot posameznik nosilec enakih pravic do izobraevanja. Tudi e ne bi
imel posebnih pravic, ima vsak otrok enake dravljanske pravice. Zato so skupinske pravice manj-
ine lahko le dopolnilo individualnih pravic otroka, v nasprotnem primeru posebne skupinske
pravice prino omejevati njegove splone pravice. Ali je zahteva po izbirnem predmetu romskega
jezika v javni oli, ki so jo dravi postavili predstavniki romske manjine, v nasprotju z individual-
nimi pravicami romskih otrok in pravice do enakih monosti v izobraevanju?! Ne, ker je predmet
na izbiro, je le dodatna monost, za katero se lahko odloijo.
Zato lahko trdimo, da pravica do taknega izbirnega predmeta nadgrajuje pravice posamez-
nega otroka in da pravica posameznika in pravica skupnosti v tem primeru nista zoperstavljeni,
prej nasprotno. Z vidika ohranjanja romske kulture je ta izbirni predmet zaita, usmerjena proti
pritisku, da bi se posamezniki manjinske kulture s tem, ko se vkljuujejo v javno osnovno olo,
asimilirali v veinsko kulturo ali z drugimi besedami, da bi pozabili na romski jezik, se utopili
v veinski kulturi in prieli uporabljali le slovenino, ki je jezik okolja.
Prvi odgovor na vpraanje: ali naj pri iskanju reitev za izobraevanje otrok romske manjine
izhajamo iz skupinskih pravic etnine manjine ali iz splone individualne pravice otroka do
enakih monosti v izobraevanju, bi torej bil, da je potrebno izhajati iz enakih pravic posamezni-
ka; v obravnavanem primeru romske skupnosti v Sloveniji posebne pravice nadgrajujejo splone
enake pravice, torej ti dve vrsti pravic nista zoperstavljeni.
3.3 Posebne kulturne pravice manjine niso odve
Slovenija je e v obdobju, ko je bila del Jugoslavije, vlagala precej naporov za vkljuevanje Ro-
mov v obvezno olo, in tako ravna tudi sedaj: namenja dodatna finanna sredstva za individual-
no ali skupinsko delo z romskimi otroki v olskem procesu, zagotavlja manje tevilo uencev v
oddelkih z romskimi uenci, ob sicernjem sistemu zanje posebej financira prehrano, ubenike,
ekskurzije, ipd. e bi to izobraevalno politiko ocenjevali na podlagi prej omenjene Barryjeve
razvrstitve, jo lahko razumemo kot drugi tip odgovora na nezadostnost enakih pravic za vse: to so
kompenzacijski programi, ki trajajo le toliko asa, dokler obstaja primanjkljaj, ki ga poskuajo
odpravljati. A ta politika je bila neustrezna, kolikor med razlogi zapostavljenosti ni prepoznala ele-
mentov kulturne identitete romskih uencev. Drava je ravnala, kot da naj bi vzroki za neuspe-
nost pri integraciji v veinsko kulturo izhajali le iz njihovega socialnega poloaja.
Drava torej romskim uencem ni zagotovila prav posebnih skupinskih kulturnih pravic, na ka-
tere opozarja Okvirna konvencija ni pripravila ukrepov in sistemskih reitev, ki bi pripadnikom
romske etnine skupine zagotovili, da ohranjajo in razvijajo svojo kulturo ter ohranjajo bistvene
sestavine svoje identitete // vero, jezik, tradicijo in kulturno dediino v oli. Kot sva e opo-
zorila z M. Kova ebart, je bila napaka doslejnje slovenske uradne edukacijske politike, katere
cilj je integracija Romov, v tem, da je (bila) ta politika dejansko bolj ali manj neuspela politika asi-
milacije, brez upotevanja specifinosti, ki jih zahteva vekulturnost (Kova ebart, Krek 2003:
3435). Do sprejetja Strategije v lanskem letu Slovenija ni imela sprejetih sistemskih reitev, ki bi
spotovale doloilo Okvirne konvencije, da so se drave pogodbenice dolne vzdrati politike in
prakse, katerih namen je asimilacija pripadnikov narodnih manjin proti njihovi volji. Ker pa je
bila to velikokrat neuspena asilimilacija, kar je v oli pomenilo, da uenec ni napredoval v vije
razrede, je bil dejanski rezultat (e ne tudi kar odkrit ali slabo prikrit pristop) segregacija (loe-
vanje) romskih uencev.
V tem primeru se torej pokae, da posebne norme, ki dravi nalagajo spotovanje kulturne
manjine, ki jih vpeljuje Okvirna konvencija, zlasti v primeru ibkejih etninih skupin niso odve,
saj uvajajo standarde pravic na nadnacionalni ravni, ki skupaj s politinim pritiskom na dalji
rok izboljujejo poloaj teh skupin.
4 Niti separacija niti asimilacija, marve integracija
Kaj prej opisani asimilacijski pristop pomeni za posameznega romskega uenca? Ko romski
otrok, ki prihaja iz neasimilirane druine, vstopi bodisi v vrtec bodisi v osnovno olo, ki ni prilago-
jena na to, da sprejema otroke, ki prihajajo iz romskega kulturnega okolja, se znajde v njemu tuji
instituciji, na katero ga dotedanje ivljenje v druini ni pripravljalo. To zadeva tako jezik kot ivljenj-
ske navade in vzorce obnaanja. Obstajajo sicer asimilirana romska okolja ali druine, kjer ne go-
vorijo ve romskega jezika; vendar veino romskih druin opredeljuje prav to, da uporabljajo rom-
ski jezik. Doloen del romskih uencev ob vstopu v osnovno olo ne razume jezika, katerega
uporabo zahteva vkljuitev v uni proces. Precej teav jim povzroajo tudi kulturno specifine
za zahodno kulturo sicer splono sprejete navade in vzorci ravnanj, ki jih romski uenci pred
vstopom v vrtec ali olo velikokrat ne usvojijo. Gledano s stalia ohranjanje romske identitete je
lahko najbolj sporno to, da obvladovanje funkcionalnih rekvizitov veinske kulture implicira
88
89
spremembe v nekaterih za romsko kulturo znailnih vzorcih obnaanja, navad itd., kar pomeni, da
posega v identiteto na zelo temeljni ravni. (Kova ebart, Krek 2003: 36.) Kljub temu je po naem
mnenju tudi v tem primeru treba izhajati iz funkcionalnosti in koristi posameznega otroka (otro-
kovih pravic). Treba je postaviti sistem vzgoje in izobraevanja tako, da mu omogoa uspeno
vkljuevanje v veinsko drubo, kar pa pomeni, da morata vzgoja in izobraevanje omogoiti
obvladovanje nekaterih vzorcev miljenja in ravnanj, ki jih najprej terja olska institucija in tudi
veinska kultura (Kova ebart, Krek 2003: 36).
Osnovna ola je pred spremembami, ki jih uveljavlja Strategija, romske uence postavljala
pred alternativo: e so eleli biti v oli uspeni, so se morali v vsem prilagoditi veini, tudi v jeziku,
v navadah, z videzom, tako da jih soolci niti niso prepoznavali kot Rome (drugae reeno, morali
so se asimilirati); e pa v tem niso uspeli, so bili tako ali drugae izloeni iz obiajnega unega
procesa.
Strategija je bila sprejeta prav zato, da bi v Sloveniji pouk v javnih vrtcih in olah zasnovali
drugae, da bi odpravili po eni strani prikrito politiko asimilacije in po drugi strani prikrite (po-
nekod tudi odkrite) oblike segregacije ter oboje nadomestili s pristopi, katerih rezultat naj bi bil
integracija romskih uencev v veinsko kulturo, pri emer bi tudi vrtec in ola priela podpirati
ohranjanje romskega jezika in kulture in podporo romski kulturi pozitivno vkljuila v svoj kuriku-
lum. Kar zadeva privzemanje delovnih navad in vzorcev obnaanja veinske kulture, ki jih zahte-
va tudi olsko delo, uresnievanje Strategije predpostavlja, da ole z neposrednim delom s stari
in romsko skupnostjo e ve storijo za to, da bi se tem zahtevam romski uenci in druine pri-
lagodili.
Naj navedemo najpomembneje reitve, ki jih uvaja Strategija:
zgodnje vkljuevanje v vzgojno-izobraevalni sistem: vkljuevanje romskih otrok v predolsko vzgojo
v vrtcih vsaj dve leti pred prietkom osnovne ole, tj. najpozneje s tirimi leti; namen vkljuevanja v vrtce
je predvsem uenje jezika (tako slovenskega kot romskega) ter socializacija v vzgojno-izobraevalni insti-
tuciji, ki posreduje izkunje in vzorce, ki otroku omogoajo laji vstop in vkljuevanje v osnovno olo;
romski pomonik: neznanje slovenskega jezika ter neuspeno vkljuevanje otrok lahko odpravljamo
oziroma ublaimo tudi z uvedbo romskega pomonika, ki bo otrokom pomagal prebroditi ustveno in
jezikovno bariero in bo predstavljal neke vrste most med vrtcem oziroma olo ter romsko skupnostjo;
vsebinsko prilagajanje programov: v osnovni oli uvedba pouka romskega jezika na fakultativni ravni,
uenje slovenskega jezika, identifikacija ciljev (npr. vekulturalnosti) oziroma standardov znanja v unih
nartih, ki se doseejo z vsebinami romske kulture, zgodovine in identitete;
stalno strokovno spopolnjevanje in doizobraevalni programi za strokovne delavce;
posebne oblike organizacije in materialni pogoji: vsaj ohranitev zdaj veljavnih normativov; e naprej
finanna podpora oziroma pomo Ministrstva RS za olstvo, znanost in port;
nesegregacija, praviloma nehomogeni oddelki; uporabiti zakonsko e predpisane oblike individualiza-
cije, notranje in fleksibilne diferenciacije, nivojskega pouka;
razline oblike une pomoi;
vzpostavljanje zaupanja v olo in odpravljanje predsodkov (poseben nart ole, s katerim doloijo
aktivnosti komuniciranja in sodelovanja s stari otrok Romov, in nart zaznavanja in kontinuiranega
odpravljanja stereotipov in predsodkov, ki se pri veinski populaciji pojavljajo v razmerju do uencev
Romov);
romski uenci kot etnina skupina niso uenci s posebnimi potrebami (ueneva olska neuspe-
nost, ki izvira iz neznanja jezika ali specifinosti romske kulture, ne more biti osnova za usmerjanje otrok
v programe z nijim izobrazbenim standardom). (Strategija, 2004: 6.)
V zvezi z opismenjevanjem izpostavljamo tri reitve: prvi, strategija predlaga raziskavo speci-
fik pouevanja slovenskega jezika za romske uence in da se v programe doizobraevanja
uiteljev (stalno strokovno spopolnjevanje) vkljui tudi strokovnjake, ki se ukvarjajo s poueva-
njem slovenskega jezika kot tujega ali drugega jezika (Strategija, 2004: 31) predlaga torej, da
se pouevanje slovenine za romske uence prilagodi z vidika spoznanj, ki jih prinaa didaktika
oziroma pouevanje slovenskega jezika kot drugega ali nematernega jezika; drugi, da se izdela
dodatna navodila za izvajanje unega narta za slovenino za romske uence (Strategija, 2004:
31), s ciljem, da se v konni fazi doseejo v unem nartu postavljeni standardi znanja to bi med
drugim vkljuevalo priporoila o tem, kako naj se pouk v prvem triletju individualizira in diferenci-
ra v oblikah notranje diferenciacije in od 4. do 7. razreda v oblikah fleksibilne diferenciacije (40.
len Zakona o osnovni oli); tretji: V program devetletne osnovne ole se uvede pouk romskega
jezika od prvega razreda naprej. ola, v katero so integrirani romski otroci, ga obvezno ponudi,
stari in otroci pa ga lahko izberejo (fakultativna raven) (Strategija, 2004: 31).
5 Kako naprej? Kaj morajo opraviti ole in kaj drava (olska politika)
Na osnovi podatkov, ki smo jih z intervjuji po olah in z vpraalniki zbrali v terenski raziskavi v
jugovzhodni Sloveniji (Dolenjska in kraji okoli te pokrajine), potekala pa je konec leta 2004, lahko
e enkrat potrdimo tezo, iz katere je izhajala Strategija (ki to stanje na sistemski ravni spreminja),
da izvajanje pouka, za katerega je znailna odsotnost romskega jezika in kulture v oli, romskim
uencem dejansko ponuja le dve monosti:
da se asimilirajo in se tako odpovedo romski identiteti v oli (privzamejo identitetne vzorce
veinske kulture, romsko identiteto pa prikrivajo pred soolci in uitelji), kar uspeva le uencem
iz integriranih druin z vijim socialno-ekonomskim poloajem;
da ostanejo Romi, da so drugani, kar praviloma doleti uence iz neintegriranih romskih
skupnosti z nijim socialno-ekonomskim poloajem.
S stalia nael vekulturnosti je problem enak za obe skupini romskih druin oziroma uen-
cev: niti romski uenci iz integriranih niti romski uenci iz neintegriranih romskih skupnosti rom-
skega jezika in kulture ne morejo uveljavljati v oli.
V letu 2005 slovenske javne osnovne ole razen izjem e niso vekulturni prostor, ki bi sistem-
sko in sistematino vkljueval romski jezik in kulturo na pozitiven nain. Romska kultura je v
olah sicer prisotna ob doloenih prilonostih, vendar najvekrat kot folkloristini prispevek ob
proslavah, v kolikor romske uence vanje sploh vkljuujejo. Praviloma pa sta romski jezik in rom-
ski kulturni vzorci v tej regiji dojeta kot mote dejavnik integracije.
Od leta 2003 e poteka projekt standardizacije romskega jezika, zakljuen bo leta 2006, in te-
daj bodo pripravljene teoretine osnove, na podlagi katerih bo mogoe pripraviti ustrezna gradiva
90
91
in vpeljati v kurikulum izbirni predmet romskega jezika ter kurikulum tudi sicer prilagoditi. Trajalo
bo e najmanj eno ali dve leti ve, preden bo romski jezik lahko postal del kurikula. A vendar je v
tej toki drava e naredila korak proti vekulturni obliki pouka za romske uence, seveda pa bo
potrebno konkretizirati in spraviti v olsko prakso vse ostale reitve, ki jih predvideva Strategija.
Najveje teave bodo bras na podroju preprianj (tako na strani pripadnikov veinske kot
manjinske kulture) in vzorcev obnaanj.
Uitelji so v isti raziskavi na tiristopenjski ocenjevalni lestvici ocenjevali tudi pomembnost
posameznih razlogov za neuspenost romskih uencev pri olskem delu. Med dvanajstimi razlo-
gi so na prvih tirih mestih (1) pogosta odsotnost romskih uencev od pouka, (2) pomanjkljivo
znanje slovenskega jezika, (3) slabe delovne navade romskih uencev in (4) nevkljuenost rom-
skih otrok v institucije predolske vzgoje. Pri vseh navedenih razlogih, ki jih uitelji postavljajo na
prva tiri mesta, ima pomemben ali celo odloujoi vpliv razlika v kulturi. Doloene spremembe
zahtevajo angairanost drave ali lokalne skupnosti, kot je denimo ustanavljanje in financiranje
vrtcev. Vendar imajo tudi vrtci in ole pred seboj e precej dela tako pri tem, da se v olskem delu
ne bi reproduciral nestrpni odnos do Romov, katerega vpliv na delovanje ol je opazen zlasti na
Dolenjskem, kot pri tem, da bi z neposrednim delom z romskimi stari in skupnostjo postopoma
odpravili odsotnost romskih uencev od pouka, jih zadrali ve asa v oli ter jim privzgojili delov-
ne in une navade, ki so predpogoj unega uspeha.
Vpraanje pa je tudi, ali bo olska politika v prihodnje sploh podpirala naela integracije in
reitve iz Strategije. Na pritiske slovenskih starev v O Brljin v Novem mestu je minister priel z
uvajanjem modela pouevanja romskih uencev, ki trajno louje uence, ki naj bi ne imeli ustrez-
nega znanja slovenskega jezika, in jih prestavlja v homogenizirane skupine pri slovenini, mate-
matiki in spoznavanju okolja e v prvem razredu. To ni le v nasprotju s reitvami, ki jih podpira stro-
ka, marve tudi s obstojeim zakonom. Trajneje zgodnje loevanje uencev, etudi na podlagi
razlinega znanja, vodi v socialno izkljuevanje in zato je nedopustno. Strategija priporoa, da o-
le tudi pri vkljuevanju romskih otrok uporabljajo samo obstojee zakonske monosti individuali-
zacije in diferenciacije. Oblike integracije, pri katerih se romski in slovenski otroci zdruujejo le pri
portni, likovni ali glasbeni vzgoji, dejansko segregirajo romske uence, to pa zato, ker loujejo
uence pri predmetih, kot so jezik, matematika, narava, druba, itd. S tem vsem sporoajo, da rom-
ski uenci, ki jih to najbolj zadeva, na teh pomembnih podrojih olskega dela niso enakovredni
ostalim. Ali je v teh homogenih skupinah, v katerih so romsko govorei uenci, res mogoe bolje
pouevati slovenski jezik kot v heterogenih skupinah, v katerih se romski uenci lahko uijo jezi-
ka od slovenskih vrstnikov? Ne le v olah, tudi pri reitvah, ki se sprejemajo na ravni drave, od-
loitve niso vselej takne, da bi bile v prid integracije romskih uencev v veinsko kulturo. Vendar
je vsaj dolgorono integracija (ne asimilacija) romskih uencev edina alternativa, ki bi omogoila
mirno sobivanje kultur.
92
Literatura
BARRY, B., 2001: Culture and Equality. An Egalitarian Critique of Multiculturalism. Cambridge (UK): Polity Press.
Bela knjiga o vzgoji in izobraevanju v Republiki Sloveniji, 1995. Ljubljana: Ministrstvo za olstvo in port.
EU Support for Roma communities in Central and Eastern Europe, 2002. Bruselj.
Framework Convention for the Protection of National Minorities (FCNM), 1995. Strasbourg: Council of Europe
KOVA EBART, M., KREK, J., 2003: Romi v Sloveniji: vpraanja izobraevanja, multikulturalizma in integracije. Sodobna
pedagogika 54/1. Ljubljana. 2843.
KYMLICKA, W., 1995: Multicultural Citizenship: A Liberal Theory of Minority Rights. Oxford: Clarendon Press.
Ustava Republike Slovenije. Ur. l. RS/I, 331409/91.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja, 1996. olska zakonodaja I. Ljubljana: Ministrstvo RS za olst-
vo in port. 980.
Zakon o osnovni oli, 1996. olska zakonodaja I. Ljubljana: Ministrstvo RS za olstvo in port. 109143.
Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjin. Ur. l. RS 4/1998, 13. 3. 1998.
Zakon o vrtcih, 1996. olska zakonodaja I. Ljubljana: Ministrstvo RS za olstvo in port. 83106.
AGAR, M., 2002: Politika integracije romske skupnosti v Sloveniji: Prepreevanje socialne izkljuenosti Romov. Zaklju-
no poroilo raziskovalne naloge. Ljubljana.
ura Strsoglavec
UDK 821.163.6.093 Glavan P.
UDK 821.163.6.093 Skubic A.
Meje moje kulture so meje mojega sveta
(Vekulturnost v prozi Polone Glavan in Andreja Skubica)
Romana No v Evropi (2001) Polone Glavan (1974) in Grenki med (1999) Andreja Skubica (1967) sta vsa v znamenju
vekulturnosti. Protagonisti Noi v Evropi prihajajo z vseh koncev sveta (Norveka, Italija, Slovenija, ZDA, Irska, Nizozem-
ska, Avstralija, Francija, Belgija), bralcem so na ogled postavljeni devetdeset ur, kolikor traja vonja z nonim vlakom od
Pariza do Amsterdama. Grenki med je roman o tujcih; o tujcih v Sloveniji, o tujcih v Angliji in tujcih na kotskem, o njihovih
ivljenjih in premiljevanjih. Vekulturnost kot posledica ivljenja Slovencev v neko skupni dravi pa odmeva iz zbirke
kratkih zgodb Gverilci (2004) Glavanove in Skubievega romana Fuinski bluz (2001).
The novels A Night in Europe (2001) by Polona Glavan (b. 1974) and Bitter Honey (1999) by Andrej Skubica (b. 1967)
are characterised by multiculturality. The protagonists of the former, who hail from every corner of the globe (Norway, Italy,
Slovenia, the USA, Ireland, Netherlands, Australia, France, Belgium), appear before the reader for the nine to ten hours it
takes their train to travel from Paris to Amsterdam. Bitter Honey is a novel about foreigners in Slovenia, in England and
in Scotland, about their life and deliberations. Moreover, multi-culturality as a consequence of Slovenias presence in the
former common state makes a strong appearance in Glavans collection of short stories Guerillas (2004) and Skubics
novel Fuine Blues (2001).
0 Uvod
Vedno je zanimivo izvedeti, kako nas vidijo in kaj mislijo o nas drugi, bodisi kot o posameznikih
bodisi kot o narodu. Tisti drugi, ki so dejanski Drugi, tujci, ki potujejo po nai deeli, ali tisti, ki ivijo
in delajo pri nas, nam lahko ponudijo objektivnejo sliko o nas. V romanu No v Evropi Polone
Glavan so v to razmerje postavljeni Ameriani in Evropejci, Avstralci in Evropejci, Norveani in
Italijani, Francozi in Slovenci, Irci in Nizozemci, v romanu Grenki med Andreja Skubica pa Ameri-
ani in Evropejci, Anglei in koti, Anglei in Slovenci ter koti in Slovenci. Prispevek predstavlja,
kako zvenijo trki razlinih kultur, jezikov, izkuenj, civilizacijskih krogov, z jezikom ograjenih svetov
v prozi Glavanove in Skubica.
1 Premikanje je glavna naloga sveta
1
ali No v Evropi
Roman Polone Glavan No v Evropi (2001) je omnibus petih zgodb, postavljenih v pet kupe-
jev nonega vlaka Pariz-Amsterdam. Zgodbe so naslovljene s prislovi: Prvi je zgodba o norve-
kem paru Christianu in Andrinne, ki prisede k Italijanu Giordanu, Drugi o Slovenki Nini, h kateri
prisede mala Francozinja, Tretji je gostobeseden dialog Amerianov Raya, Mikea in Davea, etr-
ti je pripoved o belgijskem eparju Michelu, h kateremu prisede Avstralka Rebecca, Peti pa
parika ljubezenska zgodba Irca Aidna in Nizozemke Marijke, ki lahko traja le e do Amsterdama.
Roman konuje Epilog, epizoda med Nino in Pietrom, njeno nizozemsko avanturo, predstavljena
epistoralno. Protagoniste Noi v Evropi, popotnike z vseh koncev sveta, povezuje poletno nono
93
1 Glavan 2001: 59.
potovanje iz Pariza v Amsterdam. Vsi, razen male Francozinje in bruseljskega tatia,
2
imajo v epu
interrailko, in (vsaj) naelni nart.
Misli, da bi lahko skoili e do Irske?
Kdaj?
Po Amsterdamu, na primer.
Kaj pa vem. Po Amsterdamu gremo menda v Mnchen.
A moramo?
Kaj pa vem. Naeloma imamo nart. (Glavan 2001: 86.)
Nakljuni sopotniki, ki so si delili kupeje, se zjutraj znajdejo v mnoici teles, ki so se gnetla na
peronu, med stebri in po stopnicah, med prodajalci asopisov in roami, pod podplate mesta, ki
je blo, ki je utripalo // tako da je bilo v tistem trenutku e skoraj nemogoe rei, kje se kona
Amsterdam in zaenja ivljenje samo (Glavan 2001: 205). Drobni nesporazumi med ljudmi, ki
potujejo skupaj, kar na potovanju nujno preraste v bolj ali manj muna oitanja, ter bolj ali manj
prijetni spomini na Pariz so ostali na vlaku, ko so izstopili, je Amsterdam pripadal njim, prili so
vsi enaki, vsi oieni, vsi pripravljeni (Glavan 2001: 205).
Andrinne se je presedla po sedeu. S hrbtom roke je poboala Christiana po licu.
Saj Pariz le ni bil tako slab, ne? je rekla z znianim glasom. Konec koncev sva se imela zelo v redu.
Upanje ji je na koncu malce privzdignilo glas.
Chistian je poasi pokimal.
Louvre je bil predrag, je rekel, in Eifflov stolp je definitivno precenjen. Latinska etrt je komercialna do
amena. (Glavan 2001: 17.)
Notranji monologi, premiljevanja o drugih in skoznja o sebi, pogovori predstavnikov razlinih
narodov, kultur, svetovnih nazorov, tradicij, nenazadnje civilizacij, v Noi v Evropi potrjujejo splono
sprejeto misel, da ne potujemo samo zato, da bi bolje spoznali predele, po katerih potujemo, in
ljudi, ki jih tam sreujemo, temve da potujemo tudi zato, da bi skoznje bolje spoznali sebe.
Glavanova speljuje pogovore med protagonisti in njihove notranje monologe na polje raz-
lik(ovanj) in prekrivnih tok razlinih tradicij, zgodovin, usod, naina ivljenja ipd., ki je v romanu
skreno na devetdeset ur, kolikor traja vonja od Pariza do Amsterdama, in na nikogarnje
ozemlje.
Na skrivaj ga je premerila. Skoraj bi dala roko v ogenj, da ni Skandinavec, ampak, no ja, nikoli ne ve.
Stereotipi, je pomislila in se v mislih krcnila po elu. Pusti to, punca. Na videz bi ga postavila bolj na jug,
v panijo, Italijo ali pa eno tistih novih drav, ki so zdaj tam, kjer je bila neko Jugoslavija. Saj e bi bil
Norvean, bi se verjetno e zael pogovarjati z nama, je pomislila in se takoj nato popravila, ja, pa kaj e.
Norveani da se s kom pogovarjajo? e e bi sredi amazonske dungle sreala soseda iz bloka, bi ta
najbr samo pozdravil in rekel, tukaj je pa vroe, kaj. (Glavan 2001: 23.)
94
2 Mala Francozinja potuje samo v Den Haag, bruseljski epar pa se iz Pariza vraa v Bruselj. Skozi lik prve je temati-
ziran splav, skozi lik mladenia, ki ropa utrujene popotnike na nonem vlaku Pariz-Amsterdam, pa nona mora vsakega
popotnika.
Nisem e videla Italijana, ki bi potoval sam, je rekla. Vsi, ki sem jih sreala, so bili v gruah. In blazno
veliko so govorili. Kar naprej so nekaj vekali. Zabavno jih je bilo gledati.
Potlaila je ik v pepelnik.
Ah, oprosti, je rekla. Saj ne mislim rei, da bi morali biti vsi taki.
Pa saj ima prav, je rekel Giordano. Res so taki. (Glavan 2001: 37.)
Evropski popotniki izraajo svoja mnenja, pomisleke, navduenja in komentarje brez evforije,
kakrna je znailna predvsem za Avstralko Rebecco.
Si iz Avstralije? je vpraal.
Pokimala je. Iz Melbourna. Pozna?
Michel je pokimal.
Nisem e bil tam, je rekel. Ampak e se prav spomnim, je lepo.
Tako, je skomignila. Pred tremi leti so ga razglasili za mesto, kjer je na celem svetu najbolje iveti.
Vau, je rekel Michel. Ima pa sreo.
Punca se je zasmejala.
Kje pa, je rekla. Kje pa. Vsaka zakotna vas na vai celini je stokrat bolj arobna kot pa cel irni
Melbourne. Verjemi. (Glavan 2001: 129.)
Kako krasen dan je bil, je s isto radostjo v glasu vzdihnila Rebecca, ko je stlaila stvari nazaj v nahrbt-
nik in se razlezla po sedeu. Priprla je oi. Kako bla-a-zno krasen. Pariz je bil super. Celo popoldne sem
pila kapuino na nekem majhnem trgu in vsi, ki so hodili mimo, mislim, isto vsi, so se mi nasmehnili na-
zaj. Potem sem se pogovarjala z nekim krasnim Angleem mislim, kako je ta tip znal pripovedovati! ez
ramo je pogledala k Michelu. Oprosti, ker nakladam, je rekla. Ampak Evropa je tako enkratna. isto
vsak dan je bolji od prejnjega. Nikoli ve noem nazaj v glupo Avstralijo. Res ne. (Glavan 2001: 164.)
Njeno popotniko naelo Predsodki. Ne potrebuje jih, vsaj tukaj ne, v Evropi. Potni list pa
toleranca, to je vse, kar potrebuje (Glavan 2001: 124) je postavljeno na preizkunjo, ko prisede
k bruseljskemu eparju, kateremu s svojim prihodom prekria narte. Michel se po zaetnem
oku zbere in se s sopotnico zaplete v pogovor o evropskih znailnostih (Je res, da Belgijci na
pomfri dajete majonezo? je vpraala., Glavan 2001: 152), ko pa pogovor vsake toliko asa za-
mre, spremljamo njegov notranji monolog, ki je pravzaprav nekaken filozofski traktat o upravie-
nosti kraje (Ljudje ne pazijo. Ljudje mislijo, da se to dogaja drugim, teave in take stvari. Mislijo,
da je varno, e imajo denarnice kje v torbi na polici. To je tako kul pri Parizu., Glavan 2001: 157).
Zgodba o treh Amerianih je gostobeseden dialog, v katerem se fantje dotikajo vsega evrop-
skega, od pregovornega zamujanja panskih vlakov, lepih Poljakinj, pedofilskih Belgijcev, vrae-
vernih Ircev, seksi pank, nizozemskih domovanj brez zaves, razlinih denarnih enot , in kot
gre od Amerianov priakovati v strereotipni povrni maniri kritizirajo.
Po mojem ima vsako mesto drugo barvo noi. Kaj misli?
Dave je vzdihnil.
Pusti poezijo, je rekel. V Amsterdam gremo. Pivo se ti bo segrelo zaradi tega tvojega kvakanja o bar-
vah.
95
e ti reem, je vztrajal Mike. V Barceloni je bilo tako tako kaj pa vem. Nekako bolj rdee ali kaj.
V New Hampshiru pa spet no
New Hampshire je itak rna luknja. V Barceloni pa nisem opazil drugega kot enske. In vse so bile barve
seksa.
Mike se je obrnil. Zareal se je.
Kul, je rekel. Barve seksa. S tem se pa definitivno strinjam.
Sedel je. Vzmeti sedea so zacvilile pod teo njegovega telesa.
Parianke so bolj tako, je rekel Dave. Brezbarvne. Ne?
Mike je skomignil. Brezbarvne najbr ni prava beseda. Kolikor sem videl, se v tem mestu pigmenta kar
tre. Posebej pod tistimi no, kaj so e muslimanskimi rutami.
Kljub temu, je rekel Dave. Kljub temu. Prvi sem se zalotil, da gledam hie bolj kot enske. Totalni anti-
pod Barceloni. (Glavan 2001: 83.)
Prekleti evropski veceji, je zamomljal, ko se je zrinil mimo Raya. e obrniti se ne more v njih. Da ne
govorim o istoi. Po mojem dobi dvanajst neozdravljivih bolezni e, e priblia rit koljki za trideset
centimetrov. e dobro, da nisem punca, one morajo (Glavan 2001: 91.)
Najprej moramo dobiti nekaj tistih guldnov, je rekel. Ali kaj e imajo tukaj.
Prekleta Evropa, je zajeal Ray. V vsaki vasi imajo drug denar. Da se jim ljubi. lovek e na kavo ne
more, ne da bi prej tekel v menjalnico. Pravi ur. (Glavan 2001: 114.)
3
V zgodbi, ki jo spleteta Irec Aidan in Nizozemka Marijke, ki sta se spoznala v Parizu, se
Glavanova posmehne protagonistom Noi v Evropi, ki v svoje interrailke vpisujejo oba mesta
potovanj po Evropi, in sicer skozi besede prebivalke od turistov vsakrne vrste izredno oble-
ganega mesta.
Le kaj bi se dalo povedati o Amsterdamu?
Karkoli, je skomignil Aidan. Nekaj pa e mora biti na mestu, kamor dere toliko turistov.
Saj, je rekla Marijke. Turisti. To je nekako to. Njih je vredno priti pogledat, in ne kaknih muzejev ali
cerkev.
A? je zinil Aidan. Misli Japonce ali kaj?
Marijke je odkimala.
Japonci so v bistvu okej, je rekla. Pridejo, si ogledajo, kar se da ogledati, vse poslikajo in grejo. Ne
komplicirajo. Tiste druge mislim.
Aidan jo je vpraujoe pogledal.
Na primer, je pojasnila Marijke. Na primer. Sprehodi se naokrog, recimo od postaje do Vondelparka
to je en tak ogromen park v centru in nazaj po drugi strani, pa vidi vse tiste horde tujcev, kaj pa vem,
Nemcev, Amerianov, Italijanov, kako visijo po kofiopih, zadeti polegajo po travi, se slinijo po Red
Districtu in se reijo kar tja v tri dni, kakorkoli, in en ez drugega zatrjujejo, kako je Amsterdam kul. Potem
vpraa kaknega od njih, okej, zakaj je tako kul? In skoraj vsi, brez izjeme, ti bodo rekli, zato, ker imamo
toliko svobode. // Potem pa sem nekega dne enkrat sredi poletja, ko je najveja guva hodila
96
3 Oitno pred uvedbo evra.
naokrog in se zaletavala v vse tiste tujce in kar naenkrat sem si rekla, ej, kaj pa je tukaj tako svobodne-
ga? To, da lahko kadi travo kjerkoli? To, da so kurbe v izlobi, namesto da bi se skrivale kje po veah?
A je to vse? Jaz se samo zaradi tega e ne poutim svobodna, pa ivim tam! (Glavan 2001: 181.)
Popotniki z razlinih koncev sveta seveda govorijo v razlinih jezikih (norveko, francosko, itali-
jansko, angleko, Nina v monologih slovensko), ker pa je roman napisan v slovenini, je jezikov-
na pristnost govorcev lahko doseena le z variiranjem med razlinimi stopnjami pogovornega
jezika in posebnimi besednimi zvezami ali frazami, znailnimi za posamezne protagoniste. Tovrs-
ten prevodni problem je v Skubievi prozi reen z vejim deleem angleine, mimetinostjo
pogovorne slovenine in oitnejimi razlikami v idiolektih posameznih literarnih oseb.
4
2 Blizu drave, kjer je doma Fellini,
5
ali Grenki med
Skubiev roman Grenki med (1999) je roman o tujcih. O tujcih v Sloveniji, tujcih v Angliji, tuj-
cih na kotskem. Skeletna zgodba tematizira ivljenje prevajalcev in lektorjev angleine v Ljub-
ljani, zaposlenih pri prevajalski agenciji Idiom in na anglistiki Filozofske fakultete v Ljubljani. To so
Duane, Danny, Brian, Richard in Jenny. Poleg jezikovne polifoninosti romana (Anglei, Ameri-
ani, kotje, Hrvatje, Slovenci ) imamo opraviti tudi z narativno polifoninostjo, in sicer s tretje-
osebno pripovedjo, dvema glavnima prvoosebnima pripovedima (Duane in Jenny oziroma Claire)
in elektronskimi sporoili Duanovega prijatelja Chaza. Prepleta se ve zgodb, ve tiskov, ve no-
tranjih monologov (med slednjimi se kot rdea nit skozi roman razteza Jennyjina drugoosebna
pripoved, skozi katero izvemo (skoraj) vse o kotu Ianu, ki je bil neko tudi zaposlen pri Idiomu),
nizajo se ljubljanski dogodki, spomini na potovanja po kotski, na predljubljansko ivljenje, sanje,
anekdote, skupne prigode vse skupaj pa uokvirja enigmatino iskanje prave identitete Jenny
oziroma Claire.
6
Ker roman predstavlja tujce, ki ivijo in delajo v Sloveniji, se Skubic seveda ni mogel izogniti ne-
katerim slovenskim stereotipom in kompleksom (npr. birokratski in administrativni labirinti, kseno-
fobinost), vendar skorajda mazohistino priakovanje slovenskega bralca, ki bi v Grenkem medu
rad prebral, kaj drugi o nas mislijo slabega, redko obrodi sadove. Skubievi ljubljanski Anglei in
koti najvekrat mislijo slabo predvsem o Amerianih (ki so tujci pri njih) in o svojih sosedih.
V kuhinjo je prikorakal ostrieni ameriki receptor z oali. // Ti! Punca se je malo zdrznila, ampak se
mu je prijazno nasmehnila. Da bo danes pospravila za sabo. V tej kuhinji vsak pospravi, kar posvinja,
tudi e je plavolasa vedinja.
vedinja je nekoliko razirila oi, ampak se je e vedno smehljala. Hec, oitno hec. Nekaken uden,
butast hec. //
Jasno imate ve plavolase vedinje mogoe probleme pri loevanju koncepta kronika od koncepta
ponve, tako da mogoe ne bo vedela, kam pospraviti kaj, ampak me lahko pa vedno pride vpraat na
recepcijo, je rekel in strmel direktno vanjo.
97
4 Roman je zaloba na platnicah oznaila kot jezikovno in stilsko bohotno brbotanje razlinih govoric.
5 Skubic 1999: 289.
6 Ker se priujoi zapis ne ukvarja s tovrstno analizo romana, bralce napotujem na razpravo Alojzije Zupan Sosi (2003:
147148).
util sem, kako se mi po koi sprehajajo vroi mravljinci in v meni je zaela naraati neustavljiva elja,
da bi preostanek makaronov stresel peglasti pizdi za rno majico z napisom Nirvana.
To je isto znano dejstvo, da so Evropejci v povpreju bolj izobraeni od Amerianov, je rekla vedinja,
se pravi, da ne vem isto, kdo od naju bi imel veje probleme. (Skubic 1999: 4142.)
Tik pred oknom, skoraj naslanjala se je nanj, je stala mlada, suha amerika receptorka. Chazov pogled
se je osredotoil naravnost nanjo. Potem se je znova obrnil proti meni in mi pomeiknil.
Tako torej, je rekel, ampak Duane, jebemti boga, ona je Amerianka. Kje so tvoji etini zadrki? (Skubic
19991: 114.)
Anglei in koti, prevajalci in lektorji pri podjetju Idiom, znajo satirino ost uperiti tudi v lastno
jezikovno in socialno skupino (prim. Zupan Sosi 2003: 146).
e en primerek, sem si mislil, ravno prejnji teden smo vrgli ven nekega Anglea, ki je tudiral angleino
na Cambridgeu in je mislil, da je najveji frajer s isto previsokimi kvalifikacijami. Potem je kompletno
zasral dvesto strani neke ekonomske lekture, zameal je terminologijo in za nameek imel e blinje
sreanje s rkovalnikom. Tako je nazadnje Vaclav Havel postal Faecal Hazel, dravna sekretarka Vojka
Ravbar pa Vodka Raver. (Skubic 1999: 76.)
Sendvi odloi na pult, potem pa odpre kredenco in potegne ven veliko dezvo iz rostfraja. Jenny ga z
glavo, naslonjeno na dlani, ki ji poivajo na mizi, mrko opazuje.
Zakaj ne moreva nabaviti spodobnega avtomata za kavo?
Zakaj se mora afnati s temi balkanskimi pripomoki? Skrajni as, da si kupim kaken nescaf. Jebemti,
kako je otroji. Kako fajn se mu zdi, da se lahko dela domaina, jaz pa moram za kazen piti to kavo, ki
trga gate. Kot da smo nekakni Turki ali kaj. (Skubic 1999: 146.)
Ian je bil res pravi Balkanec. Tako kot vsi koti. (Skubic 1999: 149.)
Ti prekleti keltski efurji. (Skubic 1999: 327.)
Kot nekakna protiute Angleem in kotom nastopa v romanu tudi nekaj slovenskih protago-
nistov, med njimi je najbolj profilirana Jana, tudi prevajalka pri Idiomu. Kot lahko skozi odzive in
premiljevanja tujcev spremljamo njihovo doivljanje druge, drugane kulture,
Ko pripotuje v Ljubljano, te e takoj na zaetku postavi na pravo mesto; na mesto tujca. S tega mesta
se da sicer poasi, zelo poasi napredovati, ampak samo toliko, kolikor sam hoe. V Ljubljani lahko, e
hoe, za vedno ostane tujec. Ni lajega: celo spodbujala te bo pri tem. Ljubljana se dii s takimi, kot
sem jaz. armantni tujec iz Newcastla. V Ljubljani ti je lahko to, da si iz Newcastla, v ponos. Ljubljane ne
zanima ni, ni drugega. (Skubic 1999: 4546.)
Ve so mi tile podeelani. isto nekaj drugega so kot tista ljubljanska evropska kvazismetana.
Tudi do tujcev se obnaajo veliko bolj naravno. Niso tako kleeplazni kot Ljubljanani, ki se grejo sve-
tovljane in so Anglei zanje kot nekaken uden civilizacijski ideal. Tile kmetje so sproeni, ker so ne-
obremenjeni. Oni so tukaj doma. Ti si obiskovalec in kot tak bo tudi postreen. Ne bodo te skuali
impresionirati, kako zelo so ti enakovredni. (Skubic 1999: 285.)
98
lahko skozi lik Jane razberemo nae dojemanje tujcev, ki so v Slovenijo prili v nekaknem
otrokem iskanju avanture (Skubic 1999: 236), saj se Grenki med z zmonostmi razumevanja dru-
ge, drugane kulture ne ukvarja samo v smeri tujci-domaini, ampak tudi v smeri domaini-tujci.
Skubiev Grenki med je v veji meri prevodni oziroma jezikovni roman kot No v Evropi Gla-
vanove. Vejezikovnost tujcev je prevedena v slovenski idiom s provokativno mimetinostjo (Zu-
pan Sosi 2003: 148) pogovornega jezika in zaznamujoim idiolektom posameznih litetarnih
oseb (zaradi tega bralec v gosti pripovedni mrei tudi nima teav s prepoznavanjem prvoosebnih
pripovedovalcev). Ker se Skubic z jezikom (jeziki) ukvarja tudi profesionalno, najbr ni lo druga-
e (v naslednjem romanu, Fuinski bluz, je polifoninost e izraziteja).
3 Druge kulture je sicer treba ceniti
7
ali Nenavadna identiteta Nine B
Vekulturnost kot posledica ivljenja Slovencev v neko skupni dravi motivira ironino
zgodbo Polone Glavan Nenavadna identiteta Nine B iz zbirke Gverilci (2004). Gre za tretjeosebno
pripoved o dogodkih, ki so, kot so se skozi zgodovino slovenskega naroda kronoloko nizali
(skupna vekulturna drava, odcepitev), oblikovali Ninino identiteto, in o prelomnem dogodku, ki
je njeno identiteto izoblikoval.
Njeno prvo sreanje z vpraanji identitete se je zgodilo veliko prej, preden je sploh vedela, kaj
beseda pomeni, in sicer na morju, ki je takrat e bilo Nae. Nae. Le redke so bile prilonosti v
ivljenju Slovenca, ko je ta beseda zvenela bolj praznino kot ob kroniku onesnaenih sardel in
kozarcu toplega piva s pogledom na sonce, ki potratno obarvano tone v Kvarnerski zaliv (Glavan
2004: 35), kjer je poleg nemkih turistov obstajala e ena vrsta ljudi. To so bili Domaini. // Go-
vorili so glasno, gledali naravnost v oi in kar naprej poskuali zaplesti Nininega oeta v pogovor.
Ninin oe je vedno nael kak izgovor in nato momljal nekam predse, da bi lovek lahko vsaj na
dopustu imel Mir (Glavan 2004: 36). Ker je bila Nina preve srameljiva, da bi si upala pribliati
se otrokom domainov, je njen oe lahko v miru bral asopis, ne da bi mu bilo treba podati (Nini-
nim letom prirejenega) preprianja, kako je treba Druge kulture sicer ceniti, kljub vsemu pa le
imeti v mislih, da gre za Druge kulture (Glavan 2004: 36-37). Vpraanja identitete bi z njenega
zornega kota lahko grafino izrazili takole (Glavan 2004: 37):
NEMKI TURISTI MI DOMAINI
rdei vmes rjavi
vljudni vmes nevljudni
tihi vmes glasni
Kultura ? Druga kultura
Ko je Nina zaela potovati, so ji skoraj vsi Francozi, Nemci, Italijani, Skandinavci, Nizozemci,
panci, Anglei , ki jih je sreevala, rekli, da je prva Slovenka, ki so jo kdaj spoznali, nikomur
pa se ni zdelo, da bi bila zato kaj drugana (Glavan 2004: 41). Prelomni dogodek, ki je njeno
99
7 Glavan 2004: 37.
identiteto izoblikoval, je bilo spoznanje, da so jo povsod klicali Slovenka, ker je bila edina. Tako je
svojo identiteto utemeljila na Redkosti. Malotevilnosti. Eksotinosti, za tiste, ki imajo raje slikovi-
to izrazje. Naelo je bilo preprosto in lahko zapomnljivo, predvsem pa se ti zanj ni bilo treba z
nikomer primerjati. Bil si podoben drugim, a nekako manj pogost, kar ti je avtomatino podelilo
vrednost. (Glavan 2004: 42.)
Kajti Slovenci so se v Nininih oeh kar naprej primerjali z Drugimi kulturami, vasih v prid
Drugih (Evropa), e vekrat pa v prid sebi (Balkan).
4 Ne ravno najbolj nobel konec Ljubljane
8
ali Fuinski bluz
Roman Fuinski bluz (2001) je omnibus tirih zgodb s skupnim asom in krajem dogajanja
ljubljansko naselje Fuine na dan zgodovinske nogometne tekme med Slovenijo in Jugoslavijo na
evropskem prvenstvu leta 2000. Zgodbe so zapisane v razlinih jezikih; zgodba mlade rnogor-
ke prepleta ljubljanino in rnogorino, jezik zgodbe upokojene profesorice slovenine je knji-
na slovenina, stanovanjskega posrednika zaznamuje publicistina zvrst, v zgodbi predstavnika
ljubljanskega hardcore-metal power folka pa prevladuje izrazito nizko pogovorno besedie.
Tako kot je v Grenkemmedu razlina jezikovna in kulturna pripadnost literarne osebe razdelila
v ve skupin (domaini, tujci; Anglei, koti, Ameriani), je jezikovna mimetinost v Fuinskemblu-
zu ustvarila razline, vendar prepoznavne pripovedne sklope (zgodbe se prepletajo, razline lite-
rarne osebe spremljamo simultano, njihove zgodbe niso zaokroene v tirih poglavjih).
e je Skubic govor svojih angleko govoreih protagonistov v Grenkem medu prevedel v
slovenski idiom (le tu in tam je ohranjena angleina), je rnogorko Janino v Fuinskem bluzu
pustil v izvirniku. Poleg govorice zapitega metalca je jezikovna mimetinost v primeru Janine
najradikalneja. Epizoda, ki zakljuuje roman, je hkrati tudi pojasnilo, zakaj je v romanu toliken
dele neslovenskega jezika Neslovenke Janine, jezika njihovih, ki so bili neko uradno nai, danes
pa so predstavniki druge kulture.
Malo se podignem i kaem:
Lezi na krevet, Daa, ne boj se. Smiri se. .
Glas mam hripav, sploh nisem vedla, da je tak, se moram odkalat.
Ona pa men:
Ne, Janina, zakva mi po srbsk govori?
Zato to sam Janina, stara, a ne neka jebena Angelca. (Skubic 2004: 226.)
5 Meje moje kulture so meje mojega sveta
Borislav Peki, srbski pisatelj, ki je dolgo asa ivel v Londonu, je v Pismih iz tujine zapisal, da
je nateja tista tujina, ki ste jo s svojim nerazumevanjem drugih ustvarili sami (Peki 1987: 212).
Obravnavana proza Glavanove in Skubica se skozi tematiziranje vekulturnega ivljenja ukvarja z
zmonostmi razumevanja in sprejemanja drugih, druganih kultur in nam hkrati ponuja ogledalo,
v katerem lahko skozi odsev Drugih vidimo tudi sebe.
100
8 Skubic 2001: 102.
Viri in literatura
GLAVAN, Polona, 2001: No v Evropi. Ljubljana: tudentska zaloba.
GLAVAN, Polona, 2004: Gverilci. Ljubljana: tudentska zaloba.
PEKI, Borislav, 1987: Pisma iz tuine. Zagreb: Znanje.
SKUBIC, Andrej, 1999: Grenki med. Ljubljana: DZS.
SKUBIC, Andrej, 2004: Fuinski bluz. Ljubljana: DZS.
ZUPAN SOSI, Alojzija, 2003: Zavetje zgodbe. Ljubljana: Literarno-umetniko drutvo Literatura.
101
102
Kozma Ahai
Intitut za slovenski jezik Frana Ramova, Ljubljana
UDK 81112:929 Bohori A.:929 Dalmatin J.
Vaki jesik bode Boga posnal vpliv Biblije na Bohorievo in
Dalmatinovo pisanje o jeziku in jezikih leta 1584
Adam Bohori in Jurij Dalmatin sta na podlagi biblijskih besedil, ki govorijo o jeziku, v latinskem in nemkem uvodu v
slovnico in Biblijo leta 1584 predstavila pogled na zgodovino in vlogo jezikov od stvarjenja sveta do svojega asa. Pri tem
sta pokazala temeljito poznavanje vseh pomembnih odlomkov in razprav v zvezi z njimi, utemeljila pa sta tudi mesto, ki zara-
di prevoda Biblije med tedanjimi znanimi jeziki pripada slovenskemu jeziku.
In 1584, Adam Bohori and Jurij Dalmatin provided, in their respective Latin and German introductions to the first
Slovene grammar and translation of the Bible, on the basis of Biblical texts that talk of language, a view of the history and
the role of language from the creation of the world up to that time. In so doing, they showed a thorough awareness of all
the important passages and relevant debates, as well as affirming the place that the Slovene language enjoyed among lan-
guages known through the translation of the Bible.
Vse od leta 1550, ko je Trubar zapisal na naslovni list TA 1550 programski citat iz Pavlovega
pisma Rimljanom: Et omnis lingua confitebitur Deo, je kar je seveda povsem razumljivo Biblija
tudi v slovenskem prostoru igrala temeljno vlogo pri oblikovanju predstave o jeziku in umestitvi slo-
venskega jezika med druge jezike evropskega jezikovnega Babilona. Zgodba, ki sta jo iz vsem do-
bro znanih odlomkov leta 1584 domala v istem asu oblikovala Jurij Dalmatin v nemkem uvodu v
Biblijo in Adam Bohori v latinskem uvodu v svojo slovnico, se tako po eni strani tesno naslanja na
izroilo splonih evropskih teolokih pojmovanj geneze jezikov in njihove zgodovine, po drugi
strani pa sta bila pred pionirskim izzivom: na koncu zgodbe je morala stati slovenina.
Odlomkov, ki se v Bibliji neposredno dotikajo jezikovnih vpraanj, ni veliko. In prav zato je vre-
dno poudariti, da se tako Bohori kot Dalmatin dotakneta skoraj vseh. Potem ko Bog v 1 Mz 2,
1617 prvi nagovori loveka, beremo v 1 Mz 2, 1920, kako d Adam imena ivim bitjem in ust-
vari tako reko prvi, adamski jezik. Dogodek z babilonskim stolpom in pomeanjem jezikov v
1 Mz 11 povzroi, da se vsi ljudje med sabo ve ne razumemo. To stanje pa se simbolino prekine
z dogodkom v Apd 2, 111, ko apostoli prejmejo dar govorjenja in razumevanja vseh jezikov.
Dogodek s pomeanjem jezikov pri babilonskem stolpu (1 Mz 11), v katerem beremo, ka-
ko Bog kaznuje ljudi, ki imajo en sam jezik, tako da jih razkropi po vsej zemlji in da zmea njihov
jezik, da ne razumejo ve govorice drug drugega, je v povezavi s predhodnimi poglavji Mojzesove
knjige stvarjenja odpiral vpraanje o tem, kaken je bil prvotni loveki jezik, in predvsem, ali se
je kljub pomeanju jezikov ta prvotni jezik ohranil.
Bohori pravi v uvodu v svojo slovnico (BH 1584: *2b),
1
da se je prava raba jezikov (verus uus
lingvarum) zaela obenem s prapoetnikoma lovekega rodu, z Adamom in Evo, ki sta mogla,
1 Mesta v Bohoriu so navedena po originalni paginaciji. Prevod je delo Antona Sovreta in Kajetana Gantarja, navajam
ga po Bohorizh 1987: 410.
103
dokler e nista bila oskrunjena z madeem greha, Boga spodobno hvaliti. S tem se je Bohori
vkljuil v razpravo o prvotnem, adamskem jeziku, torej jeziku, ki se je govoril pred dogodkom
pri babilonskem stolpu. Podlaga za razmiljanje o njem je bil odlomek z zaetka 1. Mojzesove
knjige (1 Mz 2, 1920), ki govori o tem, kako je lovek dal imena ivim bitjem.
Po grehu Adama in Eve pa je, kot beremo pri Bohoriu (BH 1584: *3a*3b), lovek izgubil
zmonost pristne komunikacije z Bogom. Vendar Bog ni hotel, da bi se lovek pogubil, zato je s
sklepom, naj zdrui Sin, druga Boja oseba, na nepoveden nain ob doloenem asu v sebi lo-
veko naravo ter tako odkupi loveki rod in ga spravi v prvotno stanje, izrekel obljubo milosti
(promissio gratiae). Ob bodoem upanju je Bog s pomojo Svetega Duha vzdreval tudi rabo pre-
prostega govorjenega jezika, ki so ga oaki nekdanjih dob ustno prenaali na svoje potomce.
Vendar pa je pri zidanju babilonskega stolpa kot Boja kazen nastopila zmenjava jezikov in
je iz enega, istega in preprostega jezika nastala mnoica drugih, in to nepopolnih (BH 1584:
*3b).
In kaj se je po Bohoriu zgodilo s prvotnim jezikom? Bohori je preprian, da se je kljub po-
meanju jezikov prvi sveti prajezik ohranil in da je ta predbabilonski, prvotni jezik dejansko jezik
Biblije, torej hebrejina. Takole pravi (BH 1584: *4a):
A eprav moramo rei, da je bila razlinost jezikov zasluena kazen, je treba vendarle spet spoznati
Boje usmiljenje v tem, da se tisti prvi sveti prajezik (prima et sancta lingua),
2
kljub pogostim preselje-
vanjem ljudi po vsem svetu in po raznih njegovih pokrajinah, ni zatrl in popail, temve da se je /.../ tudi
brez knjig in dolone pisave pri izvoljenem ljudstvu ohranil, dokler ni konno Bog /.../ na gori Sinaj s
svojim prstom deset zapovedi predpisal /.../, po Mojzesu tudi petero knjig napisati dal ter jih v dolo-
enem jeziku, namre v tistem prvem, med vsemi najstarejem in najsvetejem (certa lingua, nimirum
prima illa et omnium antiquissima), od najsvetlejega Boga vzraslem, za potomce posvetil. Tedaj ele
so se zaele misli duha /.../ z doloenim rkopisom in v govorici, ki jo imenujemo hebrejsko, /.../
zapisovati.
Podoben miselni lok nam v zvezi z babilonskim pomeanjem jezikov ter jeziki pred in po njem
e bolj neposredno poda Dalmatin v uvodu v svoj prevod Biblije (Rajhman 1997: 290). Tam pravi,
da je vejemu delu ljudi Bog iz upraviene jeze nad grehi brezbonih Kanaancev in njihovih
potomcev v Babilonu z zmenjavo jezikov odtegnil in odvzel svojo blagodejno in zveliavno bese-
do skupaj s hebrejsko govorico /... /, eprav so jo mnogi poznali in cenili celo bolj kot samo verno
Boje ljudstvo. Hebrejsko govorico je kar Dalmatin v oklepaju e posebej poudari ohranilo
samo Boje ljudstvo.
Kar se tie zaetka pisanja v hebrejini, navajata Dalmatin in Bohori identino interpretaci-
jo biblijskih dogodkov. Tudi Dalmatin tako opisuje, da je bila komunikacija v hebrejini samo ust-
na, in to vse do takrat, ko je Bog sam s svojo roko v tem jeziku na dve kamniti ploi napisal
deset zapovedi /... / Mojzesu je izrecno zapovedal, naj Bojo besedo /... / vsem razumljivo ne ui
samo z govorjeno besedo, temve v veen spomin potomcem zapusti tudi v zapisani besedi. To
je Mojzes marljivo in skrbno zapisal v hebrejskem jeziku /... / (Rajhman 1997: 289).
2 Prevod prilagodil avtor prispevka.
104
Hebrejina je torej tako Dalmatinu kot Bohoriu sveti jezik, lingua sacra, ne samo zaradi dej-
stva, da jo je govorilo izvoljeno ljudstvo in da je biblijski jezik, ampak tudi zato, ker je prvotni,
prvi jezik, obenem pa tudi prvi zapisani jezik.
3
Tu sta Dalmatin in e bolj Bohori pravzaprav trdno oprta na cerkveno izroilo, saj malodane
parafrazirata odlomek iz Avgutinovega
4
dela O Bojem mestu (16, 11), ki pravi, da je po kazni s
pomeanjem jezikov v Babilonu kljub vsemu e vedno ostala Eberjeva hia, kjer se je ohranil tisti
jezik, ki je bil prej skupen vsem. Zato se je ta jezik, ki je seveda obstajal e prej, tedaj poimenoval
hebrejina. Argument za ohranitev hebrejine kot prvotnega jezika je pri Avgutinu dejstvo, da
je pomnoitev in pomeanje jezikov povzroila kazen, Boje ljudstvo pa bi moralo biti seveda iz te
kazni izvzeto.
Pri Avgutinu lahko beremo tudi posebno razlago Babilona kot Boje kazni, kar je sicer v za-
hodni cerkvi
5
splono pojmovanje. Avgutin namre pravi (O Bojem mestu 16, 4), da je bila s po-
meanjem jezikov kaznovana oabnost tistih, ki ukazujejo, tako da lovek, ki ni hotel razumeti
Boga, da bi ubogal njegove ukaze, sam ne bi bil razumljen, ko bi ukazoval drugemu loveku.
6
Vendar ne gre iskati posrednih ali neposrednih vzorov za Bohorieve in Dalmatinove opise
le pri Avgutinu. Martin Luther tako na primer v svojih komentarjih in Genesim (Luther 1975:
402403)
7
nazorno nateva teke posledice, ki jih je imelo pomeanje jezikov. Primeri posledic,
kot jih navaja Luther na navedenem mestu v komentarju 1 Mz 11, pa se v veliki meri ujemajo
z Dalmatinovimi primeri, ki so naslednji: vse vrste nesre, zablod, razprtij med narodi, sovratvo,
vojne in krvoprelitja, pa tudi unienja in propad velikih kraljestev in celih narodov (Rajhman
1997: 290).
Na as po Babilonu so v podobnih uvodih gledali dokaj raznoliko. Johannes Clajus denimo v
svoji slovnici Grammatica Germanicae linguae (Clajus 1578:
)(
2b) najprej opie, kako so hebrej-
ino govorili ljudje e pred pomeanjem jezikov v Babilonu, nato pa se zatee v dokazovanje, da
nemina izvira prav iz tistega asa: beseda Teutch (Deudch) naj bi izvirala iz de + Askenas ali
Theaskenas: Askenas pa je bil neak Noetovega sina Jafeta in po Clajusu mitoloki oe german-
skih ljudstev.
Dalmatin se takim mistinim (in z Biblijo neutemeljenim) pojasnilom o izvoru Slovencev iz-
ogne, Bohori pa jim z opisom, kako so Slavi v resnici gens antiquissima (silno staro ljudstvo),
podlee le deloma. Obadva mnogo stvarneje opieta dejansko, tudi zgodovinsko povsem korekt-
no utemeljeno pot, ki so jo prehodili jeziki, v katerih lahko beremo Biblijo, od Babilona do njune-
ga asa.
3 Taka razlaga nikakor ni bila edina mona; pri pomeanju jezikov pri Babilonu je bil za nekatere razlagalce Adamov jezik,
kakrenkoli je e bil, tedaj za vedno izgubljen (Law 2003: 104).
4 Na vzporedne miselne tokove pri Dalmatinu v uvodu v DB 1584 in Avgutinu opozarja Sakrausky (1989: 565, 585586),
vendar ne poda natanne primerjave.
5 V vzhodni cerkvi pa nasprotno najdemo (Law 2003: 104) tudi poglede (npr. Io
c
dad), ki so razlagali, da je Bog zmeal
jezike in razpril narode, da bi ti zoreli v razumu in modrosti in da bi bila zemlja poseljena in obdelana.
6 Vse citate iz Avgutina prevedel avtor prispevka.
7 Delo nam je bilo al dostopno le v francoskem jeziku.
105
Kot pravi Bohori (BH 1584: *4a*5a), se je po pomeanju jezikov v Babilonu hebrejski jezik
v pisavi in govoru oddaljil od svojega izvirnika; nastala je sirska oziroma kaldejska govorica. Po
hebrejskem sta prila e grki in latinski jezik, vse tiri jezike (hebrejski, kaldejski, grki in latinski
jezik) pa je Bog kljub pretresom ohranil, da bi bili kot pravilo in ravnilo za vse druge jezike.
8
Grina in latinina sta v stik z Bojo besedo prihajala postopoma, vselej po Boji milosti: najprej
je bilo hebrejsko Sveto pismo po posebni Boji dobroti na stroke Ptolemeja Filadelfa prevedeno
v grino (Septuaginta);
9
temu so se pridruile e preostale knjige Nove zaveze, spisane v grini;
sledil je latinski prevod (npr. Hieronim).
Dalmatin pa se v kar najveji meri opre na dogodek, ko je Bog na binkotni dan po Kristusu
in Svetem Duhu prekletstvo in kazen za greh udeno spremenil v posebno milost, ko je ljublje-
nim apostolom razdelil jezike, tako da le-ti niso samo v vseh mogoih jezikih razlono govorili,
temve so jih razlono razumeli tudi poslualci vseh mogoih narodov (Rajhman 1997: 291). Tu
Dalmatin povzema dogodek iz Apostolskih del (Apd 2, 111), ki opisuje, kako je Sveti Duh napol-
nil apostole, da so zaeli govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati, in kako so se jim
ljudje razlinih narodov udili, ker jih je vsakdo slial govoriti v svojem jeziku.
Odlomek, na katerega se opira Dalmatin, je kronoloko zadnji pomembneji odlomek iz Bibli-
je, ki govori o odnosu Biblije do jezika, v njem opisani dogodek pa Dalmatinu predstavlja temeljno
gonilo za nadaljnji razvoj irjenja vere v novih jezikih. Prav omenjeni dogodek je namre po
Dalmatinovi razlagi pokazal, da se mora Cerkev iriti med vsemi narodi po vsem svetu, ne le v
enem jeziku v judovski deeli. Zato so, kot nam opisuje Dalmatin (Rajhman 1997: 291), apostoli
ljudstvu pridigali v materinem jeziku, Novo zavezo pa razlagali v grini /.../, ne pa v hebrejini.
Hkrati pa so svojim potomcem naroili, da na vseh koncih in krajih z zapisano in govorjeno bese-
do irijo evangelij v krajevno obiajnem in razumljivem jeziku, da bi, kakor govori sveti Pavel po
preroku Izaiju, vsak jezik spoznal Boga (Rajhman 1997: 291).
10
Nasledniki apostolov in cerkveni
oetje so tako pisali svoje spise Grkom v grkem in Latincem v latinskem jeziku (Rajhman 1997:
291).
8 Bohori navaja tiri svete jezike, veinoma pa se omenjajo le trije (tres linguae sacrae). Splona evropska tendenca,
dodati osnovnim trem e kak stari jezik, je vidna tudi iz nekaterih drugih uvodov v evropske slovnice. Canini (1554: a
3a) tako v uvodu v svoje delo Institutiones linguae Syriacae pie: Na svetu so namre trije glavni jeziki: hebrejski,
grki in latinski. Posamezni med njimi pa so etvorni: hebrejina namre zajema e sirino, arabino in etiopino,
ki se bolj razlikujejo po oblikah rk kot po sami vsebini (reipa). Grina se deli na tiri nadvse ugledne jezike: atiino,
dorino, jonino, eolino. Tudi latinina si prisvaja tri druge jezike: italski, galski in hispanski jezik. (Iz latinine
prevedel avtor prispevka.)
9 O tem izrpno poroa Avgutin (O Boji dravi 18, 42).
10 Prevod je deloma spremenjen.
Avgutin govori o istem dogodku in ga razlaga takole (O Bojem mestu 18, 49): Nadvse veliko in nadvse pomem-
bno znamenje je bil tedaj prihod Svetega Duha na tiste, ki so verovali. Povzroil je, da je vsak od njih govoril v jezikih
vseh narodov. Tako je naznanil, da bo enotnost katolike Cerkve zajela vse narode in da bo tako katolika Cerkev go-
vorila v vseh jezikih.
Podobno pojasnjuje Avgutin tudi v delu Tractatus in Iohannis evangelium (6, 10; sermo 271; navajam po Law
2003: 105), da gre pri tem dogodku za nasprotje babilonskega stolpa. Poninost bo namre vodila k novemu zedin-
jenju jezikov in narodov v Cerkvi s Kristusom na elu. Luther (1975: 403) prav tako navaja v razlagi 1 Mz 11 ta dogodek
kot nasprotje pomeanja jezikov v Babilonu.
106
Pri Dalmatinu omenjena misel, ki jo v Bibliji navaja apostol Pavel po preroku Izaiji,
11
in sicer,
da bo vaki Iesig posnal Boga (lat. omnis lingua confitebitur Deo, Luther: alle Zungen sollen Gott
bekennen),
12
je bila v srednjem veku sicer nekoliko manj obravnavana, a za slovenske (in seveda
tudi nemke) protestantske pisce nadvse pomembna. Po eni strani je zgoeno oznaevala pro-
testantsko doktrino o rabi jezika v cerkvi, po drugi strani pa je edini biblijski citat, ki zdruuje tri
velike mejnike v 16. stoletju na Slovenskem: abecednik, slovnico in celotni prevod Biblije.
Poleg Dalmatina namre to mesto navajata tudi Trubar na naslovni strani Abecedarija (TA
1550) in Bohori v kar estih jezikih na naslovni strani svoje slovnice (BH 1584). Bohori navaja
ta izrek tudi v uvodu v svojo slovnico, kjer ga oznai kot najveljavnejega (luculentissima enten-
tia), kar se tie prave rabe jezikov (BH 1584: *2b): S temi besedami nam sveti Pavel prikazuje
znamenit nauk in presladko tolabo, pa tudi pravo rabo jezikov. Kajti prvi ugotavlja, da bo zme-
raj obstajalo neko obestvo pobonih, ki bodo s pomojo jezikov Boga prav spoznavali in astili,
drugi pa oitno opozarja, da ta svet ne bo preel, preden Boja volja ne bo znana med vsemi
ljudstvi in vsemi narodi. Reitev pobonih bo namre po Bohoriu najblie tedaj, ko se bo raz-
glaala slava Boja v vseh jezikih.
S tem pridemo do zadnjega vpraanja, pred katero sta bila postavljena pisca uvodov: Kako
utemeljiti in obrazloiti prevod Biblije v slovenski jezik? Kako narediti korak od treh svetih je-
zikov (tres linguae sacrae) do jezikov, ki doslej niso veljali za svete?
Tu se Bohorieva in Dalmatinova izpeljava razlikujeta. Medtem ko Bohori gleda na prevod
Biblije kot na posledico marljivega in spretnega prevajanja iz istih virov (puri fontes), ki so ga
opravili Primo Trubar in drugi, pa je Dalmatinu sam akt prevajanja Boje dejanje, v katerem se
Boja beseda znova razodeva po prevajalcu.
Tako povzame Bohori lok od latinskega do slovenskega prevoda Biblije dokaj jedrnato (BH
1584: *5a):
In tako obstaja ne le Sveto pismo hebrejsko, kaldejsko, grko in latinsko /.../, ampak je danes, v naem
stoletju, naprodaj tudi Sveto pismo v nemkem, panskem, francoskem, lakem, ogrskem, ekem,
poljskem, rutenskem in moskovitskem jeziku. Edino naim kranjskim ljudem ali Slovencem do naih dni
e ni bilo dano, da bi imeli to veliko dobroto celotno v svojem nareju.
Delo je namre zael Primo Trubar, ker pa ni uspel prevesti cele Biblije, so jo dokonali drugi.
Tako se je razodela v tej poslednji urici sveta tudi naim ljudem prevelika in nedopovedljiva mi-
lost Boja (BH 1584: *5a*5b).
Zanimiv je tudi oris razlike med Dalmatinovim in Luthrovim pojmovanjem navedenega odlomka, kot ga podaja
Sakrausky (1989: 567): Ta Dalmatinov miselni tok nas lahko pripelje do sklepa, da za razliko od Martina Luthra razu-
me dogodek z jeziki v Apd 2, 113 kot neposredni zaetek in trajanje pridiganja evangelija v ljudskih jezikih v smislu,
da je s tem za vedno padla za ljudske jezike jezikovna prepreka hebrejine in grine, ki ju Luther opisuje kot sveta
jezika, in da so s tem ljudski jeziki zadobili enakopravnost s svetimi jeziki.
11 Meni se bo upogibalo vsako koleno, prisegal vsak jezik. (Iz 45, 23.)
12 Misel je vzeta iz Pavlovega pisma Rimljanom (Rim 14, 11): Kakor ivim, pravi Gospod, se bo pred mano upognilo vsa-
ko koleno in vsak jezik bo slavil Boga.
107
Tak Bohoriev stvarni opis in pohvala dotedanjih prizadevanj za prevod Biblije, ki je dejansko
pomenila teoretino potrditev kultiviranosti trubarjanskega knjinojezikovnega izroila po aktual-
nih standardih evropskega Zahoda, je, kot poudarja Grdina (1999: 192), e posebej pomembna,
ker Bohoriu niesar ni bilo treba sprejeti po inerciji tradicije ali celo (olske) priuenosti, temve
je pri presoji zadev (okoli) slovenskega knjinega jezika mogel izhajati iz lastnih predstav in svoje
nemajhne humanistine vednosti /.../ o drugih knjinih jezikih, zlasti o latinini. In vendar je po-
vsem sprejel od Trubarja izhajajoe izroilo, kakor se je v prvi vrsti kazalo skozi Dalmatinov pre-
vod Biblije.
Dalmatin
13
ima za razliko od Bohoria drugaen poudarek. V ospredje postavi Luthrov pre-
vod Biblije in poudari, da je Bog z njim razodel svojo besedo barbarskim narodom po razsvet-
ljenem Bojem mou, pokojnem doktorju Martinu Luthru. To pa je storil tako, da se ni razmah-
nil samo nemki jezik obenem s isto Bojo besedo, ampak tudi Boja beseda z jezikom in zlasti
z dobro ponemeno Biblijo (Rajhman 1997: 292).
Tu Dalmatin sledi predpostavki, ki je bila sicer v veliki meri prisotna v tedanji nemki literaturi
in se je naslanjala na spise nemkih mistikov, deloma pa tudi na kabalistino izroilo (Padley
1988: 250251; Padley 1985: 8589; podobno tudi Eco 2003: 97, 320). Gre za preprianje, da
sveti jeziki, e posebej hebrejina, vsebujejo Boje skrivnosti. Prevodi Biblije v ljudske jezike tako
lahko doseejo enako raven, kot jo imajo besedila Biblije v treh svetih jezikih (tres linguae sacrae),
samo e so tudi sami navdahnjeni z Bojo milostjo in svetostjo, e torej tudi sami postanejo
sveti. To je prevajalce Biblije postavljalo v poseben poloaj, saj pri dejanju prevajanja niso bili v
ospredju, ampak je po njih znova govoril Bog.
Dalmatin ta model prenese tudi na dotedanje slovensko prevajanje Biblije, ki ga je simboliziral
Primo Trubar. Pravi namre, da je Bog v zadnjem asu razodel svojo isto besedo po uenih
moeh tudi v francoskem, lakem, ogrskem, poljskem, ekem, ruskem, danskem in v ve drugih
jezikih, Boja milost pa se je razodela tudi Slovencem, ki se nas je Bog spomnil v naem navad-
nem materinem jeziku s posebno nepriakovano milostjo pred drugimi narodi, naklonivi nam
prav isti dar in razodetje (wolthat und offenbarung) svoje besede kakor spoetka Hebrejcem, nato
Grkom in Latincem in naposled tudi Nemcem in drugim narodom (Rajhman 1997: 292). Pri tem
dejanju, pri katerem se je slovenski jezik pokazal enakovrednega drugim jezikom, pa je bil Primo
Trubar izvoljeno orodje v rokah Boga.
Ta oznaba nas navaja, da na tem mestu navedemo razmiljanje nemkega slovniarja Johan-
nesa Clajusa, ki v uvodu v svojo slovnico za Biblijo in druga Luthrova dela pravi, da niso v tolikni
meri delo loveka kakor Svetega Duha, ki govori skozi loveka. Sem tudi v celoti mnenja, da je
Sveti Duh, ki je govoril prek Mojzesa in drugih prerokov isto hebrejino in prek apostolov gri-
no, govoril tudi dobro nemino prek svojega izvoljenega orodja (organon) Luthra. (Clajus 1578:
)(
4a.)
14
Kakor je za Clajusa Luther izvoljeno orodje (electum organon) Svetega Duha, tako je za
13 O Dalmatinovem pogledu na vlogo prevajalcev in verskih pisateljev v slubi izroanja pie Peklaj (1984: 5051), ven-
dar zgolj opisno in brez umestitve v iri kontekst.
14 Prevedel avtor prispevka.
108
Dalmatina Primo Trubar, zaetnik prevajanja Biblije v slovenino, izvoljeno orodje (auserweltes
Werckzeug) v rokah Boga.
* * *
Adam Bohori in Jurij Dalmatin sta se pri svojem pisanju lahko opirala na mnoge vire, pred-
vsem na Biblijo, Avgutinove spise, izroilo srednjevekih komentarjev Biblije, komentarje Martina
Luthra in drugih protestantov, pa tudi na tevilne uvode v prevode biblijskih besedil in v slovnice
treh svetih ter mnogih ljudskih jezikov. Jezikovna zgodovina od prvega, adamskega jezi-
ka do ljudskih jezikov tedanje dobe, torej tudi do slovenine, kakor sta nam jo zapisala v istem
letu, je bila v tistih asih nadvse aktualna tema. Podobnosti, ki smo jih nanizali v gornjem besedilu,
tako ne priajo o soodvisnosti obeh besedil, ampak bolj o tem, kako temeljito sta opravila svoje
delo: vsem znane odlomke ter njihove komentarje sta izbrala in sestavila v novo celoto.
Odlomki, o katerih sta govorila, so odmevali tudi v naslednjih stoletjih.
15
V prvem, adam-
skem jeziku so nekateri videli naela univerzalne slovnice, ki jih je Bog podaril Adamu in ki bi
jih lahko znova odkrili, spet drugi (denimo Conrad Gesner v 16. in Athanasius Kircher v 17. sto-
letju) so trdili, da je hebrejina prvotni jezik in da zato ni jezika, ki ne bi imel besed hebrejskega
izvora, tretji so odkrivali bioloke in drubene izvore jezika. Dogodek s pomeanjem jezikov pri
babilonskem stolpu je botroval tevilnim hipotezam o nastanku posameznih evropskih nacional-
nih jezikov z aktom pomeanja, hipotezam o veji starosti in s tem veji pomembnosti posamez-
nih jezikov, pomeanje jezikov pa je z vzpostavljanjem nacionalnih drav postajalo vse bolj Boji
blagoslov, vse manj kazen in vse bolj drubeno pozitivni pojav: lEtat cest la langue. V osnovi
nestrokovna etimoloka iskanja in dokazovanja so hoe noe vodila do vedno bolj resnega
dela v primerjalnem jezikoslovju (npr. Jakob Grimm). Po drugi strani pa so se s stoletji okrepile
tenje, da bi ustvarili umetni univerzalni jezik in se s tem vrnili v predbabilonsko stanje: v Sloveniji
je tak jezik oblikoval pater Stanislav krabec in ga poimenoval evlalija, dandanes je najbolj znan
esperanto.
Tudi v naem asu, ko je elja, da bi vsak jezik slavil Gospoda, realno uresniljiva, se lote-
vamo podobnih vpraanj. Se vraamo v predbabilonski as enega samega univerzalnega jezika;
je vekulturnost in vejezinost sveta nekaj dobrega ali nekaj slabega; moramo zato podpirati
male ali velike jezike; nam svetovni prevajalski aparat, ki ga imamo na voljo kot posledico globali-
zacije, res omogoa, da komuniciramo v vseh jezikih?
Viri in literatura
AUGUSTINUS: De civitate Dei. Http://www.thelatinlibrary.com/.
BH 1584 = Bohori, Adam, 1584: Arcticae horulae ucciivae. Wittenberg.
BOHORIZH, Adam, 1987: Arcticae horulae succisivae Zimske urice proste. Maribor: Zaloba Obzorja.
CANINI, Angelo, 1554: Institutiones linguae Syriacae, Ayriacae atque Thalmudicae, vna cum Aethiopicae, atque Arabi-
cae collatione. Parisiis: Carolus Stephanus.
CLAJUS, Johannes, 1578: Grammatica Germanicae linguae ... ex bibliis Lutheri Germanis et aliis eius libris collecta.
[Leipzig].
15 O tem zelo izrpno Eco (2003).
109
DB 1584 = DALMATIN, Jurij, 1584: BIBLIA. Wittenberg.
ECO, Umberto, 2003: Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi. Ljubljana: Zaloba *cf.
GRDINA, Igor, 1999: Od Briinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja.
LAW, Vivien, 2003: The History of Linguistics in Europe from Plato to 1600. Cambridge: University Press.
LUTHER, Martin, 1975: Commentaire du livre de la Gense. V: Oeuvres / Martin Luther, 17. Genve: Labor et Fides.
PADLEY, G. Arthur, 1985: Grammatical theory in Western Europe: 15001700: Trends in Vernacular grammar 1. Cambridge:
Cambridge University Press.
PADLEY, G. Arthur, 1988: Grammatical theory in Western Europe: 15001700: Trends in Vernacular grammar 2. Cam-
bridge: Cambridge University Press.
PEKLAJ, Marijan, 1984: Sveto pismo, izroilo in Cerkev v predgovorih Jurija Dalmatina v Bibliji 1584. Inavguralna diserta-
cija. Ljubljana.
RAJHMAN, Joe, 1997: Pisma slovenskih protestantov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za
filoloke in literarne vede.
SAKRAUSKY, Oskar (ur.), 1989: Primus Truber: Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformations-
werk. Wien, Ljubljana.
TA 1550 = TRUBAR, Primo, 1550: Abecedarium vnd der klein Catechimus. Tbingen.
Toma Pavlin
Fakulteta za port Univerze v Ljubljani
UDK 821.163.6.0932:796
Zgodbe slovenskega porta
Slovenski port kot eden od elementov slovenske identitete in kulture se je uveljavil tako v narodnem merilu kot v sve-
tovnem. V tirih zgodbah osvetljujemo zaetke slovenskega porta oziroma telesne kulture in prvi olimpijski nastop, ki so
botrovali razvoju v 20. stoletju.
Slovene sport is one of the elements of national identity and culture that has made its influence felt on both the nation-
al and international level. We will hear four stories that illustrate the beginnings of Slovene sport and the first Olympic
appearance, which led to development in the 20th century.
Kranjski Janez in Micka, dolgoletna simbolna slika slovenstva, sta bila v ranjki Jugoslaviji ve
ali manj smuarja ali organizatorja svetovno znanih smuarskih skokov v Planici. Ta umetelna sli-
ka je prijala tako domai portni sceni kot tudi jugoslovanski, ki ji je bilo smuanje manj pomemb-
no in ga je z veseljem prepuala Janezom in Mickam. Slovenska avtonomija po letu 1991 pa raz-
bija smuarski mit in vzpostavlja realno portno sliko, ki ji je znailna iroka paleta dejavnosti in
tudi uspehov. Vse od politine osamosvojitve ne minejo olimpijske igre brez odlinih nastopov
slovenskih olimpijcev, e ve, nogomet, stereotipno junjaki, torej jugoslovanski in s tem neslo-
venski port belei renesanso in ponovno prevzema vodilno portno vlogo. V letu 2000 so sloven-
ski nogometai nastopili na evropskem prvenstvu in leta 2002 celo na svetovnem prvenstvu, kar
je za slovenske razmere primerljivo s svetovno ali olimpijsko medaljo. Da ne govorimo o letonjih
nastopih slovenskih hokejistov, ki so ostali v skupini A oziroma bili v skupini, ki se je borila za
obstoj, prvi. Izpadli pa so npr. Nemci in ob podrobnejem pregledu stanja v obeh dravah je to
nejpomljivo. Resda so Nemci temeljito namahali Slovence (9 : 1), emur je sledila tipino sloven-
ska kanonada medijskih umotvorov o sramoti in sramotnemu igranju, a dejstvo obstoja ostane.
In to dejstvo je grajeno na ve ali manj dveh tradicionalnih hokejskih klubih, Jesenicah in Olimpiji.
Mit o slovenskem portnem individualizmu, v zadnjem obdobju bive Jugoslavije predvsem smu-
arskem, se je s samostojnostjo razblinil. Smuarska identiteta se je razirila na portno. e Sa-
maranch, bivi predsednik MOK, je pel patetino hvalo malemu narodu, ki da je, glede na port-
no kvantiteto, takooooo uspeen. Le od kod kranjskima Janezu in Micki, primorskima Joku in
Marici, korokima Aneju in Mojceju, tajerskima Francu in Lizi ter prekmurskima Gezi in Mariki
toliko moi? Je to tradicija ali umetelno kemino-farmacijsko stanje? Ali gre iskati tradicijo v boje-
vanju plemenitega Gaperja Lambergarja in ljudskega borca Martina Krpana, odreitelja cesar-
stva, domovine? Ali pa gre iskati vzroke v pozabljajoi telovadni zavesti Slovencev in so uspehi le
labodji spev?
110
111
1 Borenje s hladnim orojem
Neznani pisec je v asopisu Slovenec 22. junija 1930 razpredal, da tudi borenje s hladnim oro-
jem, ki se je prielo v centralni Evropi tik pred vojno ele razvijati, je zavzelo po vojni velik razmah.
Sicer so prerokovali, da se borenje ne bo moglo vzdrati v dananji dobi, kot prestanek fevdalnih
asov. Vendar se je po vojni priredilo e toliko turnirjev s tevilnimi udeleenci, da ne more danes
nikdo ve trditi, da borenje ni moderen port. Da je temu res tako, najbolj dokazuje velika udele-
ba na zadnji olimpiadi, ki je pokazala, da prodira borenje kot port im dalje bolj v iroke plasti
naroda. Nedvomno strokovno podkovan je pisec utemeljeval moderno borenje kot znanost in
istoasno // umetnost. Znanost zato, ker ima vsak gib svojo utemeljitev, umetnost pa, ker
znanost brez vebanja ne zadostuje, in je poleg vebanja potrebno e mnogo vrlin in duevnih
sposobnosti. Pisec e poudari, da je borenje kot port v aktualni dobi materializma zelo vaen
vzgojni faktor predvsem v nravnem pogledu, kajti medsebojna skladnost telesne, duevne in
srne vzgoje ni v nobeni sportni panogi tako oividna, kakor ravno pri borenju. Borenje goji in
pospeuje v veliki meri razvoj plemenitih duevnih in srnih lastnosti ter tradicionalnih vitekih
kvalitet kot hrabrost, hladnokrvnost, prisotnost duha, hitra presoja situacije, takojnja odloitev
in izvritev, vztrajnost, zatajevanje in brzdanje samega sebe. In nenazadnje e vljudnost in
obzirnost v obnaanju in potenost in istost v miljenju. Zato borenje kuje znaaje in klee
mladenia v moa in v moderni dobi klee srednjevekega turnirskega borca v portnega borca
sabljaa, srednjevekega Gaperja Lambergarja v modernega olimpionika Rudolfa Cvetka.
1
Vpraanje je, kdo bi bil pisec, moderni Lambergar, ki je dodobra obvladal moderno borenje
s sabljo, floretom in meem? Okoliine tedanjega trenutka in sabljakega prostora na Sloven-
skem, in kar smo pred leti e dokazovali (gl. Pavlin 2001b: 6176), govorijo, da je bil pisec Rudolf
Cvetko, tedaj prvi mojster sabljakega porta v Sloveniji in tudi Jugoslaviji. Cvetko je tudi prvi
slovenski olimpionik, ki je leta 1912 nastopil na olimpijskem sabljakem turnirju v Stockholmu kot
lan avstrijskega sabljakega motva. Da pa je zgodba e zanimiveja, je bil v reprezentanci tudi
njegov kranjski rojak Koevar Richard Verderber.
Rudolf Cvetko se je priel ukvarjati s sabljanjem na vojaki akademiji v Trstu. Sabljanje je nato
izpopolnjeval v letih 19041907 na Militr-Fecht und Turnlehrerinstitutu v Wiener Neustadtu (vo-
jakem intitutu v dunajskem Novem mestu), ki ga je uspeno zakljuil in prejel diplomo uitelja
sabljanja in telovadbe. Na vojakem intitutu je bil Cvetko v letih 19051908 sabljaki intruktor,
leta 1908 pomoni uitelj v specialnih teajih sabljanja, v letih 19081910 glavni uitelj specialnih
sabljakih teajev in v letih 19101912 glavni uitelj sabljanja pri 11-mesenih sabljakih teajih.
Obenem je bil tudi portnik in je sodeloval na sabljakih tekmovanjih. Leta 1907 je bil avstrijski pr-
vak, leta 1912 pa drugi v sablji in floretu. Na vojakih tekmovanjih 1908, 1910 in 1912 je bil vice-
prvak, slavil je Verderber, s katerim sta se spoznala in prijateljevala na vojakem intitutu. Skupaj
s Verderberjem sta, kot e reeno, nastopila na olimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu. Tu je
tedaj 31-letni Cvetko nastopil le v motvenem delu tekmovanja, medtem ko je Verderber tekmoval
tudi posamezno, in osvojil bronasto medaljo. V motvenem finalu s sabljo so Avstrijce premagali
1 Borenje je bilo kasneje slovenjeno v sabljanje, medtem ko je v veini tujih jezikov termin borenje (fechten, fencing,
escrime, scherma itd.)
112
habsburki rivali Madari. Cvetko naj bi v tem dvoboju beleil tri zmage. Tako sta se vrnila iz Stock-
holma z medaljama, nadaljnja pot pa ju je loila. Po prvi vojni sta postala dravljana drav na po-
goriu Avstro-Ogrske, Cvetko Jugoslavije in Verderber Avstrije. Leta 1936 ju najdemo ponovno
na Olimpijskih igrah v nemkem Berlinu kot vodji sabljakih motev svojih drav.
Slovenska javnost pred prvo vojno o Cvetkovih in Verderberjevih nastopih ni kaj dosti vedela.
2
Stockholmske igre so sluile narodnemu obraunavanju in smeenju nemke avstrijske repre-
zentance, medtem ko so slavili ehe, ki so prvi nastopili s svojo olimpijsko reprezentanco. Tek-
movalni red je nanesel, da sta se tudi v nogometu sooila avstrijsko nemko in madarsko mo-
tvo. Slovenski narod je z veseljem pikro poroal in se skliceval na dunajski Arbeiter Zeitung,
3
ta pa na vedske liste, da so se zgodile stvari, ki so ostudne in sramotne. Nemci in Madari
naj bi se namre obnaali kakor malopridnei in so drug drugega suvali z nogami morda pa
e niso bili vei in so v drseem izbijanju oge slednjo zgreevali. Sodu je izbilo dno, ko je avst-
rijski levokrilnik // padel tedaj pa je nanj od zadaj planil madarski poldesnik in je skakal po
njegovi glavi. Ko je padel Madarski pollevnik, so pa Nemci skoili nanj in delali njim ravno ta-
ko. Avstro-ogrski derbi je prekorail meje normalnosti in sodnik je dal odtrobiti in je ustavil igro.
Med stotinami partij v razlinih strokah je sodnik moral samo enkrat posredovati in to med av-
strijskimi Nemci in Madari. (SN, 18. 7. 1912; v: Batagelj 2002: 43.) Res sramotno in Slovenci naj
bi bili sodravljani taknih divjakov. Pa e dravni denar so dobili za to, medtem ko se po cela
leta zavlaujejo pronje ubogih kmetov, da desetletja traja, preden se dobi nekaj kronic za regu-
lacijo potoka, za stavbo vodovoda. // Za igre je seveda kmalu denar tukaj, za ubogega kmeta
pa eksistira edino le stiskalnica. (Edinost, 2. 7. 1912; v: Batagelj 2002: 48.)
Vendar ne smemo prehitro sklepati, da so bili Slovenci proti nogometu ali proti portu in olim-
pijstvu, nasprotno, le nemko-avstrijski jim ni bil najljubi in olimpijske igre so bile krasen dogo-
dek za infanje soseda. Zato pa so taistega leta Ljubljanani vneto navijali za nogometno zele-
no-belo Ilirijo, ko se je merila s slovanskimi bratskimi hrvakimi motvi in doivela nemki grako
tajerski bojkot medsebojnega igranja. Prav tako so slavili telovadbo, vsesokolski zlet v Pragi in
domao narodno telovadbo, ki naj bi ji oblast sicer odrekala podporo, pa eprav ima drava naj-
ve koristij // edino le od domaih telovadcev; port ostane le port. Zato so bile olimpijske
igre le olimpijske igre in zato bi morala biti dolnost drave // podpirati domao telovadbo.
(Edinost, 2. 7. 1912; v: Batagelj 2002: 48.)
2 Telovadstvo = krepko ljudsko ivljenje
Na Slovenskem se pred prvo svetovno vojno e oblikujejo trije glavni stebri telesne kulture, telo-
vadba, planinstvo in port. Organizacijsko sta prednjaila telovadba in planinstvo, tudi kolesarst-
vo, ki pa je po zaetni evforiji na prehodu 19. stoletja nekoliko zamrlo, medtem ko se je port (no-
gomet, tenis, veslanje, sankanje, drsanje, atletika, plavanje ) dejansko ele pojavljal. Starejo tra-
dicijo sta imela npr. sabljanje in strelstvo, ki je izlo iz obrambnih potreb meanstva v asu
2 Verderber je tudi danes temna stran meseca oziroma slovenskega olimpijstva.
3 No ja, za delavstvo je tudi bilo logino, da ni bilo najbolj naklonjeno paradiranju olimpijskega elitizma.
113
turkih vpadov v 15. in 16. stoletju.
4
Prav tako so bile kulturni vsakdan nekatere tradicionalne de-
javnosti kot npr. kegljanje in balinanje. Slednje v slovensko notranjost prihaja s primorsko emigra-
cijo po prvi svetovni vojni, ko je bila Primorska po londonskem sporazumu med antanto in Italijo
prepuena Italiji.
Poleg omenjenih dejavnosti, ki so se ve ali manj gojile v drutvih, velja opozoriti tudi na razvoj
aha. Slednji se je preko salonov in kavarn, ahovskih omizij in krokov ter problemskih ahovskih
rubrik v asopisju in prvih ahovskih tekmovanj v 19. stoletju hitro iril. V Ljubljani je bilo ahovsko
drutvo ustanovljeno leta 1912, in sicer Ljubljanski ahovski klub, ustanovitev pa je sovpadala z
izjemnim nastopom ing. Milana Vidmarja na mednarodnem ahovskem turnirju v San Sebastianu,
kjer je zasedel drugo mesto.
Gimnastika ali telovadba se kot moderna dejavnost in specifien sistem vaj za vsestransko
vadbo loveka pojavi z razsvetljenstvom, idejno pa se zgleduje pri antini gimnastiki. Po letu 1861
in demokratizaciji javnega ivljenja v habsburkem cesarstvu je stekla pobuda za ustanovitev telo-
vadnega drutva v Ljubljani, vendar so oblasti kar celo leto prelagale potrditev pravil. Tako je bilo
slovensko telovadno drutvo ustanovljeno oktobra 1863. Za razliko od severnega prakega brata
Sokola se je poimenovalo Juni Sokol, pozneje enostavneje Ljubljanski Sokol. Namen drutva je
bil dajati pobudo, prilonost in navad pravilnim telesnim vajam oziroma gojiti telovadbo, ki je ter-
minoloko nadomestila grki izvirnik gimnastika, in vzgajati. To je poudaril konec leta 1863 tudi
prvi drutveni starosta Etbin Henrik Costa. Costa je poleg splonega pomena vadbe za telesni in
duhovni in moralni razvoj mladih poudaril pomen vadbe tako z vidika javnega izobraevanja kot
vidika narodne vzgoje. Hkrati se je zavzel za iritev telovadbe med vse sloje slovenskega naroda
in oba spola. Za kmeko prebivalstvo je telovadba koristna, ker naj bi ga kultivirala in dopolnjeva-
la njegovo surovo mo, za enstvo, posebej deklice, bodoe matere, pa naj bi veljalo, da se na-
pano vzgajajo in zato bolj bolehajo. Sokolska telovadba je bila zato tudi iniciator enske vadbe.
Costa ni mogel mimo vzora starih Grkov, kjer so se prepletali gimnastika, vzgoja in obramba po-
lisa, ter zakljuil, da je sokolski ideal vzgojiti mladino v ljubezni do svoje domovine in do svojega
naroda, kajti kadar bode telovadstvo sploh v rabi, potem nastane tudi krepko ljudsko ivljenje
in njim resnine narodne slovesnosti, ki so cvet narodnega ivljenja (Murnik 1951: 125126).
Ustanovitev sokolskega drutva sovpada z ljubljanskim italnikim drutvom. Sokoli so radi
poudarjali prepletenost italnitva in sokolstva. Tovrstna znailnost se je ohranila, zato telovadna
drutva niso bila zgolj tekmovalno usmerjena drutva ali samozadostna drutva specialistine
vadbe, pa pa so telovadbo prepletli s kulturnimi dejavnostmi in bili sonosilec narodne vzgoje ter
borec za nacionalno emancipacijo Slovencev. Mnogo lanov italnic je bilo tudi lanov sokolskih
drutev in obratno in marsikje je bil sokolski dom tudi narodni dom ali pa je bil narodni dom
4 Na Kranjskem se je v 16. stoletju pojavilo kar nekaj strelskih drutev, med njimi pa je srednji vek preivelo le ljubljan-
sko drutvo ostrostrelcev (Rohrschuetzen Gesellschaft), ki so ga datirali v leto 1562. Glede na politino nacionalno
polarizacijo v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem so nekateri teli drutvo kot pronemko, eprav ohranjeni mate-
rialni dokazi govorijo tudi o slovenskih lanih, kar pria prej o avstrijskem znaaju, ki ga je po prvi svetovni vojni zame-
njal jugoslovanski. Drutvo je bilo elitnega znaaja, a obenem nosilec portnega strelstva na Slovenskem v 19. stoletju.
lani so nastopali na medmestnih, avstrijskih in tudi vsenemkih strelskih tekmovanjih.
sede obojih. Sokolskih drutev je bilo pred prvo svetovno vojno e nekaj prek sto z ve kot 7000
lani, tevilo pa je bistveno poraslo v jugoslovanski dravi, kjer se je njihova vloga e okrepila. So
pa slovensko telovadno zgodovino zaznamovala tudi katolika telovadna drutva, zdruena v
zvezi Orel, ki so plod slovenske politine in ideoloke polarizacije osemdesetih in devetdesetih let
19. stoletja. Mnogi katoliki telovadci so bili najprej lani sokolskih drutev in tudi telovadba je
strokovno izhajala iz sokolskega sistema.
Sokolska telovadba je bila specifien sistem vaj, ki ga je oblikoval eh Miroslav Tyr, na Slo-
venskem pa uveljavil in izpopolnjeval Viktor Murnik. Tyr je oblikoval sistem vaj po naelu podob-
nosti in sorodnosti, ne pa po fiziolokem uinku na loveka. Podlaga mu je bilo stalie, da se da
vse vaje izvajati, prvi, brez pomoi ali odpora drugih, drugi, s pomojo ali odporom drugih telo-
vadcev ter tretji, da gre v obeh primerih razlikovati, ali so vaje izvedene brez vsakih posebnih
priprav in orodja, ali pa so slednje za izvedbo potrebne. Glede orodja je e upoteval dejstvo, da
je lahko orodje trdno, da se telovadec ezenj ali po njem giba, oziroma gibljivo, tako da ga lahko
telovadec dviga ali mee. Vaje je temu ustrezno razdelil v tiri sklope, in sicer vaje, izvedljive brez
pomoi ali odpora drugih, vaje z orodjem ali na orodju, vaje, izvedljive s pomojo ali odporom dru-
gih (npr. igre), in borilne vaje. Prvi sklop se je delil na proste vaje (npr. vaje na mestu, teki, skoki,
plavanje, pozimi drsanje, smuanje itd.) in redovne ali skupinske vaje. Ura telovadbe se je obliko-
vala z vajami razlinih sklopov, eprav je dejstvo, da so imele veji pomen vaje na orodju. Telo-
vadba ni bila zaprt sistem, pa pa so telovadci, zlasti v 20. stoletju, v program vadbe vkljuevali
mnoge porte. Ponekod so v sokolskih drutvih gojili tudi jahanje (vendar ne portno) in sokolski
konjeniki so bili vedno elni moje sokolskih povork. V telovadnih tekmah je bil program sestav-
ljen iz vaj na orodju in nekaterih prostih vaj (veinoma atletskih disciplin, pozimi tudi smuarskih),
po drugi svetovni vojni pa se je skril na portno in ritmino gimnastiko.
Vzporedno s telovadbo je sokolstvo gojilo tudi t. i. sokolski nacionalizem. Idejno ga je obliko-
val M. Tyr, ki se je navezal na darvinizem in borbo za preivetje. Tyru je zgodovina lovetva ve-
en boj za bitje in obstanek, ta boj pa je sploni naravni zakon, ki so mu podrejeni tudi narodi in
drube. Zato je narodu merilo za preivetje le zdravo splono ivljenje in preivi lahko le kreposten
narod, torej narod, ki je fizino in duhovno in moralno zdrav. Da pa je narod zdrav, mora biti v
skupnosti na prvem mestu narodni interes nad interesi posameznih narodnih delov ali posamez-
nikov (od tod npr. znani sokolski rek: posameznik ni, celota vse). Nosilec narodne kreposti so so-
kolska drutva, ki so hkrati dejavnik narodnega ivljenja, dostopna vsem, z dvojno nalogo, nacio-
nalno in strokovno. Drutva morajo, prvi, ohranjati narod pri ivljenjski moi in zdravju, to je
telesnem, duhovnem in moralnem zdravju in drugi, drutva morajo delovati na skupnem strokov-
nem podroju, telovadnem, kajti telovadba je osnovna dejavnost, ki drutva poenoti in bi morala
zajeti ves narod in vse narodne sloje. Cilj sokolskega delovanja je dokazovati se na kulturnem
polju v primerjavi z drugimi narodi. Pri doseganju ciljev je veljalo naelo konkurence, vendar ne
klubake, pa pa zdrave in solidarne, kajti vsa sokolska drutva so si tekmeci ene ideje. Zato naj
bo vsakemu sosed zgled in vzpodbuda in zdrava konkurenca, obenem pa naj vsako drutvo so-
drutvu privoi zmago z mislijo, ki velja njemu samemu.
114
115
3 Hribolastvo
Slovensko kulturo je dodobra zaznamovalo ljubiteljstvo gora in gorolazenje ali hribolazenje in ple-
zanje. Pregovorno je veljalo za Slovenca, da se mora v svojem ivljenju povzpeti na Triglav, najvijo
slovensko goro. Ampak Slovenci so poznali tudi pregovor, da gora ni nora, pa pa je nor tisti, ki
gre gor, in so vrhove pustili na miru, saj gore so bile obmoje svetega, sedei divjih sil, ki niso e-
lele biti motene, in smrtniki so njih eljo spotovali. Le kdo bi si drznil zdramiti troglavega gro-
movnika Peruna ali Triglava ali Morano, boginjo smrti in temnih senc ali si nakopati jezo Pehtre ba-
be ali oskruniti arobno lepoto Zlatorogovega kraljestva, ki jo je uval mogoni in nevarni Zlato-
rog, ali se izpostaviti hudemu vetru, ki da tam gori piha s tako silo, da prevraa ljudi in rui nevarno
kamenje, ali pa tvegati ivljenje ob nevarnem plezanju po strmih stenah in kozjih stezah.
Homo sapiens pa je nepredvidljiv in preraunljiv. Zlatorogovo kraljestvo je sproilo pohlep in
kakor pravi zgodba, sta se nala dva lovca, ki sta se odpravila v njegovo kraljestvo, Zlatoroga za-
lezla in ustrelila. Zlatorog je v smrtnem boju do golega kamenja razkopal vse bajne vrtove, iz nje-
gove krvi pa je pognala udodelna triglavska roa, ki ga je hipoma pozdravila. Prerojen je oba
lovca pahnil v prepad, sam pa izginil za vekomaj in odprl vrata v svoje kraljestvo, odprl vrata rado-
vednosti, kaj je tam zgoraj in koliko je gora visoka. Konec 18. stoletja sta razsvetljena Um in Razum
v gore napotila alpiniste znanstvenike, ki so razblinili mitoloki svet vracev, jih premerili in preuili
njih naravo in sproili planinstvo, obiskovanje gora ter temu primerno ureditev poti in postavitev
ko in domov. Gore so postale sestavni del kulturnega ivljenja, vse ve je bilo norih, ki so se
podali na goro. Triglav ni bil ve Gromovnik, pa pa je postal ljudska gora, romarski vrh, narodni
simbol, simbol slovenstva, svobodnega slovenstva. Pod okupacijo v drugi svetovni vojni, ko se je
tod vila najprej italijanska in potem nemka zastava, se je leta 1944 odpravila skupina partizanov
razviti slovensko trobojnico. Po velikem trudu smo ez ledene plasti nad nevarnimi robovi le prili
na vrh, eprav vsi upehani. Nai napori so bili poplaani z nepopisnim razgledom ez nao irno
domovino. Prevzela nas je srea in bili smo zadovoljni. Nato smo razvili nao lepo trobojnico, ki je
ponosno plapolala v jutranjem vetru, a ez robovje in skalovje kralja slovenskih planin se je proti
dolini nae bistre Save razlegala pesem slovenskih partizanov. (Rutar 1986: 55.)
Hribolastvo je bilo v drugi polovici 19. stoletja v slovenskem javnem ivljenju prisotno vei-
noma v individualni obliki. Tipien primer je bil Ljubljanan Franc Kadilnik, ki se je ob nedeljah red-
no odpravljal na blinje planinske izlete ali ture, pri povratku pa bil deleen zasmehovanj ljubljan-
skih srajc in pripomb o hribovskem norcu. Nasprotno so se v sedemdesetih letih 19. stoletja
organizirali nemki alpinci v kranjski in drugih podrunicah Nemko-avstrijskega alpinskega
drutva. Poleg slednjega je deloval tudi Avstrijski turistovski klub, na primorskem obrobju pa se je
organiziralo italijansko in furlansko alpinstvo. Med Slovenci sicer beleimo prvi poizkus organizi-
ranja leta 1872 v bohinjski Srednji vasi: drutvo Triglavski prijatelji, ki pa je e po dveh letih usah-
nilo. Pobudo v slovenskih Alpah je prevzel Alpenverein in do leta 1892 postavil 12 ko.
Slovenci ljubitelji planin ali gora so se ponovno zdramili v zaetku devetdesetih let 19. stolet-
ja. Oktobra 1892 sta Slovenski narod in Slovenec poroala o snovanju Slovenskega planinskega
drutva (SPD). Bil je e skrajni as, sicer nam bodo Nemci po vseh naih planinah napravili nem-
ke napise in kaipote, je e zapisal Slovenec. Pobudnica drutvenega organiziranja je bila
skupinica mlajih Ljubljananov, t. i. piparji, ki so jim bili razpoznavni znak pipe. Ustanovni obni
zbor SPD je bil 23. februarja 1893 z geslom ohranimo slovensko lice slovenskim goram. Pred
SPD je bila teavna naloga, vendar pa je drutvo konec stoletja e telo preko 1300 lanov in
postavilo 12 ko, uredilo in oznailo tevilne poti, izdajalo glasilo Planinski vestnik, na Triglavu pa
je stal Aljaev stolp (Strojin 1970: 2938).
Aljaev stolp je nedolgo nazaj veljal za najvijo stavbo na Balkanu. Njegov postavljalec je bil
Jakob Alja, tudi lan SPD. Alja se je rodil v Zavrhu pod marno goro leta 1845. Po konani gim-
naziji v Ljubljani je zael s tudijem klasinega in slovanskega jezikoslovja na Dunaju, kjer je obi-
skoval Josipa Stritarja in prepeval v Slovanskem pevskem zboru, nato pa nenadoma Dunaj za-
pustil in stopil v ljubljansko semenie. Glasbeno se je izobraeval pri Antonu Foersterju in odliku-
jejo ga kraje in spevne zborovske skladbe, med katerimi izstopa domovinsko romantina pesem
Triglav, moj dom. Leta 1871 je nastopil slubo kaplana v Triu, devet let pozneje pa je bil pre-
meen na dobravo pri Otoah. Leta 1883 je bil prvi v triglavski dolini, da bi preveril hvalo o njeni
lepoti. Dolina ga je prevzela in leta 1889 je bil slubeno premeen v Dovje pri Mojstrani. Kot
navduenega gornika, planinca, turista ali hribolazca so ga snubili e lani kranjsko-nem-
kega Alpenvereina, ki jih je odpravil in se vlanil v SPD ter sodeloval pri organiziranju radovljike
podrunice. Na Aljaa je vplival dogodek ob otvoritvi koe nemkih kranjskih alpincev na Gubah
pod Triglavom (danes tam stoji Staniev dom) leta 1887 in govor nemkutarskega politika Karla
Deschmana, ki ga je zakljuil s pozivom: In ti, oak Triglav, varuj s svojo roko nao nemko zem-
ljo! Teke besede za slovenskega rodoljuba in tudi teke besede za slovensko planinsko rodo-
ljubje, zato se je odloil ohraniti gorskega oaka slovenskega. Trmasti upnik se je odpravil na
dovko obino, poloil goldinar in kupil svet na vrhu Triglavu ter kmalu sproil drzno misel, vrhu
Triglava postaviti majhen stolp, ki bode okrogel, 1,90 m visok, 1,25 m bode meril v premeru in
imel bode prostora za 4 do 5 ljudi ter tiri okna proti glavnem stranem neba. Aljaev stolp bode
najvija stavba ne le na Slovenskem, ampak sploh po slovanskem svetu, je zapisal Planinski
vestnik pred zaetkom gradnje. Po Aljaevih nartih je kleparski mojster najprej vlil kose stolpa,
ki so jih morali znositi vrh Triglava. Teavno je bilo spraviti stolp na vrh Triglava. est korenjakov,
ki so od mladega vajeni hoji po njega strminah, je znosilo v tednu dni posamezne, 15 do 20 kg
teke kosove na viino, kjer jih je mojster sestavil v stolp. 7. avgusta 1895 opoldne je prvikrat
solnce obsijalo najvijo stavbo na Slovenskem. Vse stroke za ta imenitni razglednik in zavetnik
je zaloil njega izumitelj vl. gospod upnik Alja, ki je e od leta 1887 snoval sedaj sreno izvreni
nart, je poudaril Planinski vestnik (2005: 3334).
Aljaev stolp je naletel na navduenje med slovenstvom, nemtvo pa je kaj hitro sproilo geo-
detsko tobo, e da je stolp uniil podzemeljsko triangulacijsko toko. Sledila je preiskava in
dokazano je bilo nasprotno, vojska pa je stolp celo vzela za mero, s emer je preel pod cesarsko
varstvo, a ostal v lasti Jakoba Aljaa, ki ga je pozneje podaril SPD.
116
117
4 udo udovito
Ko govorimo o portnih dejavnostih na Slovenskem do prve svetovne vojne, je potrebno pouda-
riti, da port v obliki anglekih panog in iger prihaja na Slovensko ob koncu 19. oziroma v zaetku
20. stoletja. Prednjail je football, ki so ga Slovenci prevedli v nogomet. Poznosrednjeveka
ali zgodnjenovoveka Ljubljana je sicer poznala neko obliko oganja ali tako imenovano igro z
ogo (franc. jeu de paume, nem. ballspiele, ital. giocco di pallo), vendar je bila igra prej podob-
na dananjemu tenisu in igranje omejeno na viji sloj mestnega prebivalstva, tako plemstva kot
meanstva. Igro z ogo je v nae kraje zanesel Ferdinand I. iz panije, a jo je plemstvo e v
teku 18. stoletja zaelo opuati. Ljubljanani so sledili evropskim zgledom in v mestu uredili dve
dvorani, ogarnici ali balova, ki sta sluila tako za igranje kot plesanje. Iz tega so potem
zaeli // velike in imenitneje plesne slavnosti imenovati bale, kar izhaja od oge (nem. Ball)
oziroma od razveseljevanj v balovih (Mal 1957: 119). Eno od igri je stalo na prostoru poleg
dananje Drame. Ko je zanimanje za igro pojemalo, so stavbo preuredili v skladie. Uniil jo je
danes znameniti ljubljanski potres leta 1895, spomin nanjo pa je ohranjen v Igriki ulici (Mal 1957:
119, Stepinik 1968: 14).
A igra z ogo ni imela nobenih podobnosti z nogometom. Slednji se je pojavil v Ljubljani pre-
cej pozneje, najprej med srednjeolci. O teh zaetkih nogometa v Ljubljani je ohranjen spominski
zapis Rudolfa Kropivnika, objavljen v jubilejni tevilki revije Slovenski port, posveeni 15-letnici ene-
ga vodilnih slovenskih portnih klubov v obdobju med obema svetovnima vojnama, SK Iliriji. Rudolf
Kropivnik sodi v generacijo navduenih ljubljanskih dijakov, ki so tvorili ogrodje prvih dveh ljub-
ljanskih nogometnih motev, srednjeolskega Hermesa in civilne Ilirije, po zakljuku portne poti pa
je bil klubski odbornik. Spomine je napisal prijetno in skual z igrivim, mestoma aljivim pisanjem
bralcu podoiveti ljubezen na prvi pogled med dijaki in ogo ter brcanjem. Njegov zapis ne poda-
ja celovitega kronolokega pogleda na zaetke, pa pa Kropivnik opisuje dogodke, vezane na nje-
govo druino in njegovo olsko okolje in zaetke klubskega nogometa, kjer je sam deloval.
Usodni dogodki so se po Kropivniku dogodili leta 1906, ko e naa bela Ljubljana ni tela
svojih klubov na pare, ko e ni bilo savezov in podsavezov, ko so nai dananji old-boys e nosili
kratke hlaice. Bili smo tudentki v prvih poetkih nae latinske karijere, vezani na stroga disci-
plinarna pravila in e stroje besede in lineacije naih konservativnih oetov. Sport je obstojal le
pri obligatnih olskih igrah
5
pod nadzorstvom profesorja. Igralo se je balin [balinanje op. T. P.]
in croquet. Takrat je poila bomba. Nekega dne so nadebudni prvoolci [mladci okrog 11 leta
op. T. P.] I. dravne gimnazije v Ljubljani prili na olsko igrie s kladvi in krogljami za cro-
quet in glej, sredi travnika se je vrtelo in skakalo nekaj naih kolegov z nemkega oddelka gimna-
zije. Od enega do drugega pa so brcali z nogami debelo kroglo. In kadar je padla v luo, je
pokropila nerodne brcae in na njej so se poznale lise, liki, kontinenti nae oble. Oj udo udo-
vito! Radovednost jih je premamila in odli so opazovat veselo rajanje nemkih sodrugov. Uzrli
so debelo napihnjeno kroglo iz usnja udo udovito in se, gledajo udo udovito, udili
5 Obligatne olske igre so se izvajale v okviru olskih igralnih popoldnevov, ki so bili enkrat ali dvakrat na teden po dve
uri. Prirejali so jih ob lepem vremenu v septembru, oktobru, novembru, maju in juniju. Kot so navajala letna poroila,
so popoldnevi dosegli namen, saj so aktivnosti vplivale na vejo disciplino, moralo in uspeno telesno utrjevanje.
118
in vpraevali iz esa neki je? Iz eleza ni. Napihnjeno usnje? Ne more biti. A je nekdo bistro ugo-
tovil, da je dua // notri, in da je torej oga kot lovek: dua in telo! udo udovito jih je
popolnoma prevzelo in vedno bolj so se priblievali brcajoim kolegom. Polagoma so prieli kibi-
cirati in se navduili nad zabavno novostjo.
Kmalu so tudi oni znali igrati z napihnjenim usnjem z duo in telesom in z vztrajnostjo so
stopili led olske konzervativnosti ter dobili pri olskih igrah ogo. Pa niso bili edini. Kaj kmalu so
izvedeli, da so jo, ogo namre, imeli na realki in na II. dravni gimnaziji. Spomladi 1907 je
brcala ljubljanska mlade e vsepovprek. Mladina je brcala s pravo ogo sprva le v okviru
olskih popoldnevov, ko pa je bilo konec olskega leta, so poleti suvali s travo nabasano rutico,
jeseni dozorel kostanj, pa tudi kamne, tenis-oge in bog-ve e kaj. Jasno, nogometna oga je bila
draga, za stare in moraliste pohujljiva. Kdor bi se hotel v nogometu izpopolniti in se baviti z njim
e kako drugae, ta bi tril ob olski disciplinarni red, ki je prepovedoval vsako zdruitev brez
dovoljenja olskih oblasti, da ne govorimo o profesorjih, ki so bili strogo proti vsaki novotariji,
posebno pa proti tej hribovski igri, kjer se riskira noge in glavo in // obleko in drage evlje.
A koraja velja, so dejali najvneteji dijaki v zaetku 20. stoletja in se lotili organiziranja
nogometnega kluba. Slednjega so dijaki I. dravne gimnazije oblikovali pozimi 1907, seveda
tako tiho, da ta dogodek ni odjeknil na uesa nepoklicanih. Klubske seje so potekale pozimi na
zasneenem dirkaliu
6
in kepanje je bilo zimski trening. In po 30 vinarjev na mesec so prite-
dili pri sladkorkih in zvezkih, da so si na pomlad kupili zaeljeno bunko. Ko so hoteli spomladi
1908 obelodaniti svojo skrivnost, so izvedeli, da se je snoval izvenolski klub, ki ga je snoval Stan-
ko Bloudek in je sprejemal dijake in bratovina s I. dravne gimnazije je pristopila novemu
klubu. Bloudkovemu klubu so se pridruili e drugi dijaki in klub je priel igrati. Skromno, tiho, za-
vzeto, a zagnano. Glede opreme so bili, kot pravi Kropivnik, ponini in okrcal generacije po prvi
svetovni vojni, ko e naraaj ne more izhajati brez mree in garderobe. Njim pa je bila obleka
gol, iztegnjene roke preka, igrie travnik. Pozneje, ko je klub dobil naziv Hermes, si je umislil
dva droga z zgoraj napeto vrvico. (Dr. R. K. 1926: 1415.)
S prietkom delovanja Slovenskega football kluba Hermes, ki je deloval pod jurisdikcijo pro-
svetnega ministrstva, zato ga tejemo kot srednjeolski klub, se je nogomet med ljubljansko slo-
vensko mladino vse lepe razvijal, posebno ko se je njegovo motvo pomnoilo s entpetrani,
motvom mladei iz ljubljanskega predmestja t.Peter. (Dr. R. K. 1926: 1415.) Med njimi je bil
npr. tudi Stanko Tavar, ki je leta 1920 nastopil v jugoslovanski reprezentanci na Olimpijskih igrah
v belgijskem Antwerpnu. Bloudek, ki je od leta 1908 tudiral v Pragi, je hermeanom prinesel
idejo za rdee-bele drese z zvezdo, simboli prake Slavije in hermeani so idejo prevzeli, medtem
ko je nogometno tehnino obzorje mladim Ljubljananom iril njihov kolega Karl Valaek, ki se je
leta 1909 priselil s stari iz eke v Ljubljano.
In potem prve tekme. Najprej z mestnimi rivali, ljubljanskimi Nemci, kar pa ni bilo dovolj.
Treba je bilo vstopiti v svet, se spominja Kropivnik. V zaetku maja 1911 sta asopisa Slovenec
in Slovenski narod napovedala prvo veliko football tekmo v Ljubljani (S, 6. 5. 1911, Prva velika
football-tekma v Ljubljani; SN, 5. 5. 1911, Football tekma v Ljubljani). Veliko zato, ker je to bilo prvi,
6 Telovadie za bazenom Ilirije.
119
da obie Ljubljano kak tuj klub (SN, 5. 5. 1911) in s tem nastopi slovensko motvo prvi proti
izven ljubljanskemu motvu (S, 6. 5. 1911). V goste je prihajala traka Studentesca Sportiva. Ker
je ljubljansko obinstvo kazalo // mnogo zanimanja za football-port (SN, 5. 5. 1911), so pri-
akovali dober obisk.
V nedeljo popoldne 7. maja 1911 leta je izgledal tivolski travnik drugae kot ob navadnih va-
jah [treningih op. T. P.] in tekmah ljubljanskega motva. Igrie na travniku v Tivoliju ob Later-
manovem drevoredu je bilo tokrat natanno odmerjeno, zaznamovano z belim peskom, krasila
so ga velika trdnjavska vrata, nove zastavice, sploh je bilo bolj portno in ni ve tako domae,
kakor navadno (S, 8. 5. 1911, Nogometna tekma v Ljubljani). Na igrie sta pritekli motvi Lju-
bljane ali ljubljanskih srednjeolcev in Trsta oziroma trakih srednjeolcev. Po devetdesetih mi-
nutah igranja se je tekma konala neodloeno 2 : 2. O tekmi nam asopisa poroata razlino.
Medtem ko je pisec v Slovenskem narodu nogomet poznal, pa je Slovenev imel ali teave ali pa
si hudomuno privoil (telesno)kulturno noviteto in poroal, da so po neodloenem prvem
polasu (0 : 0), v drugem polasu vrgli prvo ogo v trako trdnjavo Ljubljanani //, drugi goal,
kakor se portno pravi, e se sovraniku posrei vrei bombo-ogo skozi trdnjavska vrata, so pa
Ljubljanani izgubili, ker je neki branitelj goala v bojni naglici sam vrgel ogo skozi vhod lastne
trdnjave. Poroevalec je zakljuil, da so se Ljubljanani borili elegantno, Traani z vejim tem-
peramentom. Slovenski narod pa je poudaril, da je izid tekme // za ljubljansko motvo jako
asten, posebno ker je to bil prvi nastop proti izven ljubljanskemu motvu ter da je bila igra //
v splonem zelo zadovoljiva, igralo se je ves as na obeh straneh faire, izvzemi nekaj prestopkov
trakega motva, ki je skualo uporabljati svojo telesno premo. Nai rdee-beli so pokazali
lepo kombinacijo in hiter tempo, ki so ga vzdrali do konca. Izkazala sta se posebno // levo
krilo in v prvi vrsti levi back (branilec), ki je marsikateri nevaren napad energino odbil. Vratar je
astno reil svojo vlogo; priporoamo mu le, da nikdar ne zapusti vrat in se ne igra s predolgo
vjeto ogo. Halvi (halfi ali vezni del obrambne linije) so primeroma dobro podpirali forwarde (na-
padalce), ki so pa kazali, izvzemi levega krila, precej neodlonosti, zlasti v streljanju in pred na-
sprotnimi vratmi. Svetujemo zlasti center-forwardu (srednjemu napadalcu), da opusti dribbling ter
raje oddaja ogo takoj na krilo. (SN, 8. 5. 1911, Nogometna tekma Ljubljana versus Trst.)
Prva tekma je bila konana. Ljubljana je vriskala, se spominja Rudolf Kropivnik, Slovenski
narod pa je zakljuil, da je videti, da se je tudi pri nas nogomet dobro vpeljal in le elimo, da se
v kratkem osnuje poleg dijakih footballistov e samostojen nogometni klub iz sredine mea-
nov (SN, 8. 5. 1911). Na slednje ni bilo treba dolgo akati oziroma se je to dejansko e dogajalo.
In kdo so bili ljubljanski meani, ki so snovali nogometni klub? D. Stepinik pie o bivih slo-
venskih tudentih, ki so tudirali v Pragi in se tam navduevali nad novo portno igro, vodilnim
prakim nogometnim klubom Slavijo in njegovimi nogometnimi zmagami (Stepinik 1968: 151). O
Slaviji naj bi kroile razne zgodbice, zlasti kake da so bile tekme z Anglei, kako so beali posa-
mezni golmani iz svojih vrat, ker niso hoteli ve loviti og, katere je poiljal skozi vrata znameniti
Konek, ker so bili streli tako moni, da sta padla oga in vratar skozi vrata. (SN, 12. 5. 1913.)
Dva dni po veliki tekmi, to je 9. maja, je potekal ob osmi uri zveer v gostilni Pri Roi obni
zbor. Potem ko so zborovalci posedli, je Josip Rohrman, predsednik pripravljalnega odbora, na-
znanil zaetek obnega zbora, pozdravil navzoe in predstavil zaetek football-igre, ki da ima
korenine na Anglekem ter hkrati omenil zmage ekih igralcev nad drugimi narodi, ki so s
svojo pridnostjo in disciplino dosegli, da so sedaj med prvimi motvi. Sledila je razprava o imenu
in novi nogometni otrok z imenom Ilirija se je rodil. Nogometai so prieli brcati in poeli veliko
zanimanja med mladimi hermeani, ki so se smejali brcanju mo, starih preko dvajset, neka-
teri preko trideset let, z bradami in brki, oali in oenjenimi. Konkurenca hermeanom ni bila ne-
varna na zelenem polju, temve in predvsem na finannem. Kot se Kropivnik spominja, je kaj
kmalu // prilo spoznanje. Ni samo znanje stoperjev in drugih umetnosti, kar tvori podlago
sportu, temve predvsem-denar. In hermeani so bili skoro brez njega. Oni pa so imeli krasen
prostor, vedno nove oge in drese, celo prave evlje kot smo jih videli v knjigi Der Fussball in pra-
va vrata. Vleklo nas je tja k belo-zelenim in sklenili smo prijateljstvo. (Dr. R. K. 1926: 1415.)
Kluba sta navezala tesneje stike in Hermeani so prestopili k Iliriji, ki je v javnosti zastopala slo-
venski in ljubljanski nogomet, dejavnost pa je e po nekaj letih irila tudi z drugimi porti in se leta
1919 preimenovala v portni klub Ilirija. Z Ilirijo je povezan tudi zaetek igranja hokeja na ledu na Slo-
venskem konec dvajsetih let prejnjega stoletja. Ilirije po drugi svetovni vojni ne najdemo ve med
aktivnimi klubi, bila je preve meanska ali purgerska, a spomin nanjo je ohranjen e danes v
kopaliu Ilirija in skakalnici v Planici ter preko njenega dolgoletnega predsednika in mecena Stan-
ka Bloudka, po katerem se imenuje dravno odlikovanje za delo in doseke na podroju porta.
Viri in literatura
Slovenski narod (SN), 1911.
Slovenec (S), 1911.
Planinski vestnik (PV), februar 2005.
BATAGELJ, Borut, 2002: Prvih pet olimpijskih iger 18961912. Zbornik Rudolf Cvetko. Ur. T. Pavlin. Ljubljana: Olimpijski
komite Slovenije, Slovenska olimpijska akademija, Fakulteta za port.
Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, 1987. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Dr. R. K., 1926: Kakni so bili zaetki nogometa? Slovenski sport, 9. maj. 1415.
MAL, Josip, 1957: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana: Mestni muzej.
MURNIK, Viktor, 1951: Ustanovitev prvega slovenskega telovadnega drutva in nekaj njegove zgodovine. Vodnik 56.
125126.
PAVLIN, Toma (ur.), 2002a: Zbornik Rudolf Cvetko. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, Slovenska olimpijska akademi-
ja, Fakulteta za port.
PAVLIN, Toma, 2002b: Institucionalizacija sabljanja po prvi svetovni vojni v Ljubljani. Zbornik Rudolf Cvetko. Ur. T. Pavlin.
Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, Slovenska olimpijska akademija, Fakulteta za port.
PAVLIN, Toma, 2001: Veraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo. Zgodovina za vse 8/2. 4362.
PAVLIN, Toma, 2000: Razvoj Sokolstva v Sloveniji med leti 1929-1941. Doktorska disertacija. Ljubljana.
PAVLIN, Toma, 2004: Druenje za telo in duha: portna (telovadna, strelska, planinska in portna) drutva. Drutvena in
klubska kultura v Sloveniji. Ur. A. Brglez, B. Vogrinec. Ljubljana: ICK.
RUTAR, Milo, 1986: Sodelovati in zmagati. Ljubljana: Borec.
STEPINIK, Drago, 1968: Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: DZS.
STEPINIK, Drago, 1971: Stanko Bloudek. Ljubljana: DZS.
Stoletje v gorah, 1992. Ljubljana: CZ.
STROJIN, Tone, 1970: Gradivo za planinsko zgodovino. Ljubljana: Mladinska komisija pri PZS.
Zakladi Slovenije, 1979 (besedilo M. Kmecl). Ljubljana: CZ.
120
Irena Novak Popov
UDK 821.163.6.091"19/20"
Slovenski literarni dialog s tujino
Prispevek obravnava multikulturnost na ravni posameznikove eksistencialne izkunje in njene ubeseditve v literarnih,
predvsem pesnikih delih. Teoretsko izhodie je koncept jaza in drugega, ki ga danes uporabljajo razline humanistine
vede: etika, psihoanaliza, sociologija kulture in literarna komparativistika. V sodobni slovenski poeziji je poleg abstraktnih
filozofskih in jezikovnih preokupacij zelo ivo navzoe ustvarjanje plastinih podob tujih svetov, v katerih se zrcali tako speci-
fini slovenski opazovalec, obremenjen z domao zgodovinsko, socialno in kulturno izkunjo, kot prisvojeni svetovi druge-
ga. V produktivnem sreanju se jazu razpirajo globinska vpraanja lastne identitete in kreativnosti v maternem jeziku. Lite-
rarni svetovi, ki so jih ustvarili slovenski pesniki v prostovoljnem eksilu, so raznovrstneji in vrednostno bolj protislovni od
medijsko posredovanih, politino uporabnih stereotipov o tujem in svojem.
This contribution explores multi-culturality at the level of individual experience and its expression in literarature, par-
ticularly poetry. The theoretical starting point is the concept of self and other now used in various areas of the humanities
such as ethics, psychoanalysis, sociology of culture and comparative literature. In contemporary Slovene poetry, in addi-
tion to abstract philosophy and linguistic preoccupations, there is a very lively presence involving the moulding of other
worlds in which are reflected a specifically Slovene observer, weighed down with domestic historical, social and cultural
experience as well as the appropriated world of the other. In productive contact, profound questions of identity and of cre-
ativity in the mother tongue are revealed to the self. The literary worlds created by Slovene poets in voluntary exile are
heterogeneous and more contradictory in terms of values than the politically exploited stereotypes about the other and
ones own offered by the media.
1 Moj prispevek bo multikulturnost predstavil skozi posameznikove eksistencialne izkunje in
njene ubeseditve v sodobni slovenski poeziji. Uporabljeno teoretsko izhodie je koncept druge-
ga, ki so ga po M. Bubru in M. Bahtinu
1
prevzele psihoanaliza, etika, kulturologija, interkulturna
komparativistika in postkolonialna kritika.
2
Koncept drugega je konstitutiven za koncept jaza, kajti
svoje resnice o svetu sam ne morem ne doiveti ne misliti znotraj sebe oz. brez intersubjektivne-
ga odnosa, ki nastaja v dialogu z drugim. Dialog je izmenjava razlinih videnj, nasprotujoih si idej
o svetu. To je ustvarjalen proces razumevanja in sporazumevanja, dogovarjanja in iskanja soglas-
ja, izraanja sebe in posluanja drugega. Dialog predpostavlja priznanje, dopuanje druganosti
drugega brez omejevanja njegove svobode. Dialoki odnos z drugim lovekom oz. drugano
kulturo je vrednota, v kateri se plemeniti lastni Jaz.
3
Dialog je torej proces dotikanja, spozna-
vanja, vrednotenja, sprejemanja/zavraanja in spreminjanja, ki prizadeva oba dialoka subjekta.
Obstoj drugega vedno zastavlja vpraanje jaza, sebstva, svojega: kdo in kaken sem skozi tujo
121
1 Mihail M. Bahtin, Estetika in humanistine vede, Ljubljana: SH, 1999; Martin Buber, Dialoki princip, Ljubljana: Drut-
vo dvatiso, 1999.
2 Emmanuel Levinas, as in drugi. Ljubljana: Druina, 1999; Zvonko Kova: Poredbena i/ili interkulturna povjest knji-
evnosti, Zagreb: Knjievna smotra, 2001.
3 Miha Javornik, Nesklenjenost Bahtinove misli kot njena odlika, Estetika in humanistine vede, Ljubljana: SH, 1999,
str. 395.
perspektivo in kdo in kaken si ti skozi moj pogled. Ravnine, na katerih se dogaja sreevanje med
svojim in tujim, so lahko povrina in globina, telesnost in duhovnost, realnost in imaginarnost. Dru-
gost je lahko sprejeta od zunaj ali od znotraj, me izziva in spreminja ali pua ravnodunega. Na
drugo/tuje se lahko odzovem tako, da ga sprejemam in prisvajam, tako da postane del mene sa-
mega, ali se nanj odzivam z distanco humorja, ironinega razumevanja, s kritiko, sarkastinim po-
smehom, zanikujoim cinizmom, tako da je drugi veni nepriznani tujec, moj potencialni nasprot-
nik, neprijatelj, sovranik, ki se ga bojim in se mu moram umakniti ali ga odstraniti, e se mu no-
em podrediti in s tem zanikati avtentinega in avtonomnega sebe. Dialog ne ukinja razlik, temve
jih izzori in razreuje v dogovor, zato je ve kot samoljubje, nekoristni prepir ali nasilje. e od Bah-
tina naprej je znano, da je absolutno svoje konstrukt, tako kot je konstrukt absolutno tuje. Psiho-
analiza in razvojna psihologija predpostavljata, da se identiteta jaza konstituira preko ovinka dru-
gega/drubenega in da ego ne potuje le k alter egu (jazov drugi), temve privzema poteze neke-
ga alter tu (tijev drugi). V sebi torej prepoznavam tebe in ti prepoznava mene v tebi. Te abstrakt-
ne, simetrino dvosmerne sheme so iz medosebne sfere prenosljive na jezikovno komunikacijo,
literarno razumevanje in medkulturne stike. Dialog se ne zaenja ele z nagovorom drugega, am-
pak je vsebovan e v sami besedi, ki jo subjekti usmerjamo v predmete, kajti beseda/govor se
prelamlja skozi tuje besede, vrednotenja in poudarke samega predmeta. Nae lastne besede so
v nekem smislu tuje besede, ki so postale s prisvojitvijo brezimne, ali pa so razumljene in pre-
tvorjene v nae-tuje besede, dokler ne postanejo nae besede z ustvarjalnim znaajem. Ra-
zen tega tudi razumevanje smisla posameznega besedila/izjave poteka kot dialoki stik z drugi-
mi besedili/izjavami v nekem velikem kulturnem kontekstu, kjer ni dokonne besede, in v nekem
velikem asu, ki presega neposredno sedanjost in preteklost in se razpira v prihodnost.
4
2 Pregled sodobnih pesnikih del ima v ozadju premislek o slovenski kulturni identiteti in
mnogovrstnosti osebnih pesnikih identitet. Zaetno vpraanje je bilo, ali so lastnosti nacionalne
in osebne identitete stalne, kako so hierarhizirane in v katerih okoliinah in poloajih doivljajo
prespraevanje. Pri tem je treba vedeti, da je vekulturnost in popolna ali delna vejezinost kon-
stantna lastnost slovenske kulture. To se v zgodovini knjievnosti kae skozi t. i. vplive in preva-
janje iz drugih knjievnosti, na poseben nain skozi izseljensko knjievnost (politinih in ekonom-
skih emigrantov) in skozi stalno kroenje informacij.
5
e se omejimo samo na drugo polovico 20.
stoletja kot predhodno stanje dananji odprtosti in sprejemljivosti, lahko opazimo, da so ravno po-
litino neposluni literati tudi za ceno teav z oblastjo prisilnega utianja ali celo odvzema svo-
bode iskali naine preseganja monoloke situacije ene same dogmatizirane resnice in prestra-
ene zaprtosti v enklavo etnocentrinosti. Najbolj produktivni del moderne knjievnosti se je pre-
navljal v nenehnem stiku s francoskim eksistencializmom in strukturalizmom, nemko fenomeno-
122
4 Mihail Bahtin, K metodologiji humanistinih ved, Estetika in humanistine vede, Ljubljana: SH, 1999.
5 Slovenske literarne revije so e v 19. stoletju s poroili, prevodi in tudijami premoale obrobnost, provincialnost in
nerazvitost domaega kulturnega prostora ter lokalnim prizadevanjem dovajale bolj univerzalne srednje- in zahodno-
evropske estetske in teoretske kontekste. Slovenska literarna identiteta se je e od samih zaetkov oblikovala v stiku
z evropskimi tokovi, eprav najprej izrazito zamudniko in reducirano. Izobraenci pa so se do leta 1919 oblikovali na
tujih univerzah, kjer so tudirali v tujih jezikih.
logijo in filozofijo biti, ameriko literaturo beatnikov, lingvizma in postmodernistine metafikcije.
6
ele v zadnjem asu nas poleg receptivnega vidika dialoga zaenja zanimati tudi produktivni vi-
dik. Zanima nas vpis slovenske literature na svetovni zemljevid skozi intenzivneje prevajanje slo-
venskih literarnih del v tuje jezike (zlasti v angleino), ustvarjalnost potomcev prvotnih slovenskih
izseljencev, ki piejo v tujih jezikih, ter e neraziskani pojav prostovoljnega eksila.
3 e je bogastvo sveta res raznovrstnost resnic in kultur, bi se to moralo e posebej izkazati
v umetnikih izrazih tistih avtorjev, ki imajo globinski stik z drugim, s tujo kulturo in literaturo, torej
avtorji, ki so dalj asa iveli in ustvarjali v tujini in svoje neposredno odzivanje na sodobno kultur-
no pojavnost vgradili v slovenska literarna dela, namenjena slovenskemu bralcu. Zanimivi so zato,
ker njihovo ivljenje in vraanje v novi svet presega odnos oaranega obiskovalca in tudi odnos
obutljivega sodobnega intelektualca, ki neznano drugo sprejema skozi mnoino medijsko in in-
ternetno posrednitvo, ter dro mladega kultiviranega popotnika, ki pie literaturo kot vtise s
poti.
7
Ker so po drugi svetovni vojni Zdruene drave Amerike postale center vsakovrstne moi in
sredie globalizacijskih procesov, ker je New York ne le svetovna prestolnica kapitala, ampak tu-
di kulture, sem se omejila na ustvarjalce, ki jih je izzvala razvpita odprtost in multikulturnost te de-
ele. Zanimalo me je, kako in do kolikne mere se je tuje ponotranjilo v slovenskih tekstih
8
in
kako se je svoje preverilo in preoblikovalo v neposrednem sreanju in sooenju z njim.
9
Moje
razpravljanje bo posveeno pesnikim zbirkam Tomaa alamuna (Amerika, Turbine, Arena,
Sokol, Praznik, Balada za Metko Kraevec, iva rana, ivi sok), Alea Debeljaka (Minute strahu),
Uroa Zupana (Sutre), Iztoka Osojnika (Iz novega sveta, Neko je bila Amerika) ter Primoa uni-
ka in Gregorja Podlogarja (Oda na manhatnski aveniji).
4 Zgodba Tomaa almuna je izjemna, saj je edini slovenski pesnik, ki veino svojih del ust-
varja zunaj Slovenije (v ZDA, Mehiki, Franciji, Griji idr.), ima najdalji, veletni sta bivanja v ZDA
123
6 Podrobno o tem razpravlja Janko Kos, Primerjalna zgodovina slovenske literature, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001,
za najblije pojave postmodernizma pa prim. tudi Tomo Virk, Strah pred naivnostjo, Ljubljana: LUD Literatura, 2000.
7 e diagonalno branje kratke proze in poezije zadnjih petnajstih let potrjuje vtis, da mnoga dela nastajajo iz zapisova-
nja in preoblikovanja izkuenj na potovanjih: sreevanja in obiskovanja novih znancev in prijateljev, obiskovanja razstav,
koncertov, gledali in kinematografov, tudija na tujih univerzah in iz branja tuje literature. Med njimi prevladujejo av-
torji, rojeni okrog leta 1960 in pozneje: Ale Debeljak, Brane Mozeti, Ale teger, Uro Zupan, Peter Semoli, Lucija
Stupica, Andrej Blatnik, Jani Virk, Andrej Morovi, Vladimir P. tefanec, Polona Glavan. Izjema so malce stareji Iztok
Osojnik, Ifigenija Simonovi in Brina Svit Merat. Zaetnik je Izidor Cankar z romanom S poti (1913), aktualizacijo pre-
oblikovanja jaza ob sreanju z drugim pa je uresniil Evald Flisar v romanu arovnikov vajenec (1986).
8 Popolna raziskava bi morala vkljuiti tudi avtorje, ki jih bolj zanima stari kontinent: Ifigenijo Simonovi, Vinka Mdern-
dorferja (London), Brino Svit, Petra Semolia, Vladimirja P. tefanca (Pariz), Andreja Morovia (Berlin). e podrobneje
delitve pa bi v eno mnoico zajele dvodomne avtorje, ki obasno piejo v drugem jeziku in dvojezinost tudi literarno
tematizirajo, ter avtorje, ki sled drugega zamejujejo na literarni (dogajalni prostor), citate in intertekstualno navezovanje
(hommage, nagovor, pasti, aluzijo).
9 Najveja stopnja obogatitve ni najpreprosteja, povrinska citatnost (tujejezini vrivki) ali opis druganega (zanimive-
ga), temve sprememba osebne poetike in preoblikovanje osebnosti, v katerem drugo, drugano in drugje postane
integralna lastnost jaza, notranji ti, ki ni ve prepoznan kot tuj.
in je tudi najbolj prevajani slovenski pesnik v angleino.
10
Svojo usodo pesnika v eksilu si je pre-
roko napovedal v prvem stavku zbirke Poker (1966), nato pa jo dosledno, vztrajno in vekrat z
velikim naporom in osebnim angamajem uresnieval. Zaetki amerike izkunje segajo v leto
1970, ko je bil kot lan neoavantgardne, multimedijske skupine OHO za dva meseca povabljen v
New York (Muzej moderne umetnosti), nadaljujejo se z dveletnim sodelovanjem v mednarodnem
pisateljskem programu na univerzi v Iowi in vekratnim gostovanjem v umetniki koloniji v gradu
Yaddo v Saratoga Springsu, podporo Fulbrightove tipendije, MacDowell kolonije v New Hamp-
shiru. Kot gostujoi pisec je obiskal univerze Harvard, Columbia, Pittsburg, Missisippi, Massachu-
setts itd., bil tri leta kulturni atae pri slovenskem veleposlanitvu, v zadnjem asu pa je lan med-
narodnih irij za podelitev prestinih amerikih nagrad za poezijo.
Bivanje v Ameriki je dogradilo pesnikovo v Pokru zaeto odmikanje poezije od tradicionalnih
ekspresivnih in simbolinih nainov izpovedovanja. Podlaga jezikovne igrivosti, semantinega eks-
perimenta in svobodnega asociiranja je avantgardistino ruenje meje med realnim ivljenjem in
umetnostjo: vse, kar doivi in zapie pesnik, je legitimni predmet poezije, zato pesnik ne selekcio-
nira, temve kopii im bolj raznorodno jezikovno gradivo. Ne le da so besedila anrsko razlina (od
polemik do intimnih epistol, od antiod do minimalnih nonsensinih izrekov, od simbolinih vizij do
anekdotinih pripovedi), ampak so tudi socialnozvrstno in jezikovno hibridna ter enciklopedina.
V intimni druinski svet e v pesmih zbirke Amerika (1972)
11
vstopi komunikacija z novimi pri-
jatelji-pesniki, ekstenzivno branje knjievnosti v angleini, intenzivno utno doivljanje brezmejne
pokrajine in narave, spoznavanje pozabljenih kultur. Ob tem njegova osebnost raste v mir, zbra-
nost, odprtost in vedrino, ki jih ne morejo zatemniti niti sence slovenske in jugoslovanske politine
stvarnosti, niti zavedanje lastnih primanjkljajev (negotovost, strah), ki so posledica nesvobode. V
Srednji Evropi so z ico pripeti ljudje (64), v Ameriki pa so ljudje divji in hitri kot tigri (52),
trpljenje se umika pred ljudmi (66) in eprav novih izkuenj ni mogoe takoj predelati in primer-
jati s starimi, pesnik uti, da je njegova bruhajoa ustvarjalnost povezana s sprejemanjem in spre-
jetostjo brez omejitev oziroma s svobodo (Moji mejniki so sonce, 22) in ljubeznijo (Do svojega
tridesetega leta sem se navadil ljubiti vse. Nimam cmokov v grlu, 29). Evropsko dediino duali-
stine razklanosti na telo in duo ter iz nje izpeljan pojem greha odrivajo svetloba, energija, ude
ivljenja in sanje velikih pesnikov, ki prebijejo zemljo z resnico in v enem verzu natanno napo-
vedo svojo smrt (78). Navdueno pridobivanje osebne in pesnike moi sega vse do dileme na-
124
10 Samo v ZDA ima dvanajst prevedenih knjig poezije, od majhnih brouric (chapbooks) Snow, Turbines, Painted Desert
do izborov pri uglednih zalonikih (The Selected Poems of Toma alamun; The Shepherd, The Hunter; The Four
Questions of Melancholy; Hommage to Hat, Uncle Guido and Eliot; The Feast: Poems) in prevodov celih pesnikih
zbirk Poker, A Ballad for Metka Kraovec, Blackboards, The Writing). Pri alternativnih zalobah, ki obvladujejo ame-
riko literarno ivljenje, izhaja ve deset revij, v katerih objavlja skupine pesmi. Njegovi prevajalci so ugledna prevajal-
ska in pesnika imena Michael Biggins, Christoph Merill, Philis Levin, Anselm Hollo, Bob Perelman, Joshua Beckman,
s katerimi pri prevajanju sodeluje, doivlja pa tudi navduene kritike. Glej diplomsko delo Tine Preglau, Prevodi pesmi
Tomaa alamuna v angleino po letu 1995. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2005.
11 Zbirke bodo obravnavane v kronolokem zaporedju nastajanja in ne po kronologiji objav, ki zamujajo za leto ali dve.
Podatke o nastanku glej v Bibliografiji Tomaa almauna v antologiji Glagoli sonca, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
cionalnega odpadnitva (26), toda samozavest in prizemljitev izpeljuje iz osebnih spominov (na
konceptualne umetnike OHO-ja, brata slikarja in oeta) ter spoznanja, da lovek svoje zavesti ne
more zamenjati za popolnoma drugano: Vrtenje glave je totalna utopija (81).
V zbirki Turbine (1975) se enciklopedinost okrepi s popularno glasbo, filmom ter slikarstvom,
ki bo tudi kasneje vodilno referenno polje. Razsejane drobce o novi ameriki tehnini kulturi (av-
tomobil, air condition, raunalnik) in drubenih problemih (onesnaevanje, prenaseljenost, social-
na nepravinost, upor militarizmu) dopolnjuje mitska zavest starih civilizacij (mehiki Teotihuacan,
v poznejih zbirkah Indijanci) in poetine podobe divjine. Povsem nova vsebina je razmiljanje o
drubeni vlogi poezije (31), o vrednosti knjige v primerjavi z elektronskimi mediji (stavros), o soci-
alnem statusu pesnika-tujca (peter trias, donnellys) in o narojenosti v svoj jezik, ki ga zaenja raz-
jedati lingua franca. Dokaz, da prisvajanje novega okolja in jezika sega v najgloblje plasti jaza,
je asociiranje po glasovni podobnosti: Tam se streljajo in dela pink, pink. Pink Floyd. Na rektor
se imenuje Boyd. (60.) alamunova identiteta je obremenjena z evropsko duhovno formacijo, s
filozofsko podlago, ki prepreuje nedololjivost in sproenost subjekta. Druga zamejitev je logi-
ka, ki v poloaju popolne negotovosti vzpostavlja normalnost, omejuje ter zabrisuje problem imeno-
vanja in s tem markira samomorilsko strast (generalno kregani). Nasprotno pa poetina imagi-
nacija raztaplja robove s svetlobo, zbombardira ideologijo zaetka in izuma (28), raztrei
meso v vesolje in pripravi prazen prostor, kamor vdre svea voda. Tako se obnavlja jezik
(26). Pesnika preganjajo metafizina vpraanja due, patetina moralna vpraanja greha (car le
vice) in prizadetost z domaimi politinimi in kulturnimi anomalijami: pozabljeno slovensko pode-
elje (odkopati grad) in negativna recepcija njegove poezije (epistola jeznim). Strah ga je potrebe,
da bi se kam naslonil, se nehal dvigovati nad sonce in treil z domiljijske viine (poroila) ter
obleal kot pobiti zajci (pobiti zajci).
Arena (1973) vsebuje ve kritine distance do destruktivnih dimenzij amerike civilizacije: su-
rove dekadence bogatih, neravnovesja med tehnologijo, naravo in mitologijo (Os Vermont Rim),
ideologije napredka in dominacije denarja, ki ga mora pesnik iz Vzhodne Evrope uporabljati
samo za potovanja in uivanje umetnosti, e noe konati pod lupo mraih sil in kontrolo poli-
cije (Rotenje zapravljive ene). Ameriki nain ivljenja obvladujejo hitrost, hrup, pritisk realnosti in
nenehna intelektualna napetost. Pesnika osebno preganja tudi melanholija, ki je posledica meta-
fizike in zavedanja primanjkljajev: unienje lastnine, duha, izobrazbe in dekorja predvojnega
meanstva, ki mu je pripadal del njegove rodbine (Rod loveka ovce), revolucionarna zgodovina,
diktat vojske in revina. V drubi, kjer je avantgarda ornjena, ker zmagujejo samo tisti z vsebi-
no, priueno lepoto in tisti, ki povzroajo najmanj teav med nesenzibilnimi kmeti, je ostal
moderni pesnik brez literarne in filozofske tradicije (Pritoba). Zato se tudi v Ameriki odziva pani-
no, po nepotrebnem bojevito (Zrak) in z bolestnim kopienjem znanja (Dobro jutro), dokler svoje
prednosti ne spozna v ranljivem srcu pesnika in iz poezije ustvari novo transcendenco. Moder-
nost izkljuuje emocionalni subjektivizem v korist intelekta (Pesek), razprte utnosti (lovek ovca),
predvsem pa ivega dialoga z ljudmi bleeega uma, ki ga prijazno sprejemajo in mehajo
(Gayatri Spivak), uijo opazovati, ljubiti, sprejemati, leati v bojem naroju in migati (Anselm
125
Hollo, Josephine Clare, pes Custer in muca). V Areni pesnik poroa o izjemnih psihinih doivetjih
onkraj znanega: ekstazi, oienju in prerojenju v druganega loveka, ki bo dober, pozoren in
neen do blinjih ljudi in oddaljenih sorodnikov. Ekstatina preoblikovanja imenuje z budistino
terminologijo bodisatve in ponazarja s poetiko identifikacije jaza z vsem, kar je zunaj sebe spo-
soben imenovati in kar zanj postaja drugo, govoree bitje (Sam). Ker je njegova deviza neposred-
na izkunja, se ne pusti zapeljati modnim teoretskim avtoritetam in trendom, npr. Lacanovi psiho-
analizi (Premaknem se se premaknem). Res je sicer, da niha med depresijo in megalomanijo, toda
poloaj pesnika pod praznim nebom, v veliki ameriki juhi, obrnjen navzven in do blaznosti
preplavljen z novimi doivetji ga navdaja s pogumom, ki bi ga rad delil z drugimi: Pokonci glavo,
bratje! / alost nas ne sme razjesti. (Dobro jutro). Biti pogumen pomeni vzeti nase simbolino
ubijanje kot sestavino ljubezni, poplavljanje kot oievanje in zaiganje kot pogoj arenja in se
predvsem znebiti razmiljanja o posmrtnosti. Ker se je jaz okrepil s tem, da je vsrkal pozitivne pr-
vine drugosti, svobodo, toleranco, demokracijo, odprtost, zmore samoironini pogled nase in kri-
tini na svoje. Slovenci ga vidijo kot poast, neznano kozmino bitje, uden neuniljiv organizem,
svetovnega popotnika ali navadnega potronika (History), za amerikega prijatelja pesnika pa je
lovek, ki nenatanno izgovarja angleino, ne mara funkcionalne arhitekture, preklinja, misli v
preskokih in kae, kako the fibers of consciousness can go backwards and forwards (Avtor Bob
Perelman). Vrednotenje v pesmih Naa hia in Slovani odkrije zanikrno in temano zgodovino, ne-
potrebno bojevitost med majhnimi narodi, nekultiviranost, neizobraenost in malenkostnost: V
naih krajih vsak poeni balon / povzroi travmo, ker baloni niso na karte. Toda zgroenosti pred
razjedanjem vzvienega se pesnik spominja tudi iz govora poljske dame, ki kljub svetovljanskim
izkunjam resno odsvetuje prevajanje bolnega Gombrowicza (Krakow). Prevrednotenje vsega
znanega in distanca do sebe zajame tudi jezik. V pesmi Imperializem mi trga glavo je hkrati iz-
povedana slast zaradi obvladovanja mone in prodorne angleine, ker je z njo premagal strah:
poast se je // raztopila, razstavila in prevedla. Hkrati pa se boji izgubljanja slovenine, ki ji
je zavezan ustveno in telesno in si zanjo eli: Bodi lep, bodi pogumen moj jezik. / Objami me,
dri me, / bodi scela na moji koi, / ari energijo brez teh okov.
12
Zbirki Sokol (1974) in Praznik (1976) sta nastajali v spodbudnem okolju umetnike kolonije v
gradu Yaddo, kar se pozna v dri vzhodnjako prosojne meditativnosti in zaupanja.
13
Sokol
prinaa oblikovno in vsebinsko koncentracijo. Kratke tri- in tirivrstinice so fragmenti in zgostitve
teko dosegljivih kontekstov ali nesistematiziranih spoznanj, ki delujejo kot hipni prebliski, primer-
ki nonsensa, prepisi, prevedki ali drobci govora, pisma ali pravljice. Pesnik predpostavlja, da vi
tega ne razumete, vendar njegova vloga ni razlagati, temve pripovedovati o arobnem procesu,
ki je enkrat tkanje in drugi trganje. Pesnik deluje naravno in samoumevno kot drevesa, ptice in
angeli, ki razmiljajo tehnino, samo o veini ustvarjanja. Avtotematske pesmi se nanaajo na
126
12 V izjavi sta dve namerni splonopogovorni obliki: objami namesto objemi in okov namesto okovov. alamunov jezik je
knjina in pogovorna slovenina z vsemi monimi leksinimi, pravopisnimi in skladenjskimi odkloni, pogosto pa v
slovenska besedila vdirajo tujejezini vrivki v osmih jezikih.
13 V mednarodnem umetnikem okolju nastajajo besedila s kransko ikonografijo in hinduistino religijo (Buda, iva),
pesnika Boba Perelmana pa je alamun najprej razumel zenovsko.
mentalne poloaje: vzvienost sokola, visoka toka, distanca, praznina brez opor in imetja,
izolacija od drubenega sveta, ozraje aleksandrijske knjinice, zbiranje vtisov brez estetske se-
lekcije, dopuanje ustvarjalne krize in pazljivo ivljenje, posveeno pisanju. V tej zbirki pesnik od-
mika vse parodino, destruktivno, groteskno in zanikujoe. Odkrije namre, da ima vse bivajoe
duo in da sta lovekov strah in propad posledica nevere v nesmrtno duo. Ton miru in zaupanja,
uravnoteenost resnice in besede izhajajo iz pojmovanja, da je edini temelj eksistence in trans-
cendence beseda. Kriterij loveka niso stvari/realnost, temve jezik/imaginacija, in samo v tem
polju smo z bogovi enaki (Beseda je edini temelj sveta).
Tudi Praznik (1976) dokumentira duhovno rast in preobrazbo, poasen in naraven proces ini-
ciacije, v katerem se odlepljajo zunanje plasti, odtiskujejo poljubne spominske predstave in delci
dvigajo, razirjajo in koncetrino razporejajo. Toda v nasprotju z vero v jezik iz prejnje zbirke se
tu kot meja pojavi neizrekljivo: pesem je le besedilni prostor, ki ostane po nekem neubesedljivem
procesu. Ta je e najbolj podoben religiozni razsvetlitvi, v kateri pride do take koncentracije ener-
gije, da se lahko lovek onesvesti (Brenk!, Yaddo, Danes sem tipkal tako dolgo). Predstava celote
postaja kozmino-energetska, s rno luknjo, v kateri ne veljajo fizikalne zakonitosti oz. praznino
kot izvorom preskakujoe energije. Svet je neskonno kompleksen, iz ve vzporednih civilizacij,
sistemov, plasti in galaksij, zbranih na skrajno zgoenem prostoru in vsak hip ima strukturo ve-
nosti. Zato je ubeseditev lahko le promiskuiteta besed, alkimija, Poundov as zlivanja, realni
as posameznikovega bivanja pa je isto nakljuje ali celo pomota. Sproenost naj bi zdaj bila
onkraj temnih razpoloenj nostalgije in melanholije, ki jih goji krotka lirika (Lirine krave). e se
pesnik nenehno hrani s komunikacijo (z branjem in dotikanjem drugih pesnikov), je poezija jasno-
vidna, se zmagoslavno dviga v viave in v njej vse, kar je pesnik spravil vase, jadra kot zmaj. Na-
ravno zimsko okolje gradu Yaddo je prostor lepote in miru, kamor bi pesnik rad popeljal svoje
slovensko pleme. Mednarodna druba umetnikov pa je tudi idealni socialni prostor za obno-
vo, rast in zrelost sveta, center svetovne odgovornosti, druba naravnih, svetlih, monih ljudi,
ki predstavljajo um in duo planeta. Njihov kriterij je svetost in podarjenost ivljenja, lepota,
ljubezen in svoboda brez sovratva (Himna svetovne odgovornosti). Toda medosebni in meddis-
kurzivni dialog ne poteka samo kot razmerje zrcaljenja srednjeevropskega in amerikega kul-
turnozgodovinskega konteksta,
14
temve kot stikanje med dvema kulturama in jezikoma v kon-
kretnih drubenih razmerah. Za neznanega slovenskega pesnika je bistveno, kako se bo v ame-
rikem prostoru uveljavil skozi prevode v angleino (Prvi, ko sem priel v New York City).
15
Pri
tem mu pomagajo priporoila, npr. pismo amerikega pesnika Lawrencea Ferlinghettija, predpo-
goj pa je, da obvlada kulturni ok megalopolisa, premaga strah pred rnci, roparji, homoseksualci
in domaimi vohuni v diplomatskih slubah ter se predano posveti delu v tandemu. Z izkunjo tuje-
127
14 Stalnica alamunovih amerikih zbirk je negativna podoba Srednje Evrope, ki je s stalia amerikega razkoja in svo-
bode koncentrat primitivizma, katastrofinosti, travmatinosti, samounievalnosti in klavstrofobinosti. Prim. pesmi
Naa vera, Evropa.
15 Pesem je prav tako izjemna v preroki napovedi pesnikove usode v tujini in sem / naenkrat / natanno / jasno / vedel,
/ da je samo vpraanje asa, kdaj me bo / New York City izbruhnil pod nebo kot / zvezdo, kakor je bil znameniti verz
iz Pokra, ki je napovedal pesnikov eksil: utrudil sem se podobe svojega plemena / in se izselil.
ga prileka presoja izvoz evropskega duha v Ameriko in od tam v Afriko (Po Afriki za Swedenbor-
gom), primerja soasno ivea pisatelja Londona in Cankarja (Jack in Ivan) in dekonstruira tako
vrsto medkulturnega dialoga, ki si ne prizadeva za personalistino razumevanje drugega kot dru-
gega, temve nanj preslika lastno ideologijo pragmatine uspenosti (Leni, zaudeni R. Crumb).
Dialog ni zamenjava, preskok iz enega okolja v drugega, umik pred druganostjo, temve razu-
mevanje tega, kaj umetnost prispeva v doloeno drubo in narod. Ponazarja jih z razmerjem Fran-
cijaAmerika v scenskih umetnostih in RusijaAmerika v literaturi, kjer Ameriani ne dojamejo
nezmotljivega instinkta zatiranih za humor. Ve pesmi se spopada z domaim nerazumevanjem
vse bolj amerikega pesnika. Doma ga berejo monoloko, samo skozi ironijo in ga zaradi so-
vratva do duhovnosti, strahu pred svobodo in dostojanstvom puajo na sezonskem delu v tuji-
ni (Oblastnike pozivam k nenosti). Pozicija jaza je nasprotna, prizadeva si za zdravljenje,
16
oie-
nje in preseganje zgodovinsko pogojenih omejitev. Postaja dokaz za nepreskueno monost
dialoga slovenskega pesnika z najvijimi evropskimi, npr. Jeanom Cocteaujem, ne da bi jim rtvo-
val lastno identiteto (Vse smrtno). Zorenje v doraslost Evropi in v neno razmiljanje o smrti po-
teka preko ovinka amerike izkunje eksotike, divjine, puave, heretine religije in avtohtone mo-
derne umetnosti, kakrna je slikarstvo Georgie OKeefe. Vekulturna in kozmopolitska identiteta
pesnikove osebnosti je razberljiva iz spiska 190 imen sorodnikov, prijateljev, znancev (veinoma
umetnikov) in uiteljev, ki so se ga z duhom in mesom dotaknili in mu v najrazlinejih prostorih
in okoliinah pomagali rasti. Skoraj polovico oseb je sreal v ZDA, zato ni udno, da pripadajo
trinajstim narodom (Ljudje).
V letih 19781981 je alamun ivel v Mehiki, kjer je zasnoval pesmi estih zbirk, v dvodelni
Balada za Metko Kraevec (1981) pa se stikajo mehika in amerika doivetja. Naslov kae na lju-
bezen in poroko s slovensko slikarko, ob kateri pesnik odkriva kompleksnost zasebno- umetnike
identitete, dilemo o ljubezni do poezije in/ali zvestobi realnim ljudem. Mnoge pesmi imajo obliko
pisem novi eni, sinu, mehikemu prijatelju, stari traki ljubezni, oetu. Epistolarna pesem zarie
medosebno razmerje v duhovitem ogovoru naslovnika, vkljuuje naracijo dogodkov in nartov,
opise prostorov in stvari, izpovedi trenutnega razpoloenja, imena skupnih znancev. Bralec je tako
pria in soudeleenec enkratnih in konkretnih intimnih sporoil, s katerimi se jaz pribliuje odsot-
nim, emocionalno pomembnim partnerjem.
17
Dialoka so tudi izpovedno-refleksivna posvetila
novim znancem, slikarjem iz Yadda, New Yorka in Mehike, ter prijateljem iz zgodnjega otrotva in
mladosti. Znailno je, da iz prostorske in asovne distance vznikajo najbolj ive spominske slike
in prizori iz ivljenja v povojni komunistini Primorski ob meji z Italijo, tako da dialog poteka tudi
med sedanjostjo in preteklostjo znotraj samega subjekta. V nasprotju z nekdanjim zanosom se tu
pojavljajo izrazi razpetosti in stikanja dramatinih nasprotij: nemira, avanturizma na robu izgublje-
nosti, zavest o minljivosti in breztemeljnosti ter samoobtobe za razlomljene odnose: Zmanjka mi
prstov, ko tejem, koga sem vse razlomil (Sedemintrideset let in ti enaindvajset), Moja dua je
128
16 Priblino v istem asu je vodilni lan skupine OHO kipar Marko Poganik zael zdraviti obolele krajine s t. i. litopunk-
turo, postavljanjem kipov z vklesanimi kozmogrami.
17 Na ve mestih se razpetost na poezijo in intimo odeva v homoseksualne prigode: Kaj sem torej poel v New Yorku?,
Ljuba Metka.
Raskolnikova dua. / Svoje ljudi sem razmetal po zraku (Big deal). Znamenje na ve prostorov
raztrgane eksistence je soseina pesmi, v katerih sta imenovana majhno slovensko naselje Ga-
bre ter West Broadway, najlepe pa ga ponazarja naslov pesmi Os Koper Saratoga Springs. V
razlinih pesmih so razsejane izjave o razcepljenosti in brezdomskosti: Krian sem. / Med celina-
mi. / Med ljubeznimi. / Moja gnezda so v zraku // Ne pridem ve domov (Manhattan). Pri tem
se oddaljuje od domotoja, ki ga ponazarja z usodo najslavnejega predvojnega emigranta, pisa-
telja Luisa Adamica, ki ga je your folks // pokuril v skednju sredi Amerike.
18
Prvi se pojavi
zavedanje o ekonomski podlagi umetnosti, pomenu denarja in rtvovanju narave (Oprosti smre-
ka! / Pada, ko piem). Pesnik uiva privilegij varnosti in zaite institucij, vendar razpolaga z ze-
lo omejenimi sredstvi: Prebral sem natanen spisek napitnin in / oblek, ki jih zahteva moj travel
agent od / Liberty. / Ne bom jih zmogel. (Liberty, Blue folder). Zato si mora pazljivo odmerjati uit-
ke: V bar grem, kjer je od / tirih do estih poceni pijaa. Ure se imenujejo / happy hours (Moj
Bard in brat), ob tem pa zunaj umetnikih krogov cveti nepojmljivo razkoje amerikih in juno-
amerikih bogataev s perverzno domiljijo uivanja (Sprehod po ivalskem vrtu, Kami). Zbirka
uravnotea avtobiografsko anekdotinost in spiritualnost, v kateri se podobe Boga, Duhov, Smrti
in svetlobe stapljajo s Poezijo kot vrhunskim bivanjskim smislom.
Zbirka iva rana, ivi sok (1988) ta smisel prikae kot stopnjevani razcep in razlomljenost, ki
naj bi ga simbolno zacelil dialog. Veina pesmi ima obliko nagovarjanja, klicanja, izklicevanja ali
molitve, v katerih se stikajo jaz in ono, jaz in ti, osebno in brezosebno/nadosebno. Nagovorjeni
drugi ni imenovan in ga tudi iz sobesedila ni mogoe natanno doloiti: lahko je drugi pesnik (Mo-
rje traja), drugi umetnik, npr. Cindy Kline, Joseph Beuys, ali bralec, prijatelj. Vekrat pa je le neopri-
jemljiva ponotranjena entiteta: poezija, Bog, nimb, jezik. Vasih se zdi, da je ogovorjeni ti dvojnik,
alter ego (Jaz in ti), mlaji in neneji jaz iz preteklosti (Pismo) ali podoba sebe, neka neljuba jazo-
va resnica. Tudi govorei jaz je dvojen in razpolovljen na boanski in telesni, trpei in uivajoi jaz,
mislei um in utee telo. Govorno blianje z aktivnim dialogom je podvojeno z vpraanjem o
dveh razsenosti bivanja in ustvarjanja: slasti (nebo) in boleine (pekel), zato je dialog tudi simbol-
no ravnoteje v skrajnosti razpetega subjekta. Kompleks nasprotij torej vsebuje razliko, razdaljo in
razmerje med subjektom in objektom, med lovekom in Bogom, med Ameriko in Slovenijo. Iz alu-
zij na tradicijo hermenevtike in kabale, iz ponavljanja in variiranja pesnikih podob bralec dobiva
navodila, da mora zbirko dojeti kot celoto in ne skozi posamezne hermetine pesmi. Predpostav-
ka je, da je posamezno telo kot center utenja, empatije in identifikacije z drugimi telesi, materija
an sich: Vsa materija dii in / se potaplja v svili, ampak to so odtrgani kosi, / jaz, ki si me zgreil
(Vrat). Iz celote izkustvenega in vedenega se dviguje v duhovnost, celoto vesolja in Boga. Pesnik
se giblje v obmoju svetega, postaja vse bolj mistien in samega sebe doivlja kot medij neime-
novane in neizrekljive biti: In jaz boam in se zadiram v tvoj boanski soj, / da si bo sploh za-
pomnil, kje sem vzel. / Sam nima dostopa do sebe. / Samo skozi moje telo se da vstopiti v rno
/ dvorano, prodajati zijala in nihati parnike. /... / Ti rabi mojo svetlobo / za obdajanje svojega me-
129
18 Ime pisatelja Luisa Adamia, ki je umrl v nepojasnjenih okoliinah nali so ga ustreljenega v hii, kjer je bil pod-
taknjen poar zapie na angleki nain in asociativno povee z Adamovim sinom, njegovo paniko pa simbolno
poge v kaminu.
sa. (Nimb). Zato upesnjeni svet izgublja realne konture, prehaja v vizije, zamaknjenja, krone ali
ilnato razvejane strukture, sestavljene iz simbolnih elementov. Lirina pokrajina z gozdom, poto-
kom, olnom, mrzlimi planinami, ki se ele zares zasaja v mojo naravo, je lahko slovenska ali
amerika, pokrajine so si podobne, Kentucky je kot Panonija, in le nekatere realije je e mogoe
prostorsko umestiti, sicer pa so tudi reni parniki na kolesa, mehike piramide, bela rta jeta, ki
se e brie na modrem nebu simboli trajanja ali minljivosti. Podobno velja za posvetilne pesmi,
iz katerih ni mogoe razbrati lovekih ali umetnikih znailnosti osebe: kompleksni konstrukt
predstavlja osebno doivetje drugega v njegovi oarljivi drugosti, ne objekta, objektivno informa-
cijo iz enciklopedije. Zelo malo je metoniminih zgostitev realnih kontekstov, ker pesnik ne verja-
me, da poezija sploh izreka resnico: Pesnik lae, reka tee, ena diha. / Resnico govorimo z
udarci, s prelamljanjem na pol (Stene). Resnina je samo stvarnost grafini klie, prvi model,
vse drugo, tudi ivljenje pesnika, je zaasno, minljivo, nerodno in izgubljeno (Srea so topli razliti
mogani). Enako velja za mit izvirnega, pravega, avtentinega jezika: Tudi prvi jezik je vraeverje.
/ Nastanek je e izrisan. In tisto / vpraanje, e so stvari prirasle, e / imena kam vodijo /... / vsa
konajo v /... / Oceanu milosti in ljubezni. (Slow motion). Resninost se je skozi jezik ponotranjila,
jazova notranjost je postala mehka, topla, gibljiva in tekoa, osebna identiteta je razlita in razdana
za besede. Od energetsko najmoneje rdee barve se je sublimirala v belino in globoko modri-
no. eprav zbirka dokumentira razcep na ustvarjalno slast in boleino, pesem Amerika oboje po-
stavlja v neloljivo zvezo s tem kontinentom. Amerika je s svojo koo oroje v bitkah s poastmi,
njen ivljenjski utrip daje mo distance in humorja do apokaliptinih trenj. Tu je bilo mogoe
zmekati svoje zibke, se odreiti majhnosti, vstati v sveino in varnost, zvedeti vse in neizmerno
uivati. Velika avantura je pripeljala do zlitja tujega/drugega in svojega, odnos ljubezni: Kdor je
zares v ljubezni zlit, / ne rabi neba, nebo lahko gre.
5 Dvajset let mlaji Ale Debeljak je Ameriko neposredno spoznaval na vemesenem poto-
vanju po diplomi, poglobljeno pa v tiriletnem bivanju kot asistent in doktorand na univerzi Syra-
cuse v New Yorku in ivljenju v boemski umetniki etrti Lower East Side. Leta 19881992 je v
esejih Temno nebo Amerike (1991) in Pisma iz tujine (1992) oznail kot dobo po koncu protestne
kontrakulture in kot postzgodovino in postmetafiziko v postindustrijski drubi, zato so prvotne
sanje o demokraciji, svobodi, individualizmu, sproenosti, bogastvu in modernosti v realnem
opazovanju doivele skeptino prevrednotenje. Amerika civilizacija je e vedno neizmerljiva s
socialnim, moralnim, kulturnim in religioznim merilom Evrope,
19
vendar preoblikovanje drubenih
vzorcev pod vplivom globalizacijskega korporativnega liberalizma zbuja kritine pomisleke in pre-
usmeritev pozornosti v marginalnost, alternativnost, subkulturnost, lokalnost, razlinost in druga-
nost. Avtor s tem ne opraviuje lastne tujosti, ki mu dom v tujini predstavlja edinole jezik, niti po-
loaja slovenske knjievnosti, ki v ameriki kulturni zavesti kot celota ne obstaja. Z individualnim
vrednotenjem priuje za vse, ki ostajajo zavezani avtentinemu jazu, strastnemu iskanju smisla,
hrepenenju po dejanski skupnosti, neposrednem stiku z Drugim, po absolutni resninosti
20
.
130
19 e alamun jo je oznail z drug planet in drugo civilizacijo, ki je Evropa ne more izmeriti.
20 Ale Debeljak: Temno nebo Amerike, Maribor: Zaloba Obzorja, 1991, str. 9.
Zbirko nenaslovljenih pesmi v prozi Minute strahu (Fotografije s poti) govori depersonalizirani in
gibljivi literarni subjekt na nain, ki posnema filmsko snemanje. Sedanjika poroila o loveku v
prostoru, kulturi in nevidni zgodovini civilizacije preskakujejo iz opisa pokrajine, mesta ali zgradbe
na detajl osebe, ustveni komentar pa vzdruje lirinost. Paralelizem med zunanjostjo in no-
tranjostjo ter nizanje vtisov je postmodernistina simulacija impresionizma. Vtisi uinkujejo nepo-
sredno doiveto, toda subjektivni temelj osebe je netrdna identiteta, izrecno podvojena z zahtevo
lirskega diskurza. Razcepljen je na on-doivljanja in jaz-pisanja. Tudi ni povsem gotov glede tega,
kar opazuje in o emer govori in to zaznamuje s pogostimi izrazi zadranosti in ugibanja. Jaz ob-
staja samo v konstelacijah spreminjajoe se objektivnosti kot ve zaasnih, relativnih in kontin-
gennih identitet, kot kriie sedanjih in preteklih izkuenj, spremenljiva ustvena stanja in teles-
ni obutki. Meha ali podira se tudi meja med zaznavanjem in umiljanjem, med doivetjem in pre-
vajanjem v jezik. Njegov odnos do sveta bi lahko imenovali soutni objektivizem, saj opazovanje
vkljuuje vrednotenje in razlikovanje, prostorsko in asovno oddaljenost ter blianje z nagovarjan-
jem, spominjanjem ali zamiljanjem. Kontemplativen ali begajo pogled v osebe, drobne dogodke
(npr. priiganje vigalice), prostore in stvari ustvarja zabrisano, mozaino razdrobljeno podobo ne-
znane Amerike, onkraj blia in sanj o razkoju. To so puste in zanemarjene ulice, obuboana
mesta in izpraznjene zgradbe, prenapolnjeni vlaki iz predmestij, prani predmeti, smeti. Med ljud-
mi izbere slepega deka, starca, enske, hribovca, lovce na jelene. Nad sledovi vekulturnosti in
venacionalnosti dominira mnoinost, anonimnost in enolino ivljenje, zato je stanje duha brez-
up, dolgoasje, globinski strah. Sreanja z neznanci in sluajnimi sopotniki, ki nikoli nimajo last-
nega imena, se iztekajo v poslavljanje, pozabljanje in izgubljanje: Grem. Videla se bova spet ez
nekaj ur, morda ez nekaj let. (71.) Nobena komunikacija se zares ne posrei, zato ostaja drugi
nepreklicno tuj in samoten, zaprt v neubesedljive sanje, enkratne spomine, svoje skrivnosti. Bliina
ne razrei stiske in biti skupaj le krepi obutek dveh samot: V meni naraa obutek, da moja sa-
mota ni ni manja od tvoje (53). Toda lovek se trudi povedati svojo zgodbo, dati stvarem obliko
besed, razbrati nek smisel in doumeti lastno usodo. Za ameriki nain ivljenja je znailna hitrost,
mobilnost in povrnost, Debeljakova besedila pa dodajajo zaasnost in nestabilnost. Tak smisel
nastaja iz dominantnega motiva potovanja, ki je hkrati realno potovanje na sever, zahod in jug ZDA,
metafora za ivljenje in metoda spoznavanja. Ta sledi premiku iz urbanega sredia na kulturno
obrobje, iz civilizacije v naravo, z distance v medosebno bliino in s povrine v globino drugega
loveka. Izrezi asa, drobci mozaika in razblinjeni vtisi so del zavesti, da je totaliteta izgubljena.
Toda v vsakem konkretnem pojavu je prepoznavno bistvo vseh, mnogo ljudi deli isti svet in isto
nelagodje, zato je smiselno predstaviti tudi razbarvano zasebnost enega, ob minljivost postaviti
spominjanje in ob konec prihodnosti (prihodnost se je e zgodila, 51) postaviti upanje: Mogoe
vendarle e ni prepozno. (79.) Skupina Kratke tudije povratka na koncu prinaa zrel pogled na
domai svet, ki se med tem ni bistveno spremenil, razen v tem, da se ele zdaj v njem razkrije
enostavna lepota ljubezni in predmetov, za katere drugi jeziki nimajo besed (97).
6 Zadnje tiri pesnike zgodbe in knjige so povezane s asovno omejenimi potovanji, eprav
so kot sklop pomenov in oblik opazno zarezale v slovensko poezijo. Zbirka Sutre (1991) Uroa Zu-
pana (1963) svojo sveino, zanos in svobodni verz dolguje vplivu amerike poezije (beatnike ge-
131
neracije in newyorke pesnike ole) in popularne glasbe. e naslov aludira na Alena Ginsberga,
kot moto je vzet citat iz pesmi Williama Carlosa Williamsa, dolgi prozaizirani verzi z refrenskimi
ponovitvami in paralelizmi pa spominjajo na zaetnika moderne amerike poezije Walta Whitmana.
Zupanove pesmi so enciklopedine v tem, da posamezna besedila natevajo desetine lastnih imen
za prostore, prizoria, glasbenike, narodnosti ter obih imen za drubene skupine. Na prvi pogled
torej ostaja dialog na ravni citata, vendar gre tudi tu za znailno dvojno perspektivo: okrepljeno
doivljanje sebe ob sreanju z znanim tujim in vzvratno (pre)vrednotenje svojega. Williamsova mi-
sel o porazu, ki odpira prej nesluteni svet, se uresniuje kot konana ljubezen in kot samotno poto-
vanje, oboje pa zdruuje vera v poezijo kot preseek in odreitev. Zaetna stopnja dialoga je
opaanje razlinosti enakovrednih kulturnih pojavov: zarodie umetnostnih avantgard v rudar-
skem mestecu Trbovlje in v amerikih velemestih San Francisco in New York. Sledijo izpoved iv-
ljenjske drznosti oetu (Psalm magnolije v aprilskem snegu), nagovor nakljuno sreane in na foto-
grafiji ohranjene neznanke iz Los Angelesa (Sutra, str. 25) in na koncu nagovor izgubljene ljubice
(Alkimija srca). Opazna lastnost Zupanove poetike je pogled na ivljenje skozi literarno izkunjo. V
programski pesmi V Ameriko! se literarni subjekt doloi s slovanskim armom in odvreno patino
evropske metafizike, nato pa skozi e prisvojeno kozmino, beatniko in romantino poezijo od-
kriva ivljenje, obiskuje kultna mesta literature (zalobo City Lights v San Franciscu, Greenwich
Village in Chelsea hotel v New Yorku), da bi pesniko sliko Amerike dopolnil z neamerikega
poloaja, s asovno razdaljo treh desetletij in duhom postmoderne izpraznjenosti (Vse, kar me spo-
minja nate). Za pesnikovo afirmacijo je pomemben nart, da se bo z ameriko perspektivo uprl slo-
venski zaprtosti in nasitil zaudenje socialistinih otrok, za rast svojega jaza pa mora na hitro
osvojiti ogromni, s simboli in vrednostmi prenapolnjeni prostor. Metoda je izbiranje, kritino vred-
notenje in sooenje z novim: politinimi usmeritvami, socialnimi in kulturnimi identitetami, ki jih no-
sijo marginalne skupine. Subjekt je samozavesten, osamljen, klavstrofobien, hiperaktiven in zato
utrujen, vitalistino vztrajen, anonimen v mnoici podobnih popotnikov, spodbujan z mehkimi dro-
gami in alkoholom, obremenjen z domotojem ter podvojen s pisanjem. Izgubljenost in brezdom-
nost doivlja kot doivetje dvojnika nekoga, ki v vseh zaasnih prebivaliih zapua svoje sledo-
ve in pozdravlja prihodnje osamljene potnike (Sobe). Pesmi so vizualno konkretne, eprav pesnika
najbolj omamlja posluanje glasbe in najbolj zaupa poeziji. Poezija je prostor vere in dvoma, hrepe-
nenja po svobodi in lepoti, kljub temu da je posameznikovo ivljenje nestabilno, minljivo in nego-
tovo in poloaj umetnosti v sodobnem svetu obroben. Potovanje skozi Ameriko je tudi tu metafora
za bivanje. To je proces dobivanja darov (odprtosti, brezbrenosti, prestopanja meja, soseine raz-
lik) in odhajanja, zapuanja in izgubljanja ljudi, podob in glasov (Zapuanje). Po vrnitvi je postal
jaz bolj utrjen, miren in neen, pozorneji do podrobnosti, obutljiveji za atmosfero, boleino, bedo
in sposobneji za razlikovanje vsiljivih zunanjih vrednosti, ki zakrivajo bistvo.
7 Ob branju zbirk Iz novega sveta in Neko je bila Amerika (2003)
21
Iztoka Osojnika (1951)
se bralcu zastavlja vpraanje, kaj je po alamunu, Debeljaku in Zupanu e mogoe povedati no-
132
21 Zbirki nadaljujeta vrsto predhodnih pesnikih razodetij na potovanjih. Juna Amerika je pesniki topos v Luske in perje
(1993), Evropa v Razglednice za Darjo (1996) in Berlin v Spleen Berlina (1999)
vega in druganega. Odgovor je nenavaden: Amerika pesnika ni zaznamovala in je le v malen-
kostih spremenila njegovo poetiko. Namesto izmenjave med svojim in tujim gre tu za naelno dro
monologa s sabo in svojim. Razlogi za obisk krajev, kjer ivijo posredovalci slovenske knjievnosti
(Richard Jackson v Chattanoogi, Sonja Kravanja v Santa Fe), so predstavljanje slovenske poezi-
je v prevodu, pisanje in spoznavanje amerikih avtorjev, kar poleg erotike in filozofije postane glav-
na tema zbirk. eprav pesnik priznava, da Amerika loveku omogoi, da si da duka, se spusti
na dno in utno odpre, da deluje kot droga, je subjekt pesmi zadran in ga oarata le puav-
ska pokrajina in kanjon Rio Grande. V eksotini naravi zauti totemske duhove starih indijanskih
plemen, odprtost v vesolje in barve, zato so pesmi, ki vsebujejo topografijo Nove Mehike poetine
(Mit, Veranda v puavi, Velika tema, Mesa negra, Juevos rancheros, Preproga), poetini naboj po-
duhovljene divjine pa seva tudi v metaforine invencije, dokler ga ne izrpa ponavljanje in vari-
iranje (cikel New York). Vlaga, zima, mraz, meglice in ledeni veter soustvarjajo melanholijo, distan-
co in nelagodje v razmerjih z ljudmi, ki jih doloajo interes, uveljavljanje, denar in poelenje. Za
obe zbirki je konstitutiven notranji razcep: obremenjenost jaza s preteklim znanjem, potovanji in
erotinim razmerjem, razpetost na elje in realna sooenja, doivetja in vplive, na zvestobo svoje-
mu (domu) in odpiranje drugemu, na no due in prozaini dan (magina ponev noi in belo
vsakdanjost Amerike), na narcisizem in ravnodunost vesolja ali velemesta. Verjetno je tu izvor
vnaprejnje ustvene nevpletenosti. Njen refleks je, da jaz svoje izkunje pripisuje nekomu druge-
mu ali splonemu loveku: vse se dogaja drugemu, v njegovih ustih govorijo tujci, njegove
predstave so mu bolj tuje od lastnih starev (Mree), drugost me je preplavila. Razcep in dis-
tanca vodita v intelektualizacijo, kritinost, meanje resnobe in prozainosti, gostobesedno filo-
zofiranje o znanosti, prostoru in asu, lastni poeziji (kot tehniki in drubeni pomembnosti) in neza-
upanje v presenost: lovek v pisanju se see nikamor. / Neznanega ni. Nikamor ne gre in od
nikoder ne pride. (Barve). Ker slovenska pesnika izkunja pogosto vsebuje odnos do amerike
literature, je zanimiva zadranost do Roberta Frosta, Jacka Kerouaca in celo do Johna Ashberyja,
ki je navdihoval alamuna in Zupana, v pozitivnem ali nevtralnem kontekstu pa so omenjeni Dylan
Thomas, Robert Hass, William Matthews in Jud Yehuda Amichai.
22
Najmanj simpatine strategi-
je samopovelievanja in tujstva (sebi, mestu) se zgostijo v ciklu samote in brezimnosti New York,
kjer se subjekt vnaprej odree eljam, sanjam in priakovanjem. Uiva svobodo popolne tujosti
in izpelje simbolno ekspanzijo v prostor, ki mu ne nudi odpora, in vesoljstvo v sebi izenai z veli-
kostjo New Yorka. Velemesto je zato pokrajina, predstavljena na nain mita, ni pa personalizirani
ivljenjski in socialni prostor. Samo za hip opazovalca pretrese skren brezdomec na dovoznih
jakih, mlada rnka na heroinu, nesreni ljudje v podzemeljski eleznici. Finanno podprta
varnost in zaasnost zoujeta opazovanje na negativne pojave in zgodbe (ivni zlom), namesto
odtisa drugega v jaz pa e uresnieni lovek odtiskuje sebe v mesto. Problem Osojnikove podobe
novega sveta je, da je zastarela ravno v konceptu subjekta, ki so jo alamun in mlaji pesniki
medtem neopazno zmehali in pomanjali v sprejemajoi in dialoki jaz.
133
22 al Osojnik kri tudi e doseeni jezikovni standard glede citatov: da se tuja imen oseb in krajev tudi v poeziji piejo
pravilno. Prim. Kerouack, Albuequerque, George OKeefe, Ashberry.
8 Dva mlaja pesnika in filozofa Primo unik (1971) in Gregor Podlogar (1974) sta po ob-
javi samostojnih zbirk z motivom sooenja s tujimi kulturami in poezijami
23
izdala skupno zbirko
Oda na manhatnski aveniji (2003), ki kot enoviti dvoglasni projekt dokumentira dva sorodna odzi-
va na isto situacijo. To je raziskovanje velemesta-labirinta in situ, skozi ivljenje v stanovanju, po-
hajkovanje, telesno in miselno doivljanju arhitekture kot materializiranega duha civilizacije, odkri-
vanje cenenih nacionalnih restavracij in knjigarn. Skratka, opazovanje ivljenja v srediu in na
obrobju mesta, v katerem je zbrana dananja loveka raznovrstnost. Preseek bivalnega pro-
jekta je praktina literarna veda oz. odkrivanje nove, drugane (amerike) poezije. Angairana
opazovalca do vsega vzpostavljata individualno in intimno razmerje, ki ni niti pretirana navdue-
nost niti pretirana kritinost, saj e na zaetku vesta, kar poje popevka: NY NY big city of dreams
/ but life in NY / aint always what it seems (Kje kdaj kdo), v sredi pa se utrne spoznanje: e
hodim taken kot sem / me ne bo preplailo s svojimi / monostmi in bom znal izbirati / kaj je
e vredno pobrati v smeteh (XL). Temeljno razmerje ode je sprejemanje z zaudenjem, vera in
zaupanje kljub dvomu in razoaranju: to je anonimna deela / to je zlata vredna jebena deela
(LVIII). Kljub naelni odprtosti in ljubeznivosti subjekt ni naiven, saj ve, da ekonomija obvladuje
vse sfere ivljenja in da celo v kulturi ne gre raunati na revolucije. Zato pa skua sproeno iveti
v razlinosti, pozabiti manjvrednostne komplekse, povezane z neznanim izvorom in jezikom, in
ohraniti dostojanstvo: Videl sem ponos / ki je drugaen / ker ga lahko pokae vsak / ker nas je
tukaj toliko razlinih (XVIII rnka zmerja buteljna). Razlinost ni samo zunaj, v realnem ivljenju,
kjer neamerike narodnosti servisirajo fizino in telesno drubeno sfero (zidarji, taksisti, prodajal-
ci, natakarji itd.), temve tudi v realni zasebnosti (hrana, obleka, tehnini predmeti, knjige itd.) in
psihinem svetu (spomini, prijatelji, domovina, jezik, vsa nakopiena vednost). Navsezadnje pa je
razlinost tudi v anrski heterogenosti zbirke. Vsebuje vizualno in fonetino poezijo, igro z jezi-
kom, minimalistine domislice, zapise sanj, novice, avtopoetiko in verzificirano literarno zgodovi-
no. Nova izkunja si utira novo oblikovanje: medbesedne vrzeli, fragmentiranje, trganje in vnovi-
no povezovanje misli, vzporedni tok in preplet ve asociativnih pramenov. Ti postopki zaznamu-
jejo raznovrstnost vtisov, nihanje razpoloenj in dinamiko misli. Sicer pa se dandanes poezija
drobi. Najve besedil belei vtise, opisuje okolja in razpoloenja, kajti mesta so pomembna,
impulzi so drugani, tvoja zgodba pride v drug kontekst in vse dobiva pomen samo na ozad-
ju. Pesem stvarnost ne le imenuje, temve predstavlja hitre in neposredne odzive nanjo. Skiciranje
zasleduje poetiko trenutka, v kateri se subjekt stika z objektom, imenovati stvari, da postanejo /
kar so (LXIII), in resninost z umetnostjo: postajam to kar ustvarjam. Novo usklajevanje med
resninostjo in umetnostjo je v zvezi z izkunjo iz moderne amerike poezije, ki je razlina od slo-
venske tradicije: e verjamem Charlesu Olsonu / potem poezija nastaja / iz transformacije / zu-
nanje energije // vasih je kdo naokoli / ki razume TA trenutek (XLIII Poetika). Ob tem se zas-
tavlja tudi vpraanje, kakna je in iz esa je sestavljena evropska identiteta: Evropa dale / dale
nazaj / listi ki padajo iz zgodovine. Z zgodovino in metafiziko obremenjeni Evropejec se lahko
od Amerike naui gledati v prihodnost: zakaj ne bi li (konec koncev) raje v to kar bo / kot tisto
134
23 unik se z ameriko, posredovano v poljskih oharistih, sooa v zbirki Ritem v rokah (2002), Podlogar pa z indijsko
v zbirki Vrtoglavica zanosa (2002).
kar je bilo (III), ne more pa spregledati izpraznjenosti njenih gesel manj duhovnosti in ve seksa,
ni ve umiranja in popolne komercializacije kranstva. Tako kot alamunova in Zupanova je
tudi unik-Podlograjeva kulturna podoba Amerike enciklopedina, z desetinami imen pesnikov,
ki se nakopiijo v Zgodovini amerikega verza, analitinimi oznakami nekaterih poetik, naelnih
dr pesnika, in kar je prvi postkolonialistini odmev, zgodbo rnskega pesnika Amiri Baraka v ra-
sistini beli drubi. Poetiko Ode na manhatnski aveniji gradijo tudi znana, e slovenjena ter nezna-
na, citatna imena ulic, trgov, zgradb in etrti, enkratna atmosfera in zvona kulisa. Dialog z new-
yorko resninostjo in ameriko poezijo je iskrivo pridobivanje novega/drugega, ki ne zanika
vrednosti starega/svojega, ampak globlje utrdi posameznikovo filozofijo: vse je kot je bilo / med
tam in tukaj / ni nobene razlike / zvok tiina zvok / hitrost padanja (LXXIII).
Slovensko poetino odkrivanje novega sveta je avantura vredna samozavestnih odkrivalcev,
literarnih Columbov, ki nam od drugod prinaajo dragoceno zlato in zaimbe. Samo alamun se
je Ameriki predal z duo in telesom, ker jo je doivel skozi vrhunsko umetnost v medosebni ko-
munikaciji. Za njegovo navidez nesmiselno jezikovno igro in splono enciklopedijo stojijo dogod-
ki, doivetja, asimilacija, saj ga je usoda postavila tja, kamor je teila slovenska pesnika neo-
avantgarda: v odprtost vsega. Resno je obutil dilemo zamenjave najintimnejega in najbolj za-
vezujoega eksistencialnega dejavnika slovenine za angleino in se odloil postati svetovni
pesnik v slovenini. Mlaji pesniki so inferiornost majhnega in neznanega jaza premagovali tako,
da so prihajali z branjem pripravljeni na sreanje z velikim Drugim, ameriko resninostjo in poe-
zijo, vendar so ostali v varni razdalji zunanjih opazovalcev in raziskovalcev. To se kae v razlinih
postopkih in nainih depersonalizacije in v sprejemanju popularne kulture. Obogateni z drugim
so se vraali domov k svojemu, da bi lahko znova odli drugam. Amerika izkunja je premak-
nila njihove poetike, toda nobene v tolikni meri, da bi ostala tako tuja in hkrati tako vplivna kot
alamunova.
135
Izbirni
teaji
Krek, Kocjani
Svetina
Parada mladih
Zwitter Vitez
Zaplotnik
ekli
polad
Magriny
Mugerli
Troha
Jemec
Slovenina kot drugi/tuji jezik
Markovi
Lavri
Pirih Svetina
Stritar
Knez
Simon Krek
Polonca Kocjani
samostojna leksikografka, Ljubljana
UDK 81'374.822=163.6=111
Slovarski blagoslov
Namen prispevka je prikazati proces izdelave slovarskega gesla pri dvojezinih slovarjih epne velikosti na podlagi eno-
jezine leksikalne zbirke, nastale s pomojo analize referennega besedilnega korpusa. Oprli se bomo na e izdelane
iztonice na rko b iz korpusa slovenskega jezika FIDA. Obravnavali bomo eno geslo (blagoslov) in prikazali konni rezul-
tat v slovensko-anglekem slovarju epne velikosti.
The paper aims to present the process of compiling an entry for a pocket-size bilingual dictionary. The starting point
is a monolingual lexical database derived from a linguistically balanced collection of texts the reference corpus. Our
analysis will be based on the available lexical items beginning with the letter B from the FIDA corpus of Slovenian. One item
(blagoslov) will be processed, resulting in an entry in a Slovenian-English pocket-size dictionary.
Predgovor
Prispevek je namenjen izvedbi slovarske delavnice v okviru 41. seminarja slovenskega jezika, lite-
rature in kulture. Sestavljen je v obliki seetka procesa, ki bo izpeljan ob uporabi razlinih slo-
varskih in korpusnih virov za slovenski in angleki jezik. Njegov namen je predvsem v tem, da bi
udeleenci delavnice, ki bo sicer potekala ob skupni gradnji slovarskega gesla, imeli na voljo
osnovni okvir procesa bodisi za pripravo na delavnico ali kot kasnejo referenco.
Uvod
Sodobna leksikografija se je pri snovanju gesel v celoti oprla na podatke iz izjemno obsenih
zbirk besedil t. i. korpusov in to z dobrim razlogom. Ko so leksikografi lahko opustili naslanja-
nje preteno na intuicijo in se posvetili analizi zbirk besedil, so odkrili, da je jezik v slovarjih na te-
vilnih mestih izkrivljen glede na jezikovno realnost, da manjkajo pogoste enobesedne ali ve-
besedne iztonice in obratno, da so v njih tevilne iztonice, ki se v korpusih sploh ne pojavlja-
jo. Hkrati so odkrivali, katere so najpogosteje skladenjske strukture, frazeoloke enote in druge
pomensko in kontrastivno teavne sestavine jezika, ki jih morajo predstaviti v slovarjih.
Proces sestavljanja slovarjev se bistveno razlikuje pri enojezinih in dvojezinih slovarjih.
Enojezini slovar predstavlja pojmovna in slovnina razmerja med jezikovnimi elementi enega
jezika, dvojezini slovar je do neke mere obsena kontrastivna analiza pomenskih in drugih
odnosov med dvema jezikoma in zato se dvojezini slovarji z istim jezikom na levi strani in drugim
na desni med seboj povsem legitimno zelo razlikujejo.
Leksikografi so zato za svoje potrebe razvili koncept leksikalne podatkovne zbirke, ki kot vir
uporablja korpus in belei vse jezikovne podatke, ki bi bili zanimivi za kasneje sestavljanje slo-
varjev.
139
Leksikalna podatkovna zbirka
1
V leksikalni podatkovni zbirki so zabeleeni osnovni podatki o iztonici, kot je zapis, izgovorjava,
pogostnost pojavljanja, opredelitev besedne vrste oz. osnovne slovnine kategorije. Pomenska
struktura je razdeljena po enojezini logiki delitve na pomene, kar je sicer zahtevna tema, ki pre-
sega okvire tega prispevka.
2
Na zaetku vsakega pomena kratek semantini pomenski indika-
tor,
3
ki nakazuje, kateri pomen je obravnavan v nadaljevanju. Ob pomenskem podatku v obliki
indikatorja je mono e opozorilo o stilni ravni, ki sega izven standardnega jezika, konotativnem
pomenu ali drugih monih omejitvah rabe iztonice v doloenem pomenu, ki so zapisane v obli-
ki oznak ali kvalifikatorjev. Kot pomemben element leksikalne zbirke se v pomenski strukturi po-
javljajo t. i. kolokatorji besede, ki z iztonico tvorijo pogosto, a ne povsem trdno pomensko tran-
sparentno zvezo. Ta podatek je zelo pomemben za dvojezine slovarje, saj pri kolokacijah pogo-
sto prihaja do kontrastivnih teav, pri razlinih jezikih na povsem drugih mestih.
4
Znotraj posameznega pomena leksikalna zbirka navaja pogoste frazeoloke enote in skla-
denjske vzorce. Zbirka belei predvsem enote z visoko pogostnostjo, ki ne morejo biti zajete med
kolokatorje, ter enote z nizko pogostnostjo, ki pa so pomensko netransparentne in jih v jeziko-
slovju obiajno opredeljujejo s pojmom frazem ali frazeologem.
Zelo pomemben element so tudi avtentini primeri rabe tako iztonic kot tudi drugih enot, ki
so vzeti neposredno iz korpusa ter izbrani na nain, da vsebujejo tipini kontekst, v katerem se
pojavlja enota. Taki primeri rabe zagotavljajo, da bo imel leksikograf ob izdelavi bodisi enojezi-
nega ali dvojezinega slovarja tudi informacijo o neposrednem okolju enote, ki ni omejena samo
na izolirano skladenjsko strukturo ali frazem, iztrgan iz konteksta, kar bi ga pri interpretaciji pome-
na ali iskanju prevodne ustreznice lahko zavedlo.
Kot primer navajamo geslo blagoslov iz poskusne leksikalne zbirke iztonic na rko b, ki
je nastala na podlagi izkuenj poskusne faze gradnje geslovnika za male dvojezine slovarje
DZS
5
s slovenino kot izhodinim jezikom in na podlagi korpusne analize v okviru ciljnega razi-
skovalnega projekta Zasnova na korpusu temeljeih slovarskih in slovninih opisov slovenskega
jezika
6
:
<GS>
<IZ>
<IS>blagoslov</IS>
<I>blagoslv</I>
</IZ>
140
1 Za slovenski jezik taka zbirka e ne obstaja, naela gradnje so prikazana v Gantar, Gorjanc, Krek 2005. Kot uspeen
primer takne zbirke za statusno primerljiv jezik navajamo dansko leksikalno zbirko (Braasch, Pedersen 2002).
2 V anglekem slovaropisju, ki je zaradi statusa angleine kot globalnega jezika tudi najbolj razvito, potekajo na to temo
zanimive razprave, zlasti po opravljenih raziskavah na velikih besedilnih korpusih. Na tem mestu bi izpostavili enega
avtorja, ki stoji na enem od radikalnih stali (Kilgarriff 1997).
3 Ve o razdelavi pomenskih indikatorjev v slovarjih glej v Perko 2004.
4 Ve o kolokativnosti ter kontrastivnem pristopu do kolokacij glej Gabrovek 2005.
5 Projekt je potekal med leti 2000 in 2002 na podlagi raziskav korpusa slovenskega jezika FIDA.
6 Projekt nosilca dr. Vojka Gorjanca poteka od leta 2004, vanj so vkljuene Filozofska fakulteta in Fakulteta za drubene
vede Univerze v Ljubljani ter Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru.
<ZG>
<BV>sam.</BV>
</ZG>
<SM>
<KV>relig.</KV>
<IN>(pronja za bojo naklonjenost)</IN>
<KO>[papeev, papeki, apostolski]</KO>
<RA>
<ZD>nekaj tiso ljudi je akalo pred gradom na papeki blagoslov</ZD>
<ZD>Ob koncu ponino prosim Vao svetost za apostolski blagoslov za to kofijo,
njenega poninega pastirja in romarje</ZD>
<ZD>Koledniki naj bi prinaali k hii blagoslov za letino, zdravje in sreo ljudem ter
ivini</ZD>
<ZD>Boji angeli ga spremljajo na njegovih potih. Blagoslov je z njim</ZD>
</RA>
<FR>
<ST>
<FI>
<F>boji blagoslov</F>
</FI>
<RA>
<ZD>Z molitvijo kliemo Boji blagoslov na vse ljudi</ZD>
<ZD>Naj tudi mi povsod prinamo boji blagoslov in radi pomagamo ljudem v
stiskah</ZD>
<ZD>S tako bogato in jedrnato molitvijo hoemo priklicati boji blagoslov na vsa
podroja lovekega udejstvovanja</ZD>
</RA>
</ST>
<ST>
<FI>
<F>[prositi, eleti, biti deleen] bojega blagoslova</F>
</FI>
<RA>
<ZD>Ako spolnjujemo bojo voljo, smo deleni bojega blagoslova</ZD>
<ZD>vsem ljudem dobre volje elimo ob boinih praznikih obilo Bojega blagoslova in
sreno ter uspeno novo leto</ZD>
<ZD>pa je z boleino v srcu e dolgo prosila Bojega blagoslova za svojega vnuka</ZD>
</RA>
</ST>
</FR>
</SM>
<SM>
<IN>(privolitev)</IN>
<KO>[dravni, vladni, uradni, oetov]</KO>
<RA>
<ZD>pripravili so novo uredbo, po kateri bodo investitorji z dravnim blagoslovom lahko
nadaljevali pogubno poseganje v dragocene vodotoke</ZD>
141
<ZD>Za deset tolarjev pa so cestarji z vladnim blagoslovom podraili tudi smrtno
nevarno gradbie, imenovano Slovenika</ZD>
<ZD>po dolgih pogajanjih se je z oetovim blagoslovom in denarjem odpravila v
Kalifornijo tudirat knjievnost</ZD>
<ZD>darvinistini evolucijski teoriji je pred dvema letoma dal celo svoj uradni
blagoslov</ZD>
</RA>
<FR>
<ST>
<FI>
<F>brez blagoslova</F>
</FI>
<RA>
<ZD>ubic je bil izvoljen brez blagoslova parlamentarne komisije za volitve in
imenovanja</ZD>
<ZD>prav od ruskih potez bo v mnogoem odvisna usoda novih posojil, ki jih Moskva
brez amerikega blagoslova nikakor ne bo dobila</ZD>
<ZD>bi bil Nato pripravljen posredovati na Kosovu tudi brez blagoslova OZN?</ZD>
</RA>
</ST>
<ST>
<FI>
<F>dati blagoslov</F>
</FI>
<RA>
<ZD>Zato pa je obina Koevje bratoma timec, ne da bi ta dva dobila vseh potrebnih
soglasij, dala blagoslov za gradnjo HE</ZD>
<ZD>Javnost je preseneena nad tem, kako se je patriarh pred kamerami dravne tv
klanjal Miloeviu in njegovi eni, eprav je komaj pred nekaj meseci dvakrat sprejel
opozicijske voditelje in jim dal blagoslov za strmoglavljenje Miloevievega reima</ZD>
<ZD>Pete Sampras pa je tik preden je odpotoval iz New Yorka dal blagoslov Leveringovi
za McEnroejevo imenovanje</ZD>
</RA>
</ST>
<ST>
<FI>
<F>dobiti blagoslov</F>
</FI>
<RA>
<ZD>Ta prizor so morali posneti devetnajstkrat, preden je dobil blagoslov
cenzorjev</ZD>
<ZD>Prodajalec da modem XY na atestiranje in dobi blagoslov</ZD>
<ZD>ele ko so na razlinih uradih preverili in ugotovili, da je pri nas mir, je le dobil
blagoslov za odhod</ZD>
</RA>
</ST>
</FR>
142
</SM>
<SM>
<IN>(srea, korist)</IN>
<KO>[pravi]</KO>
<RA>
<ZD>ker ste ivahne in brezskrbne narave, ste za svoje domae pravi blagoslov</ZD>
<ZD>Toplina, ki jo izarevate, je pravi blagoslov za tiste, ki nenehno tarnajo in vidijo vse
rno</ZD>
<ZD>Spoznali boste, da je pravi blagoslov, e imate veliko znancev in prijateljev</ZD>
<ZD>O, zdravje, zdravje! Blagoslov bogatih! Bogastvo revnih!</ZD>
<ZD>Razglasitev za lepotno kraljico je bila zame hkrati blagoslov in prekletstvo</ZD>
</RA>
</SM>
<SM>
<IN>(obred)</IN>
<KO>[opraviti]</KO>
<KO>[konj, ognja cerkve, prostorov]</KO>
<RA>
<ZD>Na Gomilskem elijo, da bi blagoslov konj postal spet tradicija</ZD>
<ZD>Na veliko soboto je najpomembneji blagoslov ognja, vode in jedi</ZD>
<ZD>Obinski praznik je bil prilonost za sveano otvoritev in blagoslov novih prostorov
obine entjernej</ZD>
<ZD>Slovesna maa bo ob 11. uri, blagoslov pa dobri dve uri kasneje</ZD>
<ZD>Mano daritev in blagoslov je opravil enurski upnik</ZD>
<ZD>V Tibetu je v navadi, da vernik po blagoslovu v znak hvalenosti izroi prostovoljno
daritev</ZD>
<ZD>vsak blagoslov je hvaljenje Boga in pronja za doseenje njegovih darov</ZD>
</RA>
<FR>
<ST>
<FI>
<KO>[nesti, nositi]</KO><F>k blagoslovu</F>
</FI>
<RA>
<ZD>na Vipavskem so vsi lani druine nesli k blagoslovu vsak svojo oljno vejico</ZD>
<ZD>V vseh slovenskih pokrajinah nosijo k blagoslovu jajca, ki jih imenujejo tudi
pisanice</ZD>
<ZD>e tisoletje so domorodci v cerkev nosili k blagoslovu poljsko cvetje in
zelia</ZD>
</RA>
</ST>
</FR>
</SM>
</GS>
Zveze, ki jih je potrebno izpostaviti v leksikalni zbirki, je mogoe izbrati na podlagi rezultatov
analize okolice iskalnega pogoja blagoslov v vseh njegovih sklonskih oblikah. Rezultati, pred-
143
stavljeni v spodnji tabeli, izhajajo iz korpusa FIDA, kjer za izpostavljanje trdnejih zvez uporablja-
mo statistino vrednost Mutual Information Score v nekoliko prirejeni obliki, tj. s kubino vrednost-
jo kolokativnega elementa glede na iskani pogoj. Drugi stolpec vsebuje tevilo lematiziranih ele-
mentov iz prvega stolpca, ki se pojavljajo v razdalji do tri besede levo od iskalnega pogoja blago-
slov. V tretjem stolpcu je izpisana statistina vrednost MI
3
.
144
boji 73 20.200758
z 158 17.380552
biti 227 15.594363
prekletstvo 8 14.989109
prositi 24 14.718449
svoj 57 14.299037
prinaati 17 14.276349
papeev 10 14.163604
maa 12 13.641156
podeliti 13 13.607050
pravi 32 13.526456
obilen 8 13.302500
papeki 6 13.259368
prejeti 15 12.961328
dati 65 12.876667
k 27 12.808323
ti 34 12.425244
brez 24 12.414278
tvoj 12 12.309691
za 58 12.278365
dobiti 22 11.975819
ta 52 11.912907
deleen 8 11.708302
svean 5 11.648708
poseben 18 11.595749
molitev 8 11.461905
velik 28 11.329484
slovesen 6 11.278477
Jezus 7 10.954031
Kontrastivna analiza angleina
e je torej na voljo enojezina leksikalna podatkovna zbirka, se je mogoe lotiti podrobne kon-
trastivne analize, da bi odkrili, na katerih tokah uporabnika slovarja akajo pasti pri razumevanju
ali tvorjenju besedila v drugem jeziku. Potrebno je prevesti elemente iz izbranih primerov rabe, ki
se nanaajo na iztonico, in izpostaviti tipine strukture, v katerih ta nastopa.
<SM>
<KV>relig.</KV>
<IN>(pronja za bojo naklonjenost)</IN>
<KO>[papeki, apostolski]</KO>
<TR>blessing, benediction</TR><OP></OP>
<RA>
<ZD>nekaj tiso ljudi je akalo pred gradom na papeki blagoslov</ZD>
<TR>... thousands of people waited ... to receive the papal blessing.</TR><OP>to
receive, acquire / request / deliver a papal blessing</OP>
<ZD>Ob koncu ponino prosim Vao svetost za apostolski blagoslov za to kofijo,
njenega poninega pastirja in romarje</ZD>
<TR>... request the apostolic blessing of Your Holiness ...</TR><OP> to impart,
give, bestow / receive sbs apostolic blessing</OP>
<ZD>Koledniki naj bi prinaali k hii blagoslov za letino, zdravje in sreo ljudem ter
ivini</ZD>
<TR>Christmas carolers are supposed to bring (Gods) blessing to
...</TR><OP></OP>
<ZD>Boji angeli ga spremljajo na njegovih potih. Blagoslov je z njim</ZD>
<TR>... Gods blessing is upon him.</TR><OP></OP>
</RA>
<FR>
<ST>
<FI>
<F>boji blagoslov</F>
</FI>
<RA>
<ZD>Z molitvijo kliemo Boji blagoslov na vse ljudi</ZD>
<TR>...we invoke Gods blessing upon all the people</TR><OP>invoke/
pray/request/ask (for) Gods blessing upon sb</OP>
<ZD>Naj tudi mi povsod prinaamo boji blagoslov in radi pomagamo ljudem v
stiskah</ZD>
<TR>let us convey Gods blessing to every...</TR><OP></OP>
<ZD>S tako bogato in jedrnato molitvijo hoemo priklicati boji blagoslov na vsa
podroja lovekega udejstvovanja</ZD>
<TR>...we seek to invoke Gods blessing to all the ...</TR><OP></OP>
</RA>
</ST>
<ST>
<FI>
<F>[prositi, eleti, biti deleen] bojega blagoslova</F>
</FI>
<RA>
<ZD>Ako spolnjujemo bojo voljo, smo deleni bojega blagoslova</ZD>
<TR>... we receive Gods blessing</TR><OP>to receive Gods blessing
[Bible]</OP>
<ZD>vsem ljudem dobre volje elimo ob boinih praznikih obilo Bojega blagoslova in
sreno ter uspeno novo leto</ZD>
<TR>we wish Gods blessing to all the people of goodwill and...</TR><OP></OP>
<ZD>pa je z boleino v srcu e dolgo prosila Bojega blagoslova za svojega
vnuka</ZD>
<TR>... she asked Gods blessing on her grandson</TR><OP></OP>
</RA>
</ST>
</FR>
</SM>
Neposredni prevod pomena pronja za bojo naklonjenost je blessing z manj pogosto in
omejeno variantno monostjo benediction, ki izraziteje nastopa v sobesedilih, kjer je implicirana
vrsta molitve ali obreda. Tudi najbolj tipini kolokatorji papeev, papeki, apostolski se preva-
jajo brez bistvenih kontrastivnih teav, vendar je glede na angleke korpusne vire zanimivo trd-
neja zveza papal blessing ter apostolic benediction. Kot kontrastivno zanimiv element se
kaejo e tevnost/netevnost anglekega samostalnika ter glagolske strukture.
145
Blessing v pomenu obreda, vrste molitve, kretnje itd. je v angleini tevni samostalnik, v po-
menu stanja boje naklonjenosti pa netevni, vendar je ta razlika veinoma skrita v zvezi Gods
blessing in je tudi v anglekih enojezinih slovarjih le redko opaena. Edini slovar, ki jo izrazite-
je izpostavlja, je denimo LDOCE.
7
V slovensko-anglekem slovarju bomo torej priakovali, da bo
navedena zveza, ki bo nakazovala tudi monost netevnosti samostalnika.
V tipinih glagolskih strukturah, ki so razvidne na podlagi podatkov iz korpusa FIDA, se pojav-
ljajo predvsem glagoli prositi za, prinaati, podeliti, prejeti, dati, dobiti, biti deleen. Veina je pre-
vedljiva neposredno z najbolj pogosto prevodno ustreznico posameznega glagola, eprav se bo
ob samostalniku tipino pojavljala rahlo formalneja dvojnica, tako npr. to receive (vs. get) sbs
blessing, to request (vs. ask (for)) a (papal) blessing. Nekoliko teavneja je zveza biti deleen
blagoslova. V biblinem kontekstu se v angleini na tem mestu pojavlja preprosti to receive
(Gods blessing), kar se sicer sklada s splono rabo v nereligioznih sobesedilih (npr. to receive
ill treatment biti deleen slabega ravnanja), vendar zaradi pasivno-aktivne pretvorbe za uporab-
nika slovarja vendarle predstavlja tri oreh.
<SM>
<RA>
<ZD>pripravili so novo uredbo, po kateri bodo investitorji z dravnim blagoslovom lahko
nadaljevali pogubno poseganje v dragocene vodotoke</ZD>
<TR>the investors will continue to ... with the blessing of the
state</TR><OP></OP>
<ZD>Za deset tolarjev pa so cestarji z vladnim blagoslovom podraili tudi smrtno
nevarno gradbie, imenovano Slovenika</ZD>
<TR>the road builders put up the price ... with the blessing of the
government</TR><OP></OP>
<ZD>po dolgih pogajanjih se je z oetovim blagoslovom in denarjem odpravila v
Kalifornijo tudirat knjievnost</ZD>
<TR>... she went to study ... with her fathers blessing</TR><OP></OP>
<ZD>darvinistini evolucijski teoriji je pred dvema letoma dal celo svoj uradni
blagoslov</ZD>
<TR>... gave the official blessing to the Darwinian...</TR><OP></OP>
</RA>
<FR>
<ST>
<FI>
<F>brez blagoslova</F>
</FI>
<RA>
<ZD>ubic je bil izvoljen brez blagoslova parlamentarne komisije za volitve in
imenovanja</ZD>
<TR>without the blessing of ...</TR><OP></OP>
146
7 Longman Dictionary of Contemporary English, Longman, 2005.
<ZD>prav od ruskih potez bo v mnogoem odvisna usoda novih posojil, ki jih Moskva
brez amerikega blagoslova nikakor ne bo dobila</ZD>
<TR>...without American blessing</TR><OP></OP>
<ZD>bi bil Nato pripravljen posredovati na Kosovu tudi brez blagoslova OZN?</ZD>
<TR>without the blessing of the UN</TR><OP></OP>
</RA>
</ST>
<ST>
<FI>
<F>dati blagoslov</F>
</FI>
<RA>
<ZD>Zato pa je obina Koevje bratoma timec, ne da bi ta dva dobila vseh potrebnih
soglasij, dala blagoslov za gradnjo HE</ZD>
<TR>the Koevje municipality gave the timec brothers its seal of approval
to build a hydroelectric plant</TR><OP></OP>
<ZD>Javnost je preseneena nad tem, kako se je patriarh pred kamerami dravne tv
klanjal Miloeviu in njegovi eni, eprav je komaj pred nekaj meseci dvakrat sprejel
opozicijske voditelje in jim dal blagoslov za strmoglavljenje Miloevievega reima</ZD>
<TR>...and gave them his blessing to overthrow the Miloevis
regime.</TR><OP></OP>
<ZD>Pete Sampras pa je tik preden je odpotoval iz New Yorka dal blagoslov Leveringovi
za McEnroejevo imenovanje</ZD>
<TR>...Pete Sampras gave his blessing to Levering for ...</TR><OP></OP>
</RA>
</ST>
<ST>
<FI>
<F>dobiti blagoslov</F>
</FI>
<RA>
<ZD>Ta prizor so morali posneti devetnajstkrat, preden je dobil blagoslov
cenzorjev</ZD>
<TR>the scene had to be shot 19 times before it received the seal of approval
from the censors</TR><OP></OP>
<ZD>Prodajalec da modem XY na atestiranje in dobi blagoslov</ZD>
<TR>the seller ... and gets the approval.</TR><OP></OP>
<ZD>ele ko so na razlinih uradih preverili in ugotovili, da je pri nas mir, je le dobil
blagoslov za odhod</ZD>
<TR>... he got the blessing to leave</TR><OP></OP>
</RA>
</ST>
</FR>
</SM>
Pri pomenu privolitev so v leksikalni zbirki e izpostavljene vse kontrastivno zanimive struk-
ture, sam neposredni prevod ni teaven, ker se ponovi angleki blessing, tokrat brez benedic-
147
tion, a z monostjo dodatka nadpomenke kot je denimo (seal of) approval, ki v nekaterih zelo
nevtralnih sobesedilih deluje naravneje kot rahlo ekspresivni blessing. Pogoste zveze z
blagoslovom, brez blagoslova ter glagolske dati/dobiti blagoslov se pojavljajo z enako struk-
turo tudi v angleini.
Kontrastivno zanimiveji je sklon oz. predlona zveza, ki ju zahteva glagolska struktura. Tako je
denimo smiselno izpostaviti strukturo skupaj z delovalnikom oz. rodilnikim/dajalnikim doloilom:
z blagoslovom / brez blagoslova koga, dati blagoslov komu, dobiti blagoslov (od) koga, tudi dobiti
blagoslov za kaj. Pri zadnjem, denimo, bomo v angleini tipino uporabili nedoloniko glagolsko
strukturo kot prevod predlone zveze s samostalnikom, kar je gotovo kontrastivno zanimivo.
<SM>
<KO>[pravi, velik]</KO>
<RA>
<ZD>ker ste ivahne in brezskrbne narave, ste za svoje domae pravi blagoslov</ZD>
<TR>... you are a (real) blessing to your folks</TR><OP></OP>
<ZD>Toplina, ki jo izarevate, je pravi blagoslov za tiste, ki nenehno tarnajo in vidijo vse
rno</ZD>
<TR>your warmth is a blessing for those who ...</TR><OP></OP>
<ZD>Spoznali boste, da je pravi blagoslov, e imate veliko znancev in prijateljev</ZD>
<TR>... it is a blessing to have a lot of friends and acquaintances</TR><OP></OP>
<ZD>Za denarno nenasitni dunajski dvor je bil idrijski rudnik pravi blagoslov...</ZD>
<TR>For the insatiable Viennese Court, the Idrija mine was a
godsend...</TR><OP></OP>
<ZD>Razglasitev za lepotno kraljico je bila zame hkrati blagoslov in prekletstvo</ZD>
<TR>For me, the beauty queen award was a blessing and a
curse...</TR><OP></OP>
</RA>
</SM>
Pri tem pomenu se pojavlja predvsem kolokacija pravi blagoslov v razmeroma tipini struk-
turi biti pravi blagoslov za koga, in sicer v pomenu biti resnino koristen za koga ali prinaati
veliko sreo komu. Kontrastivno zanimivo je, da se zveza ne prevaja dobesedno, temve je pravi
prevod na angleki strani kar samostojni blessing v svoji tevni obliki. Kjer gre pomen slovenske
zveze v smer nepriakovani dar, dar z neba, je moen tudi prevod godsend. V slovarju je torej
potrebno navesti omenjeno strukturo, zanimiva pa bi bila morda tudi zveza blagoslov in preklet-
stvo, kjer korpus kae na sorazmerno visoko kolokativnost, vendar kontrastivno ni problemati-
na, zato je pri vkljuitvi v slovar odloilna leksikografska presoja glede na prostor, ki je na voljo.
<SM>
<IN>(obred)</IN>
<KO>[opraviti]</KO>
<KO>[konj, ognja, cerkve, prostorov]</KO>
<RA>
<ZD>Na Gomilskem elijo, da bi blagoslov konj postal spet tradicija</ZD>
<TR>...they wish that the blessing of horses would again become a
148
tradition</TR><OP></OP>
<ZD>Na veliko soboto je najpomembneji blagoslov ognja, vode in jedi</ZD>
<TR>The most important thing ... is the blessing of fire, water and
food.</TR><OP></OP>
<ZD>Obinski praznik je bil prilonost za sveano otvoritev in blagoslov novih prostorov
obine entjernej</ZD>
<TR>The municipal holiday was an opportunity for ... and the blessing/
consecration of the new offices of the entjernej Municipality.</TR><OP></OP>
<ZD>Slovesna maa bo ob 11. uri, blagoslov pa dobri dve uri kasneje</ZD>
<TR>The solemn mass will be at 11 oclock, and the blessing/consecration about
two hours later.</TR><OP></OP>
<ZD>Mano daritev in blagoslov je opravil enurski upnik</ZD>
<TR>... and the blessing was said by the enur parish priest</TR><OP></OP>
<ZD>V Tibetu je v navadi, da vernik po blagoslovu v znak hvalenosti izroi prostovoljno
daritev</ZD>
<TR>In Tibet, it is traditional for the worshipper to offer a sacrifice after the
blessing, as a sign of thankfulness.</TR><OP></OP>
</RA>
<FR>
<ST>
<FI>
<KO>[nesti, nositi]</KO><F>k blagoslovu</F>
</FI>
<RA>
<ZD>na Vipavskem so vsi lani druine nesli k blagoslovu vsak svojo oljno vejico</ZD>
<TR>In Vipava, every member of the family took an olive branch to the
benediction.</TR><OP></OP>
<ZD>V vseh slovenskih pokrajinah nosijo k blagoslovu jajca, ki jih imenujejo tudi
pisanice</ZD>
<TR>In every region of Slovenia, Easter eggs, also known as pisanice, are taken
to the benediction.</TR><OP></OP>
<ZD>e tisoletje so domorodci v cerkev nosili k blagoslovu poljsko cvetje in
zelia</ZD>
<TR>Through the millennia, the local inhabitants have taken field flowers and
herbs to the benediction.</TR><OP></OP>
</RA>
</ST>
</FR>
</SM>
Enojezina slovarska leksikalna zbirka louje pomen religioznega obreda ter pronje za bojo
naklonjenost (1. pomen). Pri kontrastivni analizi se izkae, da obeh pomenov ni smiselno loevati,
ker se prevodno prekrivata. S kontrastivnega stalia pa je zelo pomembno v slovarju navesti
strukturo, ki je izpostavljena tudi v leksikalni zbirki (nesti k blagoslovu), kajti v tem pomenu je
edino moen prevod benediction, ki v angleini jasno implicira, da gre za religiozni obred, ne
pa za stanje boje naklonjenosti.
149
Slovarsko geslo
Na podlagi kontrastivne analize leksikalne slovarske zbirke torej lahko zasnujemo geslo v konkret-
nem slovarju, ki bo vsebovalo doloeno tevilo kontrastivno zanimivih elementov glede na leksiko-
grafsko izhodie oz. odloitve. e smo za izhodie vzeli slovar epne velikosti, bomo ostali na
sorazmerno osnovni ravni in bomo navajali le elemente, ki so izraziteje kontrastivno zanimivi.
Geslo se zane z informacijo o pogostnosti pojavljanja iztonice v enojezinem korpusu v pri-
merjavi s tevilom pojavitev drugih razlinic v istem korpusu. Za ta namen leksikalna zbirka in
posledino tudi slovar uporablja osnovno delitev na gesla z enim, dvema in tremi diamanti, in pri
dveh diamantih gre za iztonico, ki je v slovenskem jeziku sorazmerno pogosta in ima v korpusu
med 1000 in 10.000 pojavnic.
Sledi iztonica z informacijo o izgovorjavi oz. naglaevanju ter osnovna opredelitev besedne
vrste. Prvi pomen je opredeljen s kvalifikatorjem, ki opozarja, da gre za religiozni kontekst in z in-
dikatorskim opozorilom, da v primeru drugega prevoda gre za obred. Izpostavljamo tudi dve struk-
turi, za kateri smo pri analizi odkrili, da sta kontrastivno zanimivi, in sicer biti deleen bojega
blagoslova ter nesti kaj k blagoslovu. Prva vkljuuje zelo pogosto zvezo boji glagoslov ter
kontrastivno zanimivo pasivno-aktivno glagolsko pretvorbo. Druga je pogosta glagolska struktu-
ra, kjer je prevodna ustreznica omejena na sicer manj pogosto monost.
Pri drugem pomenu navajamo ob pomenskem indikatorju tudi pogoste kolokatorje ter ob prvi
tipini e nadpomensko prevodno ustreznico, ki je primerneja v nevtralnejem sobesedilu. Poleg
tega navedemo e dve strukturi, ki sta kontrastivno zanimivi zaradi dopolnil na slovenski strani.
Pri tretjem pomenu z indikatorjem srea, korist se ponovi osnovna prevodna ustreznica, tokrat
v paru s kontekstualno omejeno varianto, ki je mona ob podpomenu nepriakovani dar. Pod
tem pomenom izpostavljamo pogosto strukturo biti pravi blagoslov za koga ter glede na obseg
slovarja morda nenujno zvezo biti blagoslov in prekletstvo.
<GS>
<IZ>
<IS>blagoslov</IS>
<I>blagoslv</I>
</IZ>
<ZG>
<BV>sam.</BV>
</ZG>
<SM>1.
<KV>relig.</KV>
<KO>[papeki, apostolski]</KO>
<TR>blessing; <IN>(obred)</IN> benediction</TR>
<FR>
<ST>
<FI>
<F>biti deleen bojega blagoslova</F>
<TR>to receive Gods blessing</TR>
</FI>
</ST>
150
<ST>
<FI>
<KO>nesti kaj k blagoslovu</F>
<TR>to take sth to the benediction</TR>
</FI>
</ST>
</FR>
</SM>
<SM>2.
<TR>blessing, approval</TR>
<FR>
<ST>
<FI>
<F>z blagoslovom koga</F>
<TR>with the blessing of sb, with sbs blessing</TR>
</FI>
</ST>
<ST>
<FI>
<F>dati blagoslov komu</F>
<TR>to give sb the blessing, to give ones blessing to sb<TR>
</FI>
</ST>
</FR>
</SM>
<SM>3.
<TR>blessing; <IN>(nepriakovan)</IN> godsend</TR>
<FR>
<ST>
<FI>
<F>biti pravi blagoslov za koga</F>
<TR>to be a real blessing for sb, to be a godsend for sb</TR>
</FI>
</ST>
<ST>
<FI>
<F>biti blagoslov in prekletstvo</F>
<TR>to be a blessing and a curse</TR>
</FI>
</ST>
</FR>
</SM>
</GS>
151
Geslo je izdelano v formatu XML, ki v zadnjem asu prevladuje kot format za izmenjavo doku-
mentov tudi v slovarskem svetu. Spodaj navajamo e geslo v obliki, ki so je vajeni uporabniki slo-
varjev.
blagoslv sam. 1. relig. [papeki, apostolski] blessing; (obred) benediction; biti deleen bojega
blagoslova to receive Gods blessing; nesti kaj k blagoslovu to take sth to the benediction 2. (privolitev)
[dravni, vladni, oetov] blessing, (seal of) approval; z blagoslovom koga with the blessing of sb, with sbs
blessing; dati blagoslov komu to give sb the blessing, to give ones blessing to sb 3. (srea, korist) bless-
ing; (nepriakovana) godsend; biti pravi blagoslov za koga to be a real blessing for sb, to be a godsend
for sb; biti blagoslov in prekletstvo to be a blessing and a curse
Zakljuek
V sodobni dvojezini leksikografiji se kot osnova za kontrastivno analizo dveh jezikov uporablja
enojezina leksikalna podatkovna zbirka doloenega jezika, kjer so navedene kljune informaci-
je o izbrani iztonici zapis, izgovorjava, pogostnost, pomenska struktura, pogoste skladenjske
strukture, frazeologija, idiomatika, tipini primeri rabe. Na podlagi teh informacij leksikograf opravi
kontrastivno analizo obeh jezikov in oblikuje slovarsko geslo glede na predvideni obseg slovarja
ter ciljno publiko. Za slovenski jezik takna zbirka e ni na voljo, prispevek pa prikazuje tipien
proces izdelave gesla od leksikalne zbirke do konnega gesla v slovensko-anglekem slovarju
epne velikosti.
Literatura
BRAASCH, A., PEDERSEN, B. S., 2002: Recent enhancements in the Danish computational lexicon project STO.
Proceedings of EURALEX 2002 Conference, EURALEX 2002. Copenhagen.
GABROVEK, D., 2005: Words Galore: Aspects of General and Slovenian-English Contrastive Lexicology. Ljubljana:
Filozofska fakulteta (v tisku).
GANTAR, A., GORJANC, V., KREK, S., 2005: Slovenska leksikalna podatkovna zbirka. Jezik in slovstvo 50/2 (v tisku).
KILGARRIFF, A., 1997: I dont believe in word senses. Computers and the Humanities 31. 91-113.
PERKO, G., 2004: Razloevanje prevodnih ustreznic v dvojezinem uvezovalnem slovarju (predlogi za slovensko-fran-
coski slovar). Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Korpusi
BNC, http://www.hcu.ox.ac.uk/BNC.
FIDA, http://www.fida.net.
152
Peter Svetina
Univerza v Celovcu
UDK 821.163.6.09:929 Zois .:929 Milinski F.:929 Kovai L.
O lakem enajstercu, ekem humorju in baselskih dimnikih:
Dialog kultur v delih ige Zoisa, Frana Milinskega in Lojzeta Kovaia
Kulture prihajajo do sooenj in stopajo v dialog na mnogo nainov. Priujoi referat prinaa premiljevanje o dialogu
kultur pri treh avtorjih, igi Zoisu (17471819), Franu Milinskem (18761932) in Lojzetu Kovaiu (19282004), pri
katerih je v biografijah zapisan podatek, da eden od njihovih starev ni bil slovenskega rodu. Pogled v njihovo literarno ust-
varjanje odkriva stike in vplive tuje kulture na ve ravneh: pri Zoisu na formalni (doloila italijanske metrike v prevodnem in
lastnem pesnikem ustvarjanju), pri Milinskem nemara v humorni perspektivi njegovih kratkih zgodb, pri Kovaiu pa na
snovnem in motivnem nivoju, ki ga je zaznamovalo baselsko otrotvo.
Cultures come into contact and enter into dialogue in a variety of ways. This paper reflects on the dialogue of cultures
in three authors: iga Zois (17471819), Fran Milinski (18761932) and Lojze Kovai (19282004), all of whom had
one non-Slovene parent. A closer look at their literary work reveals contacts with and influences of foreign cultures on a
number of levels: in the case of Zois on a formal level (Italian metrics in his translations and poetic works), with Milinski
perhaps the humorous perspective of his short stories, and with Kovai at the material and thematic level which is marked
by his childhood in Basel.
1 Dialog kultur, kakor se kae v literaturi, je mogoe opazovati z mnogih vidikov, na mnogo
nainov.
Denimo literature v venacionalnih dravah, v njih se je Slovenija (ali njeni deli) v asu svoje
zgodovine mnogokdaj znajdevala (na primer v Avstro-Ogrski, v Jugoslaviji itn.). Tako sobivanje pu-
a odtise v dogajaliih, narodnostni pripadnosti literarnih likov, v jeziku in govoru literarnih likov
ipd.
Do dialoga kultur prihaja tudi v bolj ali manj enonacionalni dravi. Ekonomska, politina, tudi
isto intimna pota oblikujejo skupnosti ali posamezne prileke, ki zaivijo v novi kulturi in stopajo
z njo v dialog. Eden vidnejih sodobnih srednjeevropskih pesnikov je denimo bosanski pesnik
Josip Osti, ki ga je ivljenjska pot naselila v Ljubljano. V slovenski kulturi se je udomail do te me-
re, da je zael pisati tudi v slovenskem jeziku in s svojo poezijo vidno sooblikuje podobo sodob-
ne slovenske poezije (npr. pesnika zbirka Kraki narcis, 1999). S prevajalsko in iro kulturniko
dejavnostjo pa v veliki meri predstavlja tudi bosansko literaturo slovenskemu bralstvu in sloven-
sko literaturo bosanski publiki.
Kulture stopajo v dialog vedno tudi na podrojih, koder ivijo manjine, v naem primeru seve-
da na podrojih ob italijanski, avstrijski in madarski meji. Slovenska literatura na avstrijskem Ko-
rokem ima denimo zaradi kontinuiranega meanskega razvoja v Avstriji, ki ga po drugi vojni ni
prekinila nova politina opcija, drugana teia kot slovenska literatura, ki se je razvijala znotraj
socialistine/komunistine Jugoslavije. Na primer: drubeni angama slovenske koroke litera-
ture ni toliko upor proti politinemu enoumju, kot je bilo to znailno za dobren del slovenske lite-
rature, ki se je razvijala v Jugoslaviji, marve drubeni angama znotraj katolike meanske
153
drube in njenih meril, angama za priznanje jezikovne in nacionalne identitete manjine v koro-
kem, avstrijskem, nemkem prostoru ipd. O tovrstnem dialogu bi lahko premiljevali tudi ob lite-
raturi slovenskih avtorjev (izseljencev) drugod po Evropi, Severni, Juni Ameriki, Avstraliji.
Do dialoga kultur prihaja tako reko ob vsakem daljem bivanju v tujini, pri pioih puajo
sledove v literaturi potovanja, tudiji, sluba itn. v blinjih in oddaljenejih kulturah. Znamenita je
nemko pioa Celjanka, svetovna popotnica Alma Karlin (18891950), ki si je s potopisi in
romani pred drugo svetovno vojno prisluila celo nominacijo za Nobelovo nagrado; v zadnjem
asu slovenski bralski publiki lucidno odkriva Afriko Sonja Porle, v potopisu rni angel, varuh moj,
ki je od leta 1997, ko je izel, doivel e nekaj ponatisov itn.
Poseben dialog med kulturami vzpostavljajo tudi prevodi leposlovja. iga Zois oziroma France
Preeren sta s prevodoma Brgerjeve Lenore v slovensko umetno pesnitvo v zaetku 19. stolet-
ja zanesla enega pomembnejih pesnikih anrov slovenske poezije, umetno balado. V sodob-
nem asu pa je Antologija amerike poezije 20. stoletja, ki jo je leta 1986 pripravil Miha Avanzo in
prinaa dela pesnikov, kot so Robert Frost, Carl Sandburg, Wallace Stevens, William Carlos
Williams, Ezra Pound, Frank OHara, John Ashbery itn. (mnogi od njih so se v antologiji pojavili v
slovenskem prostoru prvi, doiveli pa odlien sprejem in kasneje tudi samostojne izbore in knji-
ne izdaje v slovenini), povzroila pravo eksplozijo zanimanja za sodobno ameriko poezijo in
odloilno vplivala na sodobno slovensko poezijo.
2 S temi vidiki, ki so bili zelo nasplono in z nekaterimi primeri omenjeni v uvodu, se v refera-
tu ne bom posebej ukvarjal. Pa pa bodo zanimanju dialoga kultur posveeni trije slovenski avtor-
ji iz razlinih obdobij, ki jih doloa v biografijah zelo preprosto dejstvo: eden od starev ni bil slo-
venskega rodu (zavedajo se pri tem, da je vpraanje rodu zaradi tega ali onega, ki se je prienil
ali omoila kam pro od Slovencev, problematino in nekoliko distance ob premiljevanju o vpli-
vih, ki bi jih rod lahko imel na to ali ono potezo literarnega ustvarjanja kakega avtorja, ni odve).
2.1 iga Zois (17471819) je bil po oetu Michelangelu italijanskega rodu. olal se je v zavo-
du za plemiko mladino v Reggio-Emiliji, kasneje si je znanja in razgledanost iril z mnogimi poto-
vanji. Na Kranjskem, ivel je v Ljubljani, je bil v asu svojega ivljenja in delovanja eden osrednjih
gospodarstvenikov in intelektualcev.
V em je prepoznavna njegova zaznamovanost z italijansko kulturo? V leposlovju, ki nas tu za-
nima, najprej v prevodih opernih arij, ki jih je z Linhartom pripravljal za gostujoa italijanska oper-
na gledalia (Prijatelj 1911: 133). Prevedel je tudi enega od spevov poeme Gli animali parlanti (La
Gatta e il Topo, prev. Maka), katere avtor je italijanski pesnik Giambattista Casti (17241803). S
tem prevodom je zanesel Zois v slovensko poezijo eno od priljubljenih italijanskih kitinih oblik,
sekstino. Sestavljena je iz estih enajstzlonih verzov, katerih prvi tirje se rimajo prestopno, zad-
nja dva pa zaporedno, ababcc:
Enkrat je bla ena maka imenitna,
ez vse make zalublena in pregrena,
nesramoliva, tatna, hudovitna,
154
srovga mesa bol ku peenga rena;
pred njo varna ni bla koko v hii,
golob na pojl, petelin na dvorii. (Gspan 1978: 241.)
Tudi v verzu se vidi navezava na italijansko oblikovanje verza. Zois se je namre zavzemal za
prevzem lakega enajsterca. Verz je opisal v pismu, ki ga je poslal Valentinu Vodniku 4. avgusta
1795 (Vodnikov spomenik, 1859: 53; Gspan 1969). Gre za enajstzloni verz (z deset- in dvanajst-
zlono varianto), pri katerem je pomemben razpored naglasov v verzu. Zois opie dva mogoa
naina gradnje enajsterca:
a) verz ima naglase na 6. in 10. zlogu: uuuuu-uuu-(uu),
b) verz ima naglase na 4., 8. in 10. zlogu: uuu-uuu-u-(uu).
Izglas je lahko moki (10-zloni verz), enski (11-zloni verz) ali daktilski (12-zloni verz).
Obenem je Zois priporoal Vodniku ob tudiju Horaca tudi Batteux-Ramlerjevo poetiko (Vod-
nikov spomenik, 1859: 60), kjer pa je Ramler jambski verz okarakteriziral kot izrazito dramskega
(Ramler 1770: 167), tako da ga Vodnik v poezijah skoraj ni uporabljal. Tudi se ga ni oprijel nain
verznega oblikovanja, kot mu ga je priporoal Zois, Vodnik je e skoraj od prvih objav vztrajal pri
zlogovnonaglasnem verzu.
V omenjenem verznem merilu, lakem enajstercu, je Zois ob prevodu Castijevega Maka
upesnil tudi stari Petronijev motiv Efeke vdove. Dogajanje je prestavil na Kranjsko in konec ure-
dil po razsvetljenskih naelih vitalizma: vdove zato, ker je za novega ljubka rtvovala moevo tru-
plo, ne doleti obrekovanje poslualcev, marve kraljeva pohvala:
Lepo fletno tedaj sta ga vobesla
in oslepila mem gredoe zjale,
de sta po sre svoje glave odnesla.
Al nazadnje so jih babe ven dale
in clo do krala se je re iznesla.
Spoznal ensko premetnost, vredno hvale;
proti kralici pa je djal na strani:
ena, k jo lepo pros, teko se ubrani ... (Gspan 1978: 253.)
Z Efeko vdovo je Zois zanesel v slovensko literaturo e eno italijansko kitino obliko, oktavo
(abababcc). V taki kitici, le da v zlogovnonaglasnem verzu, je zapisal Preeren Slovo od mladosti,
osrednji del Krsta pri Savici itn.
Pri Zoisu je vpliv italijanske kulture viden torej v izboru besedil za prevajanje, zlasti pa v pre-
vzemu italijanskih kitinih oblik in italijanskega naina verznega oblikovanja, ki je ostal v sloven-
ski literaturi unikaten na formalni ravni torej.
2.2 Za humor, kakrnega je prepoln roman Jaroslava Haka o dobrem vojaku vejku (pa tudi
njegova sicernja kratka proza in kabareti), je znailen zelo zainteresiran odnos do sveta, ki se
kae v celi vrsti anekdot, a zainteresiranost je take vrste, da postavlja v sredie vedno pripove-
155
dovalca anekdote, vse ostalo, naj si bodo to ljudje ali predmeti, je v pripovedovalevi perspektivi
enakovredno in se pripovedovalca v bistvu kaj posebej ne dotika: vejk pripoveduje o cesarju Fer-
dinandu, ki so ga pravkar poili, o slugi pri drogeristu Prui, pomadi za lase, Ferdinandu Kokoki
in pasjih kakcih v eni sapi (Haek 1990: 13, 14) kar izkazuje do neke mere vejkovo brezbrinost
do vsega, kar ni on. Ob tem je vejk lik, ki se vseh stvari loteva resno in zavzeto, naj si bo to kraja
psov, raunanje na naboru ali pokorina svojemu lajtnantu jasno, da mu pri tem praviloma
spodleti , na prvi pogled vedno na tako iskreno naiven nain, da bi ga odraslemu loveku steka
pripisali. Zato je oznaen za bebavega, tak naj bi vejk bil.
Lastnosti opisanega humorja je mo zaslediti tudi pri drugih ekih avtorjih, pri Janu Werichu,
Josefu kvoreckem, Milou Dolealu itn. Rekli bi lahko, da do neke mere gre za perspektivo, ki
je vsaj v nekaterih znailnostih sploneja. Tovrstne humorne perspektive se pri nas oprijema
popularno poimenovanje eki humor, za potrebo referata uporabljam to esejizirano oznako
tudi jaz.
V asu pred prvo svetovno vojno se je v slovenski literaturi pojavil Fran Milinski (18671932),
katerega oe, Josip Milinsky, je bil ekega rodu, rojen menda na severnem ekem (o njego-
vem rojstnem kraju sta dva podatka, Milinski 2000: 311). tudiral je pravo in kot sodnik sluboval
v ve mestih tako v Sloveniji kot na Hrvakem, nazadnje je bil celo ugledni sodnik Stola sedmerice
v Zagrebu. Imel je tudi izjemen posluh za mladino in je pripomogel k ustanovitvi oddelka za mla-
dinsko sodstvo v Ljubljani.
Milinski zavzame v svojih zgodbah izrazito humorno perspektivo. Osrednji del njegovih spi-
sov so humoreske, ki jih je objavljal po veini v dnevnem asopisju.
Zelo znailen zanj je omenjeni anekdotini nain pripovedovanja. Tako kot Haek v vejku
tudi Milinski zalaga bralca z neizrpno zalogo anekdot, ki jih rad uvaja prvoosebni pripovedo-
valec:
Nekateri imajo rodbinsko grobnico meni ni isto ni zanjo, da bi jo imel: prvi, ker sploh ne mislim
umreti, pa se tudi ne ve, kdaj in kje bo lovek umrl, grobnica pa se ne da s sabo nositi po svetu kakor
epna ura, in drugi je tudi grobnica jako minljiva re, kakor je minljivo vse na tem jadnem svetu in ne
kae srca obeati nanjo.
N. pr. Mesar Jepernik, ta je pa naj stvar povem od kraja! (Milinski 1980: 305, Rodbinska grobnica.)
Papige so prav zabavne ivali, le to grdo navado imajo nekatere, da rade zmerjajo. Pa bodi pravici na lju-
bo in papigam v opravibo, da jim zmerjanje ne izvira toliko iz lastne zanikrnosti, nego so se ga najve
navzele od svojih gospodarjev.
Poznal sem papigo, stara je bila kakor zemlja in pleasta kakor profesor, pa mi je pripovedovala njena
gospodinja /itn./ (Milinski 1980: 252, O papigi in procesiji.)
A Haek pri vejku sopostavlja vse, kar ni vejk sam, kot enakovredno (kar se vasih lahko iz-
kae tudi za grobost: cesar je postavljen na isto mesto s slugo ali Ferdinandom Kokoko, vsi sku-
paj pa so enakovredni pomadi za lase in pasjim kakcem), pri emer je vejk izvzet. Milinski pa
pripovedovalca iz mnoice natetih ljudi in predmetov ne izvzame, s imer dosee toplejo
loveko dimenzijo. Smeje se skratka tudi sebi:
156
Tri ure hoda za pustno nedeljo lei vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakua, ji pravijo
potok. Ob obeh krajih mlakue stoje koe, jim pravijo hie. Dve, tri hie imajo nadstropja, takim hiam
pravijo graine. Ime je vasi Butale.
Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali
Butalci, kaj mislite! in ne pamet: takni so. /... /
In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in je bil mlaji rod korajen in el pogledat po sve-
tu in so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prilo celo do morja in so si tam po-
stavili ognjia.
Ostali pa so, kar so bili. (Milinski 1949: 5, 11.)
Tudi Milinski ima namre tod, koder so se naselili Butalci, svoje ognjie ...
Razlika med ekim humorjem in humorjem Frana Milinskega je torej ta, da je pripove-
dovalec v zgodbah Milinskega tudi sam udeleen v zgodbi in je torej tudi sam deleen blagega
nasmeha ali posmeha, medtem ko je vejk iz sveta, o katerem govori, izvzet, svet, ki ni on sam,
pa je svet posmeha.
Zanimivo je, da je perspektiva Milinskega pri nas odrinjena na rob zanimanja literarne vede,
medtem ko so marsikatera tovrstna eka dela pripadla kanonu.
Nenazadnje se da razbrati vpliv eke kulture pri Milinskem tudi v pivu, ki se pojavi v njegovih
zgodbah (pojavilo pa se je pivo tudi e v prozi Janka Kersnika, ki ga je Milinski prebiral):
On [Mavricij Pikec, detektiv; op. P. S.] pa si je po svoji navadi najprej hrupno pomel roke in ni manj hrup-
no udaril natakarico Pepo po mogonem ozadju. Naroil si je pivo, in ko mu ga je prinesla, je dvignil
peneo se ao proti lui, povohal je pivo, slednji ga okusil, nabral je elo v gube in je dejal: Pivovar-
skemu mojstru je ime Vaclav, doma je iz Tabora na ekem, star je 35 let.
Vsi smo strmeli. Z marsiim nas je bil e presenetil na dini Mavricij, ali kako je mogel iz barve piva, iz
njegovega duha in iz njegovega okusa sklepati na ime, starost in rojstni kraj pivovarskega mojstra to
je lo preko naih moganov.
Pa se je mojster vseh detektivov, Mavricij Pikec, mirno ozrl po omizju, pokimal nam je in potem razodel,
da mu je vse to povedal pivovarniki mojster sam, pravkar da ga je bil sreal v vei. (Milinski 1980: 132,
K umoru gospoda Patakona.)
Mnogo odmeva ima v prozi Frana Milinskega tudi kulturno zaledje jugoslovanskega juga, ki
ga je dobro poznal in koder je deloval, a to ta hip ne bo predmet pisanja.
2.3 Mati Lojzeta Kovaia (19282004), Lisbeth, je bila vicarska Nemka in druina je prvih
devet let Kovaievega otrotva preivela v Baslu. Ob zaetku druge svetovne vojne pa so jih, ker
oe, ki je bil krznar in po rodu Slovenec, ni hotel sprejeti vicarskega dravljanstva, izgnali v Jugo-
slavijo, v oetovo domovino.
Ob sreanju z novo, slovensko/jugoslovansko/srbsko, kulturo in stvarnostjo prvoosebni pripo-
vedovalec opaa nekatere novotarije (napise v vlaku, ki so v cirilici), ob prihodu v Ljubljano opaa
nekatere podobnosti z rojstnim Baslom: tramvaje, hie, medeninaste ploice na prehodu za
157
pece itn. Ob sreanju z oetovo deelo ga prevzame pravljina nona podoba ljubljanskega gra-
du, kot prileka ga zaznamuje seveda tudi govor, ki je nemina:
Vati me je tako podjetno prijel pod roko, da esar podobnega e nisem doivel pri njem, in me odpeljal
ob sivem postajnikem poslopju. Izza velike temne hie na drugi strani je postajalo zmeraj svetleje.
Schau nur je rekel. Sredi rnega neba je stal naenkrat bel steklen razsvetljen grad. To je bilo tisto! ...
Ein Schlo aus Glass sem rekel. To je bilo zdaj v resnici tisto. (Kovai 1984: 21.)
V baselsko otrotvo se Kovai s svojim prvoosebnim pripovedovalcem vraa neprestano. V
obsenem tridelnem romanu Prileki opisuje odhod iz Basla in sreanje z novo kulturo; v tretjem
od petih fragmentov, Basel, pisatelj odkriva prostore in obutke svojega otrotva in se s tem spet
vraa k podobam, ki so stalnice njegovega zapisovanja (Glui, 2002: 155); v baselsko otrotvo
se vraa v svoji kratki pripovedni prozi, v zadnjem romanu Otroke rei, v pravljicah za otroke
Zgodbe iz mesta Ri-Ra itn. Zlasti prepletanje dejanskih spominov na baselsko otrotvo s prav-
ljinim svetom, ki ga opisuje v pravljicah za otroke, kae, kako mono se mu je Basel s svojim iv-
ljenjem usedel v duo:
Moral sem samo e odriniti zapah na eleznih vratih, ki so se s treskom zaprla, ko sem bil e za voga-
lom Gerbergssli. Kakna svetloba in koliko zraka! Pomeal sem se med ljudi na ploniku, ki so imeli
dolge sence, tudi hie so jih metale, da si zjutraj lahko s svojo hodil po njihovih slemenih in dimnikih.
(Kovai 2003: 34, Zelena hia.)
Med dimniki na strehi ivi prijazen moic z okroglim obrazom in ogromnim gomoljastim nosom /... / Hodi
ob paliici med dimniki, kakor da jih pase, in se umiva z mrzlo roso iz lebov/. / (Kovai 1994: 85,
Moiek med dimniki.)
Kovaia je zaznamoval do obisti tudi slovenski/jugoslovanski svet (ikaniranja med in po voj-
ni zaradi nemkega porekla, sluenje vojakega roka v jugovojski itn.), vendar ga njegovo basel-
sko otrotvo, vse konkretnosti vicarskega otrotva, niso spustili iz primea premiljevanj in re-
miniscenc. V spremnem besedilu Povest o sebi in knjigi, ki ga je pridodal Zgodbam iz mesta
Ri-Ra, to zapie takole:
V povestih sem pomeal oba [svoja sinova, op. P. S.] in sebe, vse tri, pa mesto Basel, Ljubljano ter Cegel-
nico, zagotovo pa sem primeal tudi koga izmed vas. (Kovai 1994: 130.)
Kovaia je baselsko otrotvo oplazilo torej snovno-motivno.
4 Zakljuek. Kulture so avtorje zaznamovale razlino: Zois je po formalnih doloilih italijanske
metrike oblikoval prevod Castija in pisal lastne pesmi; Milinski se je odloil za humorno perspek-
tivo v svojih spisih; Kovaia pa je snovno in motivno zaznamovalo baselsko otrotvo s svojo pred-
metnostjo.
158
Viri in literatura
GLUI, Helga, 2002: Slovenska pripovedna proza v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
GSPAN, Alfonz, 1969: Tri nova Zoisova slovenska pesemska besedila. Slavistina revija 17/2. 119181.
GSPAN, Alfonz, 1978: Cvetnik slovenskega umetnega pesnitva do srede 19. stoletja 1. Ljubljana: Slovenska matica.
HAEK, Jaroslav, 1990: Osudy dobrho vojka vejka za svtov vlky 1, 2. Praga: S.
KOVAI, Lojze, 1984: Prileki 1, 2. Ljubljana: Slovenska matica.
KOVAI, Lojze, 1994: Zgodbe iz mesta Ri-Ra. Ljubljana: Mladinska knjiga.
KOVAI, Lojze, 2003: Otroke stvari. Ljubljana: Beletrina.
PRIJATELJ, Ivan, 1911: Slovenina pod Napoleonom. Veda 1.
MILINSKI, Fran, 1949: Butalci. Ljubljana: Mladinska knjiga.
MILINSKI, Fran, 1980: Zbrani spisi 4. Ur. B. Slodnjak. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.
MILINSKI, Fran, 2000: Smene historije: izbrana kratka proza. Ur. Goran Schmidt. Ljubljana: Mladinska knjiga.
RAMLER, Karl Wilhelm, 1770: Einleintung in die schnen Wissenschaften: nach dem franzsischen der Hrn Batteux, mit
zustzen vermehret. Dunaj. (Avstrijska nacionalna knjinica na Dunaju, sign. 569667-A Alt Mag.)
Vodnikov spomenik / Vodnik Album, 1859. Ur. E. H. Costa. Ljubljana: Kleinmayr in Bamberg.
159
Ana Zwitter Vitez
UDK 811.163.6:808.56:801.6
Prozodija v spontanem govoru
V spontani govorni izmenjavi govorec za doseganje svojih komunikacijskih namenov uporablja razlina strateka sred-
stva, med katerimi igra pomembno vlogo prozodija. Predstavljena metodologija ugotavlja, da igra pri prevzemanju besede
odloilno vlogo jakost, pri ohranjanju naslovnikove pozornosti pa tonska viina. Na podlagi strateke vloge teh dveh pro-
zodinih parametrov poskua metodologija zamejiti osnovno enoto spontanega govora.
In spontaneous conversational exchange, in order to achieve his or her aims the speaker uses different strategic
resources among which prosody plays an important role. The methodology presented shows that in taking ones turn as
the speaker volume plays an important role, while in retaining the addressees interest it is tonal level. On the basis of the
strategic role of these two prosodic parameters we shall try to identify the basic units of spontaneous speech.
Zdi se, da se ravnamo po nekem skrivnem in kompleksnem kodu, ki nikjer ni zapisan,
ga nihe ne pozna, a ga vsakdo razume.
Edward Sapir: Antropologija
1 Kljuna vpraanja raziskave
Govor je nekaj tako vsakdanjega, da dolgo sploh ni bil predmet jezikoslovnega raziskovanja, ko
pa se je zanimanje zanj povealo, se je izkazalo, pred kako izmuzljivo in kompleksno nalogo se
je znala lingvistika. Zakaj je udeleenec v spontani govorni komunikaciji
1
v doloenem trenutku
za doloenega naslovnika tvoril izrek z doloenimi semantinimi prvinami, skladenjsko strukturo,
prozodinimi lastnostmi, mimiko in gestikulacijo to so vpraanja, zaradi katerih se sodobne
jezikoslovne tudije osredotoajo na pomembnost fizinega momenta izrekanja. Govorei je nam-
re ves as postavljen pred dejstvo, da bodo njegovi izreki zaradi nepovratnosti asa v nasled-
njem trenutku izginili in da jih mora zato oblikovati tako, da bo z njimi najbolje dosegel svoj komu-
nikacijski namen. Ta govoreva ambicija je seveda univerzalna v kateremkoli jeziku, sredstva, s
katerimi lahko govorec to dosee, pa so odvisna od vseh dejavnikov, ki sooblikujejo doloeno ko-
munikacijsko situacijo (drubenokulturne znailnosti govorcev, sistemske razlike med posamez-
nimi jeziki ipd).
Priujoa razprava se bo ukvarjala z vpraanjem, na katerih kljunih mestih in na podlagi ka-
terih kazalcev v spontani govorni izmenjavi udeleenci kaejo in prepoznavajo svoje komunikacij-
ske namene. Zato bomo predstavili metodologijo, ki poskua razlagati na videz povsem samo-
umevne pojave, ki dejansko potekajo v vsaki govorni izmenjavi: kdaj govori en udeleenec, kdaj
160
1 Spontano govorno komunikacijo pojmujemo kot katerokoli jezikovno manifestacijo, pri kateri vsebina in forma izreka-
nja nista vnaprej doloeni s pisno predlogo.
lahko besedo prevzame drugi, in kakna so strateka sredstva, ki jih (zavestno in nezavedno) upo-
rabljamo, da ohranimo naslovnikovo pozornost.
2 Pregled teorij, povezanih s prouevanjem govora
V okviru teorije F. de Saussura je jezik (langue) kot sistem pravil, opisljiv s sredstvi strukturalnega
jezikoslovja, loen od govora (parole), ki se nanaa na vsaki sprotno individualno realizacijo tega
sistema. Znotraj tega pojmovanja je spontani govor (1997: 20) opredeljen kot najbolj konfuzna
oblika govora, ki ga Saussure opie kot // zmedeno kopico heteroklitnih stvari brez povezave.
Intonoloka ola, ki temelji na desetih osnovnih oblikah intonacije P. Delattra v francoskem siste-
mu, poskua kljuno znailnost govora, intonacijo, vkljuiti v sistem jezikovnih oblik. V okviru te
ole jezikoslovca M. Rossi in A. Di Christo prouujeta predvsem oralizacijo pisnih besedil, kar
pomeni opazovanje prozodinih parametrov, opaznih pri realizaciji skladenjskih struktur v pre-
branih povedih. Intonologi dokazujejo, da ima intonacija,
2
kakor fonem v fonologiji in morfem v
oblikoslovju, razloevalno funkcijo, ker pri identini skladenjski strukturi povedi razline into-
nacijske podobe izreka spremenijo njegov pomen.
V osemdesetih letih 20. stoletja E. Benveniste formulira teorijo izrekanja (1974: 80), v kateri je go-
vor opredeljen kot aktualizacija jezika z individualnim dejanjem uporabe. Nasledniki te teorije,
predvsem A. Culioli (1990) in C. Kerbrat-Orecchioni (2002), kot kljuni razlog za kompleksnost spon-
tanega govora obravnavajo stvarnost momenta izrekanja. Ta govorcu v spontanem jezikovnem izva-
janju glede na razline dejavnike govornega konteksta ponuja v strateko izbiro jezikovna sredstva
z vseh jezikovnih ravni. Zato se tovrstne teorije osredotoajo predvsem na elemente, ki jih tradicio-
nalne slovnice ponavadi ne zajemajo: za govor znailno skladnjo, rabo minimalnih diskurzivnih prvin
brez jasnega skladenjskega statusa (ki jih splona raba imenuje maila), prozodijo, mimiko in ge-
stikulacijo. Vsi ti dejavniki so seveda izjemno pomembni: ne toliko zaradi njihove razloevalne vred-
nosti znotraj sistema kot zaradi vloge stratekih usmerjevalcev dinamike smisla v govorni izmenjavi.
3 Metodologija in hipoteze
Izbrana metodologija se ukvarja z razlaganjem konkretnih pojavov, znailnih za prevzemanje
besede in ohranjanje naslovnikove pozornosti, glede katerih govorci bolj ali manj nezavedno
vzpostavljajo tiste vrste konsenz, zaradi katerega o govorni izmenjavi reemo, da deluje.
Pri tem igra izjemno pomembno vlogo prozodija,
3
saj dva izmed njenih akustinih kazalcev,
jakost in tonska viina, nastopata kot kljuna akterja (so)udelebe v spontani govorni izmenjavi
kot nosilca vsak svoje ikonine vloge
4
v diskurzu. M. A. Morel in L. Danon-Boileau (1998: 1214)
trdita, da jakost neposredno odseva govorevo pogajalsko strategijo glede prevzema besede,
osnovna frekvenca pa kae njegovo predstavo o tem, kako bo njegova jezikovna manifestacija
sprejeta pri naslovniku.
161
2 Intonacija v okviru tega pojmovanja pomeni spreminjanje tonske viine, s katero pa (zlasti v francoini) pogosto so-
vpada tudi jakostni naglas.
3 Prozodija v predstavljeni metodologiji zajema tiri glavne dejavnike: tonsko viino, jakost, trajanje in premore.
4 Ikonina vloga prozodinih parametrov v diskurzu pomeni, da je vsak kazalec posebej nosilec doloenega smisla v
govorni izmenjavi.
Iz osnovnih govorevih strategij poskua metodologija izpeljati tezo o osnovni formalni enoti
spontane govorne izmenjave.
3.1 Preverjanje hipotez v korpusu
3.1.1 Snemanje in specifika korpusa
Korpus
5
je sestavljen iz treh spontanih govornih izmenjav, ki vkljuujejo slovenske govorce treh
razlinih starostnih razredov (2030 let, 4555 let, 7085 let). Za potrebe raziskave smo naredili
priblino 4 minute transkripcije vsake od konverzacij v programu Praat, ki omogoa akustino
obdelavo zvonega signala vsakega govorca posebej. Znotraj vsake govorne izmenjave se govor-
ca dobro poznata med seboj, povrna sociolingvistina ocena bi pokazala, da med njima ni hie-
rarhino doloenih odnosov.
6
3.1.2 Jakost kot sredstvo za prevzemanje besede: analiza primera
7
Jakost v predstavljeni metodologiji (Morel, Danon-Boileau 1998: 16) zaznamuje nain, kako govo-
rec uravnava govorni poseg; kako si torej predstavlja, da bo vodil pogovor (ali z zmanjevanjem
jakosti prepua besedo sogovorcu ali pa hoe nadaljevati in zato poveuje jakost). Kadar govo-
ri ve ljudi hkrati, bo obdral besedo tisti, ki govori z najvejo jakostjo in najvijim tonom.
V primeru (1) nas bo torej zanimalo, ali besedo dejansko prevzame tisti govorec, ki v okviru
svojih glasovnih zmonosti jakost bolj povea.
(1)
8
U
1
{11} ni ne vem no mislm <t> #okej no mogoe zdej v TEM
N
1
jz mislm # da to ni pro::v {10}
U
2
primeru {10} mo##goe v primeru jerneja {33}
N
2
da mor bit// ##
162
5 Korpus je bil posnet za potrebe doktorske disertacije pod mentorstvom Vladimirja Poganika in Mary-Annick Morel v
letu 2003/04 v Ljubljani, uporabili smo dva minidiska in dva gumbna mikrofona.
6 Razen v primeru izmenjave med 80- in 20-letno govorko, kjer mlaja udeleenka stareje ne prekinja, eprav je njena
pripoved oitno ne zanima.
7 Zaradi zahtevnosti transkripcije so za pravilno branje izbranega segmenta govorne izmenjave nujne naslednje oznake:
# potek ene izjave je prekinjen z drugo, glasova obeh govorcev se zaneta prekrivati
## konec prekrivanja glasov
{} premor, trajanje premora v stotinkah sekunde je oznaeno znotraj zavitih oklepajev
:: podaljano trajanje glasu
< > glas v trikotnih oklepajih je teko zapisljiv z ortografsko transkripcijo in predstavlja zgolj pribliek dejanske
realizacije
VEL jakostno poudarjen zlog ali leksem
nad moan dvig tonske viine na zlogu ali leksemu
// prekinitev skladenjske enote
8 V danem segmentu prijatelja sooata nasprotujoi si trditvi, in sicer govorka N, da je v doloenih primerih treba poiskati
strokovno pomo, govorec U pa, da nas v trenutkih stiske lahko rei zabava s prijatelji.
e na podlagi poenostavljene transkripcije brez prozodinih shem lahko opazimo, da je go-
vorka sredi zaete skladenjske konstrukcije odnehala in besedo prepustila govorcu, prouiti pa
moramo e ustrezne prozodine parametre.
Iz prozodinih shem (gl. prilogo) razberemo, da govorec U priblino 30 cs za tem, ko interve-
nira govorka N, jakost povea na svojo najmonejo raven, predvsem na poudarjenih zlogih lek-
semov okej, mogoe, zdej, tem in spet mogoe. Zato govorka N nekaj asa vztraja pri svojem
nasprotovanju, vendar vloi mono poudarjeno jakost samo na leksem prov, v nadaljevanju pa
vztraja pri srednji jakosti, in govorec obdri besedo.
3.1.3 Tonska viina kot izraz govoreve elje po konsenzu: analiza primera
Tonska viina (F0) (Morel, Danon-Boileau 1998: 15) kae predstavo, ki jo ima govorec o razmilja-
nju tistega, na katerega naslavlja svoje besede (torej si zamilja, ali bo tisto, kar bo povedal, po-
slualec razumel ali ne). Z dvigom tonske viine (gl. prim. (2)) bo govorec poskual pritegniti na-
slovnikovo pozornost ali opozoriti na mesto, kjer bi lahko prilo do nesporazuma, s spustom osnov-
nega tona pa bo pokazal nezanimanje za to, kaj si o njem oziroma o izreenem misli sogovorec.
(2)
9
U
3
ja sej ne takoj sej je bil ter leta z njo al kok ne {20}
N
3
pol takoj {8} na drucga prealta {38}
Iz prozodinih shem (gl. prilogo), interpretiranih na podlagi dane komunikacijske situacije, lah-
ko ugotovimo, da je govorcu U veliko do tega, da bi ohranil pozornost naslovnce N in jo hkrati
preprial, da je njegova trditev bolj utemeljena. Zaradi elje po uveljavitvi svojega mnenja, ki je
nasprotno mnenju sogovorke, govorec U posega po zelo visokem tonskem registru.
3.1.4 Delni sklep
Na podlagi analiziranega korpusa smo ugotovili, da vlogi jakosti pri prevzemanju besede in ton-
ske viine pri pritegovanju naslovnikove pozornosti delujeta univerzalno, in sicer ne glede na ko-
munikacijsko situacijo, ki jo sooblikujejo tevilni dejavniki drubenokulturnega konteksta: starost,
izobrazba, socialna in demografska provenienca govorcev, odnosi med njimi, predmet govora
ipd. Glede na mnoico analiziranih korpusov v francoskem jeziku, od koder predstavljena meto-
dologija izhaja, lahko ti dve vlogi osnovnih parametrov prozodije posploimo na oba jezika.
3.2 Izpeljava hipotez: osnovna enota spontanega govora
e torej privzamemo dejstvo, da imajo osnovni kazalci prozodije vsak svojo osnovno vlogo v dis-
kurzu, lahko zanemo opazovati, kaj se dogaja, ko se ti kazalci zanejo med seboj prepletati. Ko
namre govorec soasno zmanja jakost na zadnjem naglaenem zlogu doloene zakljuene
163
9 V danem segmentu govorka N ravno kona izrek ampak to gre loh v nedogled uro {} a razume ti: {} skensla enga
in pol takoj {} na drucga prealta {}, s katerim nasprotuje trditvi govorca U, da bo njegov prijatelj lae pozabil svojo
bivo punco, e se bo tolail s pogostim uranjem.
skladenjske strukture,
10
to lahko razloimo z njegovo komunikacijsko strategijo: ne zanima ga
ve, ali mu bo sogovorec skoil v besedo, hkrati pa si ne prizadeva ve, da bi ohranjal naslovniko-
vo pozornost. Iz tega lahko izpeljemo, da tovrsten preplet prozodinih dejavnikov pomeni zaklju-
ek osnovne enote spontanega govora. M. A. Morel in L. Danon-Boileau to enoto imenujeta go-
vorjeni odstavek.
11
V spontanem diskurzu seveda pogosto pride do prekrivanja glasov in hitrega izmenjavanja go-
vorcev, kar pomeni, da govorjeni odstavek ni enota, ki bi jo tvoril en sam govorec, temve enota,
ki se zakljui ele, ko eden izmed govorcev nima ve elje po ohranjanju besede in pozornosti
naslovnika.
Za potrebe tega prispevka bomo analizirali enostaven govorjeni odstavek (gl. prim. (3)) z jasno
prozodino in diskurzivno zgradbo, znailen za pripovedni tip diskurza, kjer govorca sogovorec
ne prekinja:
(3)
12
Nn
1
{35} jst sem m{32} tok sem drala torbo da je nisem spu
stila
{40}
Nn
2
ne {36} ampak e {25}sem kar tekla {16}
Na prozodinih obrisih analiziranega segmenta (gl. prilogo) lahko opazimo moen dvig tonske
viine na leksemu spustila, takoj zatem mu sledi e en dvig tonske viine, in sicer na ne. Obakrat-
ni dvig tonske viine zagotavlja povezanost znotraj govorjenega odstavka, saj s tem govorka Nn
sporoa, da e vedno ie naslovnikovo pozornost, kar pomeni, da e ni zakljuila svojega izreka-
nja. Zadnji del segmenta je prozodino manj moduliran, tonska viina in jakost na naglaenih zlo-
gih poasi padata, kar se ujema s hipotezo o tem, da govorka s padcem teh dveh prozodinih
parametrov sklene enoto spontanega govora.
13
4 Sklep
Uinkovitost predstavljene metodologije je v obravnavanju govoreve komunikacijske strategije,
kar vodi k monosti doloitve enote spontanega govora. Obenem se zastavlja vpraanje, zakaj
osnovne vloge prozodinih parametrov funkcionirajo univerzalno v slovenini in francoini.
Sploneji razmislek bi lahko napeljal k pekulaciji, da gre nemara za civilizacijsko znailnost, ve-
164
10 Dodaten pogoj zakljuene skladenjske strukture je potreben le zato, ker se v spontanem govoru pogosto zgodi, da
govorec zaradi zadrege pri nadaljevanju zaete sekvence zmanja jakost in tonsko viino ter ponavadi tudi podalja
zadnji zlog leksema, od katerega naprej ne more ve nadaljevati. Tak soasen padec jakosti in tonske viine seveda
ne pomeni konnosti.
11 Govorjeni odstavek je bil kot najmanja enota govorjenega diskurza poimenovan po analogiji z definicijo tega pojma v
pisanju: besedilo je urejeno v odstavke, ki so med seboj loeni s presledkom in z umikom vrstice v zaetku, v govor-
jenem jeziku pa loevanje diskurza v odstavke omogoajo prozodini kazalci.
12 Gre za situacijo, v kateri stareja govorka pripoveduje, kako jo je na ulici napadel mlad moki in ji hotel vzeti torbo.
13 Prva dva prozodina elementa govorjenega odstavka, pri katerih lahko opazimo dvig jakosti in tonske viine, pred-
stavljena metodologija imenuje preambula (torej preambula 1 in preambula 2), tretji del govorjenega odstavka, ki ga
zaznamuje padajoi prozodini kazalci, pa je imenovan rema. Glej tudi Vitez, Zwitter Vitez 2004.
165
14 pekulacija avtorice, ki ne razume japonine, med drugim temelji na njenem udenju nad govorom v japonskih filmih:
ne le, da ne zaznamo neke osnovne konnosti v opazovanem diskurzu, e osnovnega stalia govoreega do naslov-
nika ne prepoznamo, zato se nam na primer lahko zazdi, da opazujemo prepir, ko nas podnapisi presenetijo z ljubezen-
skimi izjavami.
denjski vzorec, v katerem sogovorca, ko hoemo uveljaviti svojo pozicijo, preprosto fizino pre-
glasimo.
14
Zanimiva posledica predlaganih kriterijev za osnovno enoto diskurza je variiranje zgradbe go-
vorjenih odstavkov glede na tip diskurza. Analiza omenjenega slovenskega korpusa je namre
pokazala, da je zgradba govorjenega odstavka najenostavneja v pripovedi. Problem obravna-
vane metodologije je analiza manjih enot govorjenega odstavka, torej posameznih diskurzivnih
lenov, ki je odvisna predvsem od leksikalnih in oblikoskladenjskih kriterijev, kar pomeni obvezno
vrnitev k uveljavljenim skladenjskim razredom tradicionalnih slovnic.
Literatura
BENVENISTE, mile, 1988: Problemi splone lingvistike 1. Ljubljana: Studia humanitatis.
DELATTRE, Pierre, 1966: Les dix intonations de base du franais. French Review 40/1. 114.
KERBRAT-ORECCHIONI, Catherine, 1999: Lnonciation. Paris: Armand Colin.
MOREL, Mary-Annick, DANON-BOILEAU, Laurent, 1998: Grammaire de lintonation. Paris: Ophrys.
ROSSI, Mario et al., 1981: Lintonation. De lacoustique la smantique. Klincksieck.
SAPIR, Edward, 1967: Anthropologie. Paris: Minuit.
SAUSSURE, Ferdinand de, 1997: Predavanja iz splonega jezikoslovja. Ljubljana: Studia humanitatis.
VITEZ, Primo, ZWITTER VITEZ, Ana, 2004: Problem prozodine analize spontanega govora. Jezik in slovstvo 49/6. 324.
Priloga: prozodine sheme
Polje Intensity predstavlja jakost zvonega signala.
Polje Pitch je prikaz viine tona (F0).
Time oznauje asovni potek (trajanje) govora. Vsak interval zajema 3 sekunde posnetka, pas
med transkripcijama oznauje premore (merjene v stotinkah sekunde).
Zgornji pas transkripcije vsebuje izrekanje govoreega, spodnji pa intervencije soudeleenca.
166
Time (s) 122 125
45
85
ni ne vem no mi- -slm <t> o- -kej mogoce zdej v tem
11 33
<t> jaz mi- -slm da to ni prov
90
290
150
200
250
Time (s) 122 125
Time (s)
125 128
45
85
tem pri- -me- -ru mo- -go- -ce v pri- -me--rujerneja (h)
10 33
prov da mors bit
90
290
150
200
250
Time (s) 125 128
Prozodina shema primera (1)
I
n
t
e
n
s
i
t
y

(
d
B
)
P
i
t
c
h

(
H
z
)
I
n
t
e
n
s
i
t
y

(
d
B
)
P
i
t
c
h

(
H
z
)
167
Time (s) 104 107
45
85
ja sej ne ta- -koj
38
pol ta- -koj na dru- -zga pre- -sal- tas d/ m/ ) h (
90
290
150
200
250
Time (s)
104 107
Time (s) 107 110
45
85
-koj sej je bil ster le- -ta z njo al kok ne
20
) h (
90
290
150
200
250
Time (s)
107 110
I
n
t
e
n
s
i
t
y

(
d
B
)
P
i
t
c
h

(
H
z
)
I
n
t
e
n
s
i
t
y

(
d
B
)
P
i
t
c
h

(
H
z
)
168
Time (s) 3 6
50
90
jst sem tok sem dr- -za-
35 32
110
350
150
200
250
300
Time (s) 3 6
Time (s) 6 9
50
90
-za- -la tor- -bo da je ni- -sem spu- -sti- -la ne
39 37
110
350
150
200
250
300
Time (s)
6 9
I
n
t
e
n
s
i
t
y

(
d
B
)
P
i
t
c
h

(
H
z
)
I
n
t
e
n
s
i
t
y

(
d
B
)
P
i
t
c
h

(
H
z
)
169
Time (s)
9 12
50
90
am- -pak e sem kar te- -kla
37 25 17
110
350
150
200
250
300
Time (s) 9 12
I
n
t
e
n
s
i
t
y

(
d
B
)
P
i
t
c
h

(
H
z
)
Matja Zaplotnik
UDK 821.163.6.0913"1800/1850"
Kulturna irina v treh slovenskih verznih pripovedih
iz prve polovice 19. stoletja
V prispevku obravnavam tri slovenske epske pesnitve: Ostrvico nepremagano Urbana Jarnika, Sedim sinov Joefa
emlje in Katolko cerkuv Jerneja Levinika. Namen obravnave je opozoriti na njihovo vsebinsko raznolikost in elemente
iz tujih kultur, ki se jih da najti v njih. Obenem prispevek beno orie e njihovo razmerje do Preernovega Krsta pri Savici
kot edine epske pesnitve iz tega obdobja, ki je postala del slovenskega literarnega kanona.
Three Slovene epic poems are discussed: Ostrvica nepremagana by Urban Jarnik, Sedim sinov by Joef emlje and
Katolka cerkuv by Jernej Levinik. The aim is to draw attention to their thematic diversity and the elements of foreign cul-
tures that can be identified within them. A comparison will also be drawn with Preerens Krst pri Savici as the only epic
poem of that time that has become a part of the Slovene literary canon.
Korpus slovenske verzne pripovedi prve polovice 19. stoletja je koliinsko in vsebinsko mnogo
bogateji, kot bi to morda priakovali iz edinega besedila tega obdobja, ki se je kanoniziralo iz
Preernovega Krsta pri Savici (1836), seveda. Besedila tega obdobja, ki sodijo med epske pes-
nitve, so: Ostrvica nepremagana Urbana Jarnika (nastala 1824), Preernov Krst (1836), Sedem
sinov Joefa emlje (1843), Levinikova Katolka cerkuv (nastajala 18441847, ohranil se je le
avtorjev prepis v gajico iz leta 1864, ki se nahaja v Koblarjevi zapuini v NUK-u) in Zaarana
puka Jovana Vesela - Koseskega (1847). Seznam je morda za kaken naslov dalji ali kraji, pa
odvisno od meril, po katerih je pesnitev uvrena med verzne pripovedi oz. epske pesnitve. Avtorji
so jih pisali iz zelo raznolikih razlogov: nekaterim je bila najmoneja motivacija gotovo elja po
nadoknadenju e zdavnaj zamujene prilonosti, da bi sestavili slovensko razliico vlikega
epa, drugi so se pisanja lotevali iz osebnih filozofsko-apologetskih nagibov. Vsem pa je bilo skup-
no dojemanje verzne pripovedi kot visoke literarne oblike, ki na Slovenskem ni imela prave tradi-
cije, eprav se je o njej veliko razmiljajo e konec sredi devetdesetih let 18. stoletja. Iz korespon-
dence ZoisVodnik (Zois 1976: 35 in naprej) je tako razvidno, da je e Zois imel nekaj idej o vli-
ki epski pesnitvi s tematiko o slovenski zgodovini, ki naj bi jo napisal Vodnik, vendar v Zoisovih
zamislih ni razbrati trdnega koncepta pesnitve.
Iz zgoraj omenjenega seznama bom za nadaljnjo obravnavo odbral tri besedila (Jarnikovo,
Levinikovo in emljevo), v katerih se na zelo samosvoje naine kaejo tujekulturni zgledi ali vplivi
oz. se kaejo v mnogo moneji lui kot pri Preernu, kjer je privezanost na slovenstvo toliko veja
zaradi vsaj dveh razlogov: umestitve kraja dogajanja v neposredno bliino Preernovega rojstne-
ga kraja ter jasne reference Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki jo Preeren na koncu Krsta
eksplicitno izpostavi kot temeljni vir.
170
Jarnikova Ostrvica nepremagana, ki je nastala leta 1824, prvikrat pa jo je objavil ele Slodnjak
1971, velja za prvo slovensko epsko pesnitev (Gspan 1979: 314). Na prvi pogled se Ostrvica zdi
nekaken prototip tiste vrste pesnitve, ki jo je Preeren kaknih deset let pozneje uporabil za svoj
Krst pri Savici. Jarnikovi in Preernovi pesnitvi je skupna zgodovinska snov, postavitev dogajanja
na slovensko ozemlje, boj proti nemkim zavojevalcem, obleganje gradu in zvijanost obkoljenih
braniteljev. Razlika, ki je na tem mestu najpomembneja, se tie karakterizacije glavnega junaka.
Jarnik na slovenski strani, tj. na strani obkoljenih, sploh ne izpostavi nobenega junakega karak-
terja, tako ne izvemo niesar niti o mou, ki si izmisli odisejevsko zvijao z izstradanim bikom; glav-
na junakinja pesnitve je tako kar voditeljica agresorske vojske, moakinja Margareta. Preeren
pa nasprotno poskrbi za pravega slovenskega vojnega heroja in se komaj kaj posveti Valjhunu;
e samo s to potezo je poloil prvo stopnico do kanonizacije svoje pesnitve, pa eprav ima nje-
gov rtomir atribute pravega heroja samo v uvodnem delu pesnitve.
Jarnikova pesnika mo pride najbolj do izraza v zaetnem delu Ostrvice, ko s tevilnimi prime-
rami prepriljivo naslika mnoinost vojske z Margareto Maultasch na elu, ki se odpravlja proti
gradu (Slodnjak 1971: 319), vrhunec dramaturke napetosti pa zarta z opisom nevihte v noi pred
jutrom, ko sovrana vojska zane z napadom na grad.
1
Prava mojstrovina so tudi opisi vojakih
strategij tako ofenzivnih kot defenzivnih, od katerih je vsaka opisana v svoji kitici; v tem Jarnik
morda celo prekaa Preerna. Strinjati se je mogoe s Slodnjakovo trditvijo (1971: 319), da v dru-
gem delu pesnitve epska vzvienost bojevanja nekako zvodeni; srditi boj namre nenadoma nado-
mesti opis leernega obleganja gradu z namenom, izstradati branitelje gradu, pozornost pripo-
vedovalca pa se namesto na veliko tevilo med napadom padlih vojakov (njim tudi v prvem delu
pesnitve nameni komaj kaj pozornosti) usmeri na umirajoega bika, ki ga obkoljenci na gradu z
namenom prelisienja oblegovalcev muijo do smrti, nato pa ga skupaj s priloenim posmehljivim
sporoilom vrejo ez obzidje.
2
Pripoved skratka zapade v nekakno grobo komiko (Slodnjak
1971: 319). Kljub temu Jarnikova Ostrvica ostaja kvaliteten epski poskus, suverena uresniitev
romantine doktrine o pesniki ubeseditvi velikega zgodovinskega dogodka (Prun 2002: 186);
171
1 Prim. sedmo in osmo kitico Ostrvice nepremagane: Zveernica se pozvoni / Na belej Ostervici, / Zablisne pak in
zagermi / Na daljnej Kravenici: / Vso no je strano treskalo / In bliskama se videlo / Pod gradam otorie / In
Metino selie. // Pononi strah je zgubil se, / Od jutra sem e svita, / rez tiho jasno nebo je / Pa zarija razlita: /
Je gor in dol zatrobljanja, / Gromeega prepevkanja, / Da zemlja se potrese / Od strane vojskne jeze. (Natrnik
2001/02: 74.) V transliteraciji Ericha Pruna, ki poskua kar se le da zvesto upotevati posebnosti metelkove
abecede (Prun 2002: 185) in odpraviti variantnost predhodnih zapisov v gajici, pa je citirani odlomek taken:
Zvrncca s po
?
zvo
?
n / Na be
?
lj O
?
strcvcc, / Zablsn pak in zagcrm / Na daljnjj Kravcncc: / Vso no
?
j strano
?
trskalo
?
/ In bliskama s vdclo
?
/ Po
?
d gradam o
?
to
?
r / In Mtcno
?
sl. // Po
?
no
?
nc strah j zgubil s, / O
?
d jutra
sm svta, / re
?
z tiho
?
jasno
?
nbo
?
j / Pa zarija razlta: / J gor in dol zatroblnja, / Gro
?
mga prpavkanja, / D
zmlja s po
?
trs / O
?
d stran oldn jz. (Prun 2002: 8182.)
2 24. in 25. kitica: En moder se pa naglasi, / In tako jim svetuje: / Dol v hlevi e en bik lei, / Brez kerme ves zmed-
luje; / Vzemite ga in s kleami / Ga ipajte razbeljenmi, / In potlej zakoljite / In v koi re zavijte. // Vse skupaj dol
potisnite, / Kjer straa v slubi redi, / In noter pa zapiite, / Kar reem, po besedi: / Kaj aka, Meta, tolko dni, /
Kar teje zern, e eterti / Imamo vsega ita, / Da z njim e vol se pita. (Natrnik 2001/02: 77.) V Prunevem
prepisu: En modcr s pa naglas, / In tako
?
jim svtuj: / Dol v hlvc n bck l, / Brz kcrm vcs zmdluj; /
Vzcmt ga, in s klamc / Ga ipajt razblnmc, / In potl zako
?
lt / In v ko
?
o rc zavt. // Vs vkupj dol
po
?
tisnct, / Kjir straa v slubc rdc, / In notcr pa zapisajt, / Kar rm, po
?
bsdc: / Kaj aka Mta to
?
ljko
?
dn,
/ Kar tj zcrn, tcrt / Imamo vsga ta, / D njim vol s pita. (Prun 2002: 86.)
le splet nesrenih okoliin (Jarnik jo je elel objaviti v Slavinji, ki zaradi cenzorske prepovedi ni
dobila dovoljenja za izhajanje, Jarnik je bil blizu krogu okrog Metelka in je svojo pesnitev napisal
v metelici, ki je kmalu zatem postala tara posmeha) je najbr kriv za to, da je Jarniku ni uspelo
objaviti (Prun 2002: 185186, Zaplotnik 2003: 88).
Zanimiva paralela, zaradi katere v tej predstavitvi izpostavljam Jarnikovo Ostrvico, pa je po-
vezana z njeno zvrstno oznako. Ena od pogosteje rabljenih oznak zanjo je namre romanca, s tem
pojmom jo npr. dosledno imenuje Nartnik (2001/02). V kontekstu romance, osrednje zvrsti pan-
skega ljudskega pesnitva, posebej zbode v oi refren Jarnikove Ostrvice, distih, ki se pojavlja na
koncu tevilnih kitic pesnitve. V njem se Jarnik, da bi poudaril nedostopnost opevanega gradu
Visoke Ostrovice, posluuje rime Ostrovicadevica (na vene Ostrvica / ostala bo devica, pre-
magat Ostrvico, / med gradami devico ) Podobno opevanje gradu z neprebojnim obzidjem kot
nedostopne enske je namre znailnost nekaterih mavrskih romanc (romances moriscos) iz 16.
in 17. stoletja, kamor je bilo preneseno iz arabske knjievnosti. V mavrskih romancah je glavni lik
mavrski vitez, ki bodisi napada bodisi brani grad, ali pa je kar celotna pesem podana iz njegove
perspektive (Pavlovi-Samurovi 1985: 180181). Zdi se, kot da bi Jarnik za svojo romanco domi-
selno zdruil predstavo gradu kot teko osvojljive enske skupaj z uinkovito rimo Ostrovicade-
vica, ki se mu je ponujala sama od sebe. Da paralela ni za lase privleena, po svoje pria dejst-
vo, da je bil Jarnik vnet obudovalec in poznavalec Herderja, ki je v zbirki Volkslieder (17781779)
objavil prevode tevilnih romanskih ljudskih pesmi, med njimi tudi panskih romanc. Tu bi se Jar-
nik utegnil z mavrskimi romancami in njihovimi motivi. Zanimanje za tovrstno poezijo pa je morda
vzbudil e Preernu, ki je Ostrvico gotovo poznal (Nartnik 2001/02: 72) ter se sam lotil pisanja
romanc: sprva treh aljivih, leta 1831 pa mu je uspel najbolji slovenski primerek romance, Turja-
ka Rozamunda, ki je v svojem drugem delu (opis Ostrovrharjevih dogodivin) po pripovedni
strukturi kopija tistih mejakih romanc (romances fronterizos), ki motive boja z Mavri stapljajo z lju-
bezenskimi motivi po sledeem kalupu: vitez odide na boj med muslimane; mimogrede spozna
mlado muslimanko, ki jo odpelje s seboj kot vojni plen; vmes se seveda zaljubita, nakar se ona
pokristjani in se poroita (Zaplotnik 2004: 4547). Istoasno je Stanko Vraz pisal svoje romance
in v slovenino prevajal panske (Koir 1961: 114, 120, 125).
Od Jarnikove romance se temeljito razlikuje Levinikova velka epopeja z naslovom Katolka
cerkuv. Levinikov religiozni ep oz. z izrazom Igorja Grdine (2001: 274) poetina apologija
katolizicma s svojimi nekaj ve kot 9800 verzi (nerimanimi jambskimi pentametri) velja za eno
najobsenejih pesnikih besedil v slovenskem jeziku (verjetno ga prekaa le Lovreniev Sholar
iz Trente) in za tematsko najobseneje delo slovenske knjievnosti (Grdina 2004: 46). Glavna
tema epa je glorifikacija katolike cerkve in njenih dejanj.
3
V epu se prepletajo onstransko potova-
nje (po zgledu Dantejeve Boanske komedije) in dva zemeljska pohoda (prvi gre po sledeh kato-
likih misijonov v Aziji, drugi pa iz Rima prek Srednje Evrope do Londona in nato do Portugalske).
172
3 Sredi vic pripovedovalec takole pojasni namen svojega pisanja: Zdaj pravti jest zanem, kak sim perel / V te kraje:
de katolke cerkve peti / Me gnalo boj z peklam; nemirnost tega, / Nepremagljivost nje in visokost. (Katolka cerkuv,
2. spev, 357360.)
V osrednjih spevih epa se pripovedovalevo prvoosebno potovanje prekine, ko pesnik pripove-
duje o zgodovini verskih bojev, za epsko irino pa poskrbijo tudi vmesni filozofski traktati in avtor-
jeve obsene verske refleksije o nenehni borbi peklencov zoper Boga voroenje (1. spev, 467.
verz). Levinik pa te borbe ne obravnava le na nadzemeljski, nebeki ravni: hudieve spletke proti
cerkvi je util (in jih s precejnjo mero tendennosti tudi opisal) marsikje v svojem asu, zdi se,
da najbolj bolee pri ertomiru devetnajstiga stoletja, Napoleonu Bonapartu, ki je v Katolki cer-
kvi vekrat omenjen, v drugem spevu (297. verz) pa ga Levinik umesti v vice. Izraz ertomir je
v Katolki cerkvi pogosto uporabljen. Levinik ga je gotovo prevzel od Preerna, a ga uporablja v
svojem specifinem pomenu. France Koblar (1941: 323) meni, da izraz Leviniku pomeni sodob-
nega loveka, ki se hoe otresti vsake oblasti, predvsem cerkvene. Leviniku se namre zdita
Cerkvi najbolj sovrani sili prav nepokorina cerkveni avtoriteti in elja po svobodnosti, ki izvira-
ta iz francoske revolucije, liberalizma, sekularizma, novonastalega nacionalizma in delavskih gi-
banj, francoskega racionalizma, meanske svobodomiselnosti, naravoznanstva ter filozofskega
kriticizma, empirizma in materializma. ertomir je tako vsak pripadnik ali simpatizer teh gibanj,
ki poskuajo kakor koli zmanjati ali predrugaiti vlogo Cerkve v drubi. Gspan pa ima za izraz
ertomir podobno, vendar drugae formulirano razlago: to naj bi bil tisti, ki je v zgodovini pov-
zroal zmedo (razlaga morda izhaja iz ne popolnoma ustreznega razumevanja ertomira kot
imena za tistega, ki rti mir) in ruil obstojei, cerkveni in politini, red. Levinik se tako odkri-
to zavzema za ohranitev fevdalno-absolutistine predmarne Avstrije (Gspan 1979: 393), avstro-
-ogrsko monarhijo namre dojema kot deelo, zgledno urejeno po katolikem nauku.
4
Levinikova pesnitev je nastajala v letih 18441847, prvo razliico je avtor napisal e v boho-
riici, avtorjev prepis iz 1864, ki je edini ohranjen (a e ta ne v celoti), pa je e v gajici. V nasprotju
z Jarnikom ni v Levinikovi korespondenci izprian niti najmanji namig, da si je avtor prizadeval
svoj monumentalni ep kje objaviti (Grdina 2001: 274). Z izjemo Franceta Koblarja, Alojza Gspana
in v zadnjem asu Igorja Grdine Levinikov ep ni bil kaj prida raziskan, kar je razumljivo ob dejstvu,
da je njegov rokopis vse do 1931 veljal za izgubljenega (Gspan 1979: 390). Drugi razlog za nje-
govo nepoznanost (in neobjavljenost) pa je Levinikova pesnika ibkost in jezikovna okorelost; vsi
raziskovalci Katolke cerkve so si enotni, da je Levinikov ep bistveno bolj kot z estetskega vidika
pomemben kot redek poskus pravega slovenskega epa, osupljiva pa naj bi bila zlasti njegova
vzviena in vseobsegajoa snov. Tako e France Koblar, ki je prvi napisal obseno razpravo o Le-
vinikovem epu in v njej objavil lepo tevilo odlomkov, ni dvomil o izjemnosti obravnavanega dela:
poudaril je, da /p/o zasnovi in obsegu delo prekaa vse takratne nae slovstvene poskuse in da
je njegova snov skoraj univerzalna. Preteklost in sedanjost, tostranski in onostranski svet, asnost
in venost se spajajo v eno podobo.
5
(Koblar 1941: 226, 242.) Gspan, ki je v svojem Cvetniku
173
4 V 14. spevu avstrijsko monarhijo imenuje zlat kit velke cerkve in se ji klanja: O Avstrija Evropo Istino Objemati Ui
(Katolka cerkuv, 14. spev, 9293, 109110). S poudarjenimi zaetnicami besed je Levinik elel opozoriti na svojo
besedno igro iz rk monograma Friderika IV. (A.E.I.O.U. Austria Erit In Orbe Ultima), nad katerim se je navdueval
tudi v svojih drugih delih (prim. Koblar 1941: 326).
5 Lep primer e kar nekaj jih razloi Koblar (1941: 319320) Levinikovega spajanja zgodovine in sedanjosti, ver-
skih resnic in politinega dogajanja se nahaja e v prvem spevu njegovega epa. Opis poraza, ki ga satanova vojska
doivi ob napovedi Kristusovega prihoda na zemljo, Levinik kar mimogrede izenai z Napoleonovim porazom, ko ga
je 1809 v bitki pri Aspernu premagal princ Karel, kasneji Karel X.: // iz srede / Vetrov stermeih vzdigne moni
objavil skoraj ves drugi spev Levinikovega epa, opozarja e na njegov idejni pomen, saj je naj-
izraziteji zgled miselnosti konservativne smeri romantike pri nas (Gspan 1979: 393).
Mnoinost geografskih prizori, kultur, zemeljskih in fantazijskih svetov pa pri Leviniku ne
uinkuje vedno prepriljivo. e se je v svojih opisih onostranstva lahko prepustil svoji domiljiji in
se obenem smel dodobra nasloniti na predhodne opisovalce tovrstne tematike (Vergil, Dante, Mil-
ton in Klopstock), za kar jim je tudi izrekel hvalo v svojem epu,
6
se je moral pri opisih tuzemskega
potovanja bolj ozirati na avtentinost. Koblar (1941: 298) sicer predvideva, da je Levinik poznal
nekatere potopise iz oddaljenih deel. Da pa se je nemalokrat znael po svoje, lepo pokae pri-
zor iz petega speva, v katerem se pripovedovalec po potovanju skozi pekel prebudi v neznanem
okolju na Japonskem, spozna tamkajnjega katolikega misijonarja in se mu pridrui na veliko-
nonem obredu v njegovi cerkvi. e Koblar (1941: 339) je opazil, da je Levinik v ta prizor vnesel
kar prvine svojega rojstnega kraja, tj. eleznikov nekatere lokalne velikonone obiaje je pre-
nesel na Japonsko, tudi opis japonske misijonske cerkve spominja na pravo cerkev iz eleznikov,
nekaj zaudenja pa zbuja e vkljuitev besedila velikonone pridige v peti spev (verzi 115347).
Sicer pa Levinikova zadrega pri opisovanju oddaljenih krajev v slovenski epiki ni osamljena: tu
je e drugi ep z misijonsko tematiko, Abuna Soliman (1863) Antona Umka - Okikega, slavospev
in ivljenje dr. Naceta Knobleharja, le da je tu avtorju preglavice delal afriki ambient; zabavni
lapsus z bledimi trumami rncev je npr. omenil e uklje v svojih Spominih (1988: 42).
Presenetljiva je ugotovitev, da se ne Jarnik ne Preeren, emlja ali Levinik niso odloili, da bi
snov za svoje epske pesnitve vzeli iz ljudskega slovstva. Tega so se pozneje med prvimi lotili Jovan
Vesel - Koseski, Janez Trdina in Luka Svetec, medtem ko pa emlja, ki bi si raznolike motive
detomora (oz. naklepanja detomora, e smo natanni) lahko sposodil iz tevilnih slovenskih ljud-
skih pesmi, tega ni storil in se je raje lotil ubeseditve zgodovinskega dogodka na Hrvakem, tj. po-
vesti v verzih Sedim sinov (1843), kjer je po Hladniku z zgodbo o odtujenih otrocih alegorino
7
174
glas: / []Jest sem, kdor sem in moja je oblast, / Od jutra do veera vse je moje, / Kar reem je, pomignem in ni ve;
/ Dans polem jest preljubga Sina svojga.[] / V tajisti mi boji duh obseni / Od vekomej izbrano gnadepolno, / Brez
madea spoeto, belo liljo, / Nar lepi svojga spola, drugo Evo, / loveku paradi odpreti spet, / Od perve matere
zgublen otrokam. / Vi vsi, na moje barke brod stojei, / Pretreseni iz morja vidite / Se blisk vterniti, grom bobni. Na
glavo / Je vdarjen knez peklencov o ti uri, / De pade z potresjoim gromam, dni / Nektere zemlja oddihvanja gleda.
/ Devetga leta zlo enako zgodbo / Na ertomiru devetnajstiga / Stoletja gledamo, od princa Karla. / Pobit na Aspern-
skimu polju se / En as na otok Lobavski odtegne. / Pa obedva se zopet oiveta / In k novim bitvam trume peleta; /
Oba po kratkimu osramotenju, / Oba z previdnostjo zdej jastrobsko. (Katolka cerkuv, 1. spev, 93119.)
6 V tretjem spevu, pred vstopom v pekel, pravi: O Bvonaroti, ivopisic sodbe / Poslednje; o neumerjoi pevci / Virgili,
Dantej, Milton; in ti Hajdn, / Mogoen mojster strun: nedosegljive / Podobe tega kraja ste osnuli; / Pa senca le, ek-
lanje deteta, / So vai ivopisi prot resnici. (3. spev, 122128.) Na zaetku enajstega speva pa se svojim vzornikom
opraviuje, ker eli sam v svojo pesnitev zajeti ves svet: Virgilij, Milton, Kloptok, ti o Dante, / Od vas navzet vas pro-
sim, dovolite, / Visoki kar moje mi dovolili, / Poveliujem v vai drubi de / Ne ene stranke ampak sveta sreo! (11.
spev, 711.)
7 Kot zanimivost citiram emljevo uvodno stanco, ki vsebuje slikovito primero panslovanske enotnosti. To kitico Hladnik
razume kot klju za razumevanje osrednje zgodbe pripovedi, ne pa loeno od nje kot predhodni razlagalci: Ak zgodbo
udno v sladkim tvojim kremlji / Prepval dragi domorodic! bom, / Ki lastna blini je Slovenski zemlji, / Naj odpuenja
milost zadobm; / V spomin si Horvat, eh kot Kranjic jemlji, / De vsih Slovencov edin le je dom; / Vse nas je ena kdej
rodila mati, / Dojila z enim mlekam, Bog ji plati! (Sedim sinov, 1. kitica. Http://www.ijs.si/lit/sedem.html-l2.)
prikazal, da tujega, s katerim se je po sili moral sprijazniti Preernov rtomir v Krstu, za Slovence
v resnici ni (Hladnik 2002: 201). S prisvojitvijo odtujenega je emlja mimogrede odprl vrata za
nadaljnje slovenske zgodovinske pesnitve, v katerih so avtorji kar tekmovali, kdo jih bo postavil bolj
na jug: npr. Jovan Vesel - Koseski (Zaarana puka, 1847, se dogaja v bonjakem Velebitu; prim.
Ahai 2002: 152), Anton Umek - Okiki (Slovanska blagovestnika sveta Ciril in Metod, 1863),
Matija Valjavec (Zora in Solnca, 1867, se deloma odvija v paniji)
e emljeva povest v verzih popravlja Preernovo epsko pesniko dejanje s iritvijo doga-
jalnega prostora in za tisti as drzno uporabo gajice namesto separatistine kranjske bohorii-
ce (Hladnik 2002: 201), Jarnikova romanca in Levinikova epopeja ponazarjata, kakno upove-
dovalno spretnost in duhovno irino je slovenska verzna pripoved zmogla pokazati na samem
svojem zaetku. Vendar se v nasprotju z emljo ne Jarniku ne Leviniku ni uspelo s svojima pes-
nitvama umestiti v takratne recepcijske tokove, kar je vplivalo tudi na recepcijo poznejih pesnitev:
te so sicer veinoma bile izdane, a so, ker tradicija verzne pripovedi ni bila tako mona, kot bi v
druganih okoliinah lahko bila, (pre)dolgo obveljale le za osamljene zaetnike poskuse.
Medtem pa je simbol svetovljanstva in kulturne odprtosti postala razvijajoa se slovenska proza,
zlasti seveda njen paradni konj roman, ki je svoj zmagoviti pohod nad druge pripovedne anre
priel v drugi polovici 19. stoletja.
Literatura
AHAI, Kozma, 2002: Kritina izdaja izvirnih slovenskih pesmi Jovana Vesela - Koseskega iz obdobja do 1852. Diplom-
ska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 133154.
GRDINA, Igor, 2001: O vera, bodi mi kraljica! Slovenska kronika XIX. stoletja. Ljubljana: Nova revija. 274.
GRDINA, Igor, 2004: Jernej Levinik. V: Franc Zadravec in Igor Grdina: Sto slovenskih pesnikov. Ljubljana: Preernova
druba. 4647.
GSPAN, Alfonz, 1979: Cvetnik slovenskega umetnega pesnitva do srede XIX. stoletja. Pregledal in dopolnil Anton Slod-
njak. Ljubljana: Slovenska matica.
HLADNIK, Miran, 2002: Dve povesti v verzih iz prve polovice 19. stoletja. Romantina pesnitev (Obdobja 19 Metode in
zvrsti). Ur. M. Juvan. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenino kot drugi/tuji jezik.
189202. Http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/j_zemlja.html.
KOBLAR, France, 1941: Jernej Levinik in njegova pesnitev Katolika cerkev. as 35/78, 910. 225242, 297342.
KOIR, Niko (ur.), 1961: panske romance. Ljubljana: Mladinska knjiga.
NARTNIK, Vlado, 2001/02: K razmerju med Ostrevico nepremagano Urbana Jarnika in Preernovim prevodom Brger-
jeve Lenore. Slava 15/12. 7282.
PAVLOVI-SAMUROVI, Ljiljana, 1985: Romansa. V: Ljiljana Pavlovi-Samurovi in Dalibor Soldati: panska knjievnost
(Srednji vek i renesansa). Knjiga 1. Beograd: Nolit. 153187.
PRUN, Erich, 2002: Urban Jarnik. Pesmi in prevodi. Celovec: Slovenski narodopisni intitut Urban Jarnik.
SLODNJAK, Anton, 1971: O pesniku Urbanu Jarniku. V: Vladimir Klememi: Koroka in koroki Slovenci: zbornik poljud-
noznanstvenih in leposlovnih spisov. Maribor: Obzorja. 308320.
UKLJE, Fran, 1988: Iz mojih spominov. 1. del. Izbr. in ur. Vasilij Melik. Ljubljana: Slovenska matica.
ZAPLOTNIK, Matja, 2003: Erich Prun, Urban Jarnik. Pesmi in prevodi. Jezik in slovstvo 48/6. 8790.
ZAPLOTNIK, Matja, 2004: Motivi krsta pri Tassu in Preernu. Primerjalna knjievnost 27/2. 3759.
ZOIS, iga idr., 1976: Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
175
176
Matej ekli
UDK 811.163.6'282.4(450.365)
Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih
za vake poklice in dejavnosti v nadikem nareju

V prispevku so obravnavana poimenovanja za vake poklice in dejavnosti v nadikih krajevnih govorih vasi Jevek in
Onje/Osgnetto. V srediu obravnave je izvor posameznega poimenovanja. Med govoroma se pojavljajo razlike v za-
stopanosti neprevzetega in iz razlinih virov prevzetega besedja, ki odraajo stopnjo intenzivnosti jezikovnega stika
omenjenih krajevnih govorov z njihovimi stinimi idiomi tako v preteklosti kot v sedanjosti.

This article discusses terminology related to traditional village professions and activities in the Nadia/Natisone
dialect spoken in the villages of Jevek and Onje/Osgnetto, with a focus on the origin of singular terms. Differences
arise between the two local dialects in the relation to the proportion of non-borrowed expressions and those borrowed
from various sources. These differences reflect the level of intensity of language contact between the above-mentioned
local dialects and their contact idioms both in the past and the present.

1 Nadika krajevna govora vasi Jevek in Onje/Osgnetto

1.1 Genetskolingvistini vidik
Krajevna govora vasi Jevek pri Livku (Slovenija) in Onje/Osgnetto pri Sv. Lenartu/San Leo-
nardo (Italija) genetskojezikoslovno spadata v okvir nadikega nareja,
1
slednje pa v beneko-
krako skupino zahodnih slovenskih nareij, kar dokazujejo dejstva iz zgodovinskega glaso-
slovja. Nadiko nareje se na podlagi slunega vtisa uvra v primorsko nareno skupino.
Severna in zahodna slovenska nareja povezujejo: (1) prvotni odraz *ie za psln. stalno dolgi
*: psln. * ~ SZ sln. *ie ~ nad. (cp, ls, lp; rx, xl, b; lta Npl, dla; rxa Gsg,
xlva Gsg, nzdo, zvzda, lpa, bla blo); (2) prvotni odraz *uo za psln. stalno dolgi *:
psln. * > SZ sln. *uo > nad. (bx, ns, mes, sen, bs, bos, lep, putn, ork;
otrk).
Za zahodna in juna slovenska nareja so znailni: (3) zgodnje podaljanje psln. kratkih
akutiranih samoglasnikov v nezadnjem besednem zlogu, posledica esar je npr. enakost odra-
zov za psln. kratki akutirani * (xlba Gsg, strxa, lto, dlat ) z odrazi za psln. stalno dolgi *;
(4) prvotni odraz * za psln. stalno dolgi * in psln. kratki akutirani *: psln. */ * ~ Z in J sln. *
~ nad. a (dan, vas, potan, orak; pasji, lae, paxne).
Za beneko-krako skupino zahodnih slovenskih nareij sta za razliko od obsoko-idrijske
skupine znailna prvotno iroka odraza za psl. nosna samoglasnika * in * kot posledica poz-
nega raznosnjenja, kar se v nadikem nareju odraa s irokima sredinskima samoglasnikoma:
1 Livek je toka SLA 76, Onje pa toka SLA 81 in toka OLA 2 (SLA = Slovenski lingvistini atlas, OLA =

Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vake poklice in
dejavnosti v nadikem nareju
177
(5) psln. * / *- ~ ben.-kra. sln. *a ~ nad. e (kope NApl, plee, leda; ledat ); (6) psln.
*/ *- ~ ben.-kra. sln. * ~ nad. o (dop, rop, zop Gpl, kopo Asg, moka, roka; oba).
Za nadiko nareje je znailna e odsotnost umika naglasa s kratkega konnega zloga na
psln. prednaglasno kraino (potok, kopa, ena eno, bosa, dobro, toplo). Nareje pozna to-
nemski naglas, ki ima pomenskorazloevalno vlogo (O komar komar ~ komar babica, po-
monica pri porodu).
Vse natete glasovne znailnosti so znailne tudi za krajevna govora Jevka in Onjega.
Med govoroma pa kljub temu obstaja nekaj sistemsko predvidljivih razlik, ki so posledica kas-
nejih glasovnih sprememb. (1) Govor Jevka v primerjavi z govorom Onjega izkazuje vejo
stopnjo samoglasnikega upada odrazov za psln. polglasnik v nenaglaenem konnem zlogu
(J xlapc ~ O xlapac, knj. sln. hlpc). (2) Govor Onjega v primerjavi z govorom Jevka izka-
zuje vejo stopnjo prilikovanja odraza za psl. trdonebni jezinik * (J pe ~ O pje, knj. sln.
plje).

1.2 Geo- in sociolingvistini vidik
Nadiko nareje je bilo skozi zgodovino v stiku z razlinimi tujimi jeziki in njihovimi nareji, ki so
vplivali na njegov jezikovni sestav na vseh ravninah. Tesneji stik z nemino je znailen pred-
vsem za obdobje srednjega veka do nadvlade Beneke republike nad t. i. Beneko Slovenijo,
katere del so tudi Nadike doline, leta 1420. Furlanina je v Nadikih dolinah neposredni so-
sed slovenine, kar pomeni, da je bil furlanski jezikovni vpliv tam neposreden in skozi stoletja
precej moan. Najintenzivneji stik s knjino italijanino je v Beneiji opazen ele od druge po-
lovice 19. stoletja naprej (glej spodaj).
Krajevna govora vasi Jevek in Onje kljub tesni genetski sorodnosti izkazujeta velike razli-
ke v besedju. V Onjem je zastopanost romanizmov veliko veja kot v Jevku. Dejstvo je mo-
goe pojasniti z razlino intenzivnostjo stika omenjenih govorov s sosednjima romanskima je-
zikoma tako v preteklosti kot v sedanjosti.
Zemljepisnojezikoslovno gledano so imeli nadiki govori v niini mednje spada govor O-
njega intenzivneji stik s sosednjo furlanino kot nadiki govori v goratih predelih, med katere
spada govor Jevka. Posledica je veja romaniziranost prvih v primerjavi z drugimi, ki se kae
tudi v leksiki (npr. poimenovanje za mizarja je v niini maringon, v goratih predelih pa tiljer).
V drubenostnojezikoslovnem smislu je pomembna predvsem politinoupravna pripadnost
nadikega obmoja razlinima dravama. Livek z okolico je po plebiscitu leta 1866 pripadal
Avstro-Ogrski in je danes na ozemlju Republike Slovenije, preostali del t. i. Beneke Slovenije
pa je priel v Kraljevino Italijo in je danes del Republike Italije. Posledino se danes na Livku in
v njegovi okolici sreujemo z dvojezijem/diglosijo znotraj enojezinosti/monolingvizma po mo-
delu narena zvrst maternega jezika in knjina zvrst maternega jezika (nadiko nareje sloven-
ine in slovenski knjini jezik), medtem ko imamo v preostalem delu Beneije zaradi nezadost-
ne dejanske zaite avtohtonega slovenskega prebivalstva na tem obmoju poveini e vedno
opraviti z dvojezijem/diglosijo znotraj dvojezinosti/bilingvizma po modelu narena zvrst ma-
ternega jezika in knjina zvrst dominantnega dravnega jezika (nadiko nareje slovenine in
italijanski knjini jezik).
2 Poimenovanja za vake poklice in dejavnosti v nadikih krajevnih govorih vasi
Jevek in Onje/Osgnetto
Sledi analiza jezikovnega gradiva, poimenovanj za poklice, dejavnosti, funkcije ipd., povezane s
tradicionalnim ivljenjem na vasi, ki je bilo zbrano na terenu v Jevku in v Onjem.
2
Besedje je
razdeljeno glede na izvor, in sicer so to neprevzeto besedje, germanizmi, romanizmi (furlanizmi
in italijanizmi) ter knjinoslovensko besedje. Poudarek je na primerjavi razmerja zastopanosti
leksemov iz posameznih skupin v obeh govorih.

2.1 Neprevzeto besedje
Neprevzeto besedje, skupno obema govoroma, je naslednje: J/O dikla dikla dikla dikla dekla, J d dd dluc luc luc luc/O
d dd dlovac lovac lovac lovac delavec, J otc otc otc otc/O odac odac odac odac godec, J/O aspt aspt aspt aspt duhovnik, J ospod ospod ospod ospodar ar ar ar/O aspod aspod aspod aspodar ar ar ar
gospodar, J ospod ospod ospod ospodi ii i a a a a/O aspod aspod aspod aspodi i i ia a a a gospodinja, J/O ra ra ra rabi bi bi bic cc c grablja in rab rab rab rabi i i ica ca ca ca grabljica,
J r r r rab ab ab abar ar ar ar/O r r r rabar abar abar abar izdelovalec grabelj, J xlapc xlapc xlapc xlapc/O xlapac xlapac xlapac xlapac hlapec, J/O kova kova kova kova c cc c kova, J
sano sano sano sanosek sek sek sek/O sana sana sana sanasek sek sek sek kosec *snosk, J/O tonka tonka tonka tonka c cc c pritrkovalec, J/O zida zida zida zidar r r r zidar. Besedo-
tvorne razlike izkazujejo: J d dd dluka luka luka luka delavka *dlaka ~ O d dd dloIca loIca loIca loIca delavka *dlaica, J
peri peri peri perica ca ca ca ~ O peri peri peri peri ca ca ca ca perica, J poma poma poma pomaa a a ac cc c ~ O poma poma poma poma i i i ic cc c pomonik in O poma poma poma pomai i i ica ca ca ca pomonica, J
predi predi predi predica ca ca ca ~ O predi predi predi predi ca ca ca ca predica.
V Jevku, ne pa tudi v Onjem, poznajo naslednje neprevzete besede: d dd drvar rvar rvar rvar drvar,
oved oved oved ovedar ar ar ar pastir, ki pase govedo za celo vas, rob rob rob robar ar ar ar grobar, kola kola kola kolar r r r kolar, kosi kosi kosi kosicar car car car izdelo-
valec kosi (za O ni podatka), mesa mesa mesa mesar r r r mesar in mesari mesari mesari mesarica ca ca ca mesarjeva ena (za O ni podatka),
mla mla mla mlati ti ti tic cc c mlati, peca peca peca pecar r r r pear, sera sera sera serar r r r sirar, soda soda soda sodar r r r sodar, ki ki ki kia a a a ivilja (Pleternik navaja kinja
nam. vkinja) *ka (prim. polj. szewc szewca, dlu. ejc ejca, glu. ewc ewca, e.
vec evce, sl. vec evca _ *c evljar *iti), ai ai ai aica ca ca ca anjica. V Onjem, ne pa tudi v
Jevku, so znani naslednji neprevzeti izrazi: brusa brusa brusa brusar r r r brusa, ora ora ora ora c cc c ora, redko ribar ribar ribar ribar ribi
poleg obiajnega pekator pekator pekator pekator ribi it. pescatore.
Neprevzeti leksemi so tudi tisti, ki so tvorjeni iz prevzetih leksemov s pomojo domaih
besedotvornih postopkov: J/O k kk ktar tar tar tar oglar iz kta oglarska kopa frl. cuete, J/O kuxar kuxar kuxar kuxar
kuhar in J/O kuxarca kuxarca kuxarca kuxarca kuharica iz J/O kuxat kuxan stvn. khhon, J/O p pp ptar tar tar tar potar,
pismonoa iz J/O pta ( nem. Post ) it. posta, J/O lar lar lar lar olar, uenec in J larka larka larka larka ~ O
larca larca larca larca olarka, uenka iz J/O la srvn. schuole, J/O mlinar mlinar mlinar mlinar mlinar *mlna in J/O
mlinarca mlinarca mlinarca mlinarca mlinarica, mlinarjeva ena J/O malen *mlin ( stvn. muln) lat. molnum,
molna, J/O ekarca ekarca ekarca ekarca copatarica iz J/O ek eka copat najverjetneje frl. sac.
3

V Onjem je v tej skupini leksemov v primerjavi z govorom Jevka opaziti postopno nado-
meanje neprevzetega besedja z romanskim besedjem: J mleka mleka mleka mlekar r r r mlekar ~ O obiajno lata lata lata latar r r r
mlekar frl. latr in redko mlekar , J past past past pastr r r r pastir ~ O obiajno pastor pastor pastor pastor pastir frl. pastr
oz. it. pastore in redko pastr ; J xostar xostar xostar xostar gozdni delavec ~ O bokajo bokajo bokajo bokajolo lo lo lo gozdni delavec it.
2 Informator v Jevku je bil Leopold ekli (roj. 1939), informatorka v Onjem pa Lucia Carlig (roj. 1927). Obema se
za nepogreljivo pomo najlepe zahvaljujem.
3 Poimenovanja za enske, tvorjena iz prevzetih poimenovanj za moke, so v nadaljevanju navedena pri slednjih.
178
boscaiolo, J klesa klesa klesa klesar r r r klesar ~ O pikap pikap pikap pikap r rr r klesar frl. pichepieri, J tesa tesa tesa tesar r r r tesar ~ O marin marin marin marinon on on on
tesar frl. marangon.

2.2 Germanizmi
Za oba obravnavana govora so znailni naslednji germanizmi: J/O ma ma ma manix nix nix nix redovnik *mnx
stvn. munih, J/O koI koI koI koI kof *pkoI *bkoI stvn. biscoI ; J/O me me me me nar nar nar nar cerkovnik
srvn. mesnre, J/O tar tar tar tar evljar srvn. suoster , J/O n n n nidar idar idar idar kroja srvn. sndre in J/O
n n n nidarca idarca idarca idarca ivilja (J obiajno kia); J Ia Ia Ia Iamot mot mot motr r r r/O Ia Ia Ia Iamotar motar motar motar upnik bav. srvn. *pharre-
maeister , J/O kaplan kaplan kaplan kaplan kaplan srvn. kapln, J pe pe pe pet t t tar ar ar ar/O pe pe pe pekjar kjar kjar kjar bera avstr. bav. nem.
Pettler in J pe pe pe pet t t tarca arca arca arca/O pe pe pe pekjarca kjarca kjarca kjarca beraica.
V govoru Jevka, ne pa tudi v govoru Onjega, se najdeta e: cimp cimp cimp cimprman rman rman rman tesar ostreja
bav. stvn. zimparman, ulcar ulcar ulcar ulcar sezonski gozdni delavec srvn. holzer.
V Onjem je v primerjavi z Jevkom opaziti nadomeanje germanizmov z romanizmi: O
obiajno I II Irat rat rat rat redovnik it. Irate in redko manix; J ja ja ja ja er er er er lovec bav. srvn. *jagre ~ O
c cc ca a a acar car car car lovec *aca iz frl. cja lov, J doxtar doxtar doxtar doxtar zdravnik avstrbav. nem. Doktor in doxtarca doxtarca doxtarca doxtarca
zdravnica ~ O m mm mdix dix dix dix zdravnik frl. miedi in m mm m d dd dxuka xuka xuka xuka zdravnikova ena, J ke ke ke kenar nar nar nar natakar
nem. Kellner in ke ke ke kenarca narca narca narca natakarica ~ O kamer kamer kamer kamerr r r r natakar it. cameriere in kamer kamer kamer kamerra ra ra ra
natakarica it. cameriera (toda prim. spremembo pomena v O le, kaka lpa kenarca!
poglej, kakna lepa punca!), J malar malar malar malar pleskar stvn. mlri ~ O pitor pitor pitor pitor pleskar frl. pitr
oz. it. pittore, J pek pek pek pek pek bav. srvn. peck in pekari pekari pekari pekarica ca ca ca pekarica ~ O pankor pankor pankor pankor pek frl.
pancr in pankori pankori pankori pankorica ca ca ca pekarica, J ti ti ti tier er er er mizar ml. srvn. tischler ~ O marin marin marin marinon on on on mizar frl.
marangon.
Kot je razvidno tudi iz zgoraj navedenega gradiva, segajo najstareje nemke izposojenke v
slovenino v starovisokonemko (od 7. do 11. stoletja) oz. alpskoslovansko obdobje, znailne
so za veino slovenskih nareij in so bile tudi sprejete v slovenski knjini jezik (knj. sln. mnh
mniha, kI koIa/kI kIa). Srednjevisokonemke (do sredine 13. stoletja) in pozneje
izposojenke nekako do 19. stoletja, predvsem iz bavarske nemine, so tudi razirjene v veini
nareij, a v knjini jezik praviloma niso bile sprejete. S stalia sodobnega knjinega jezika so
oznaene kot narene ali pogovorne (jagr, klnar/klnarica, mnar, tar, ndar, Iajmotr,
ptlar ). Germanizmi so bili kot tujke v knjini jezik sprejeti predvsem v drugi polovici 19. in v 20.
stoletju, od tod pa v nareja, ki so v dvojeziju s slovenskim knjinim jezikom (dekn, advokt ).

2.3 Romanizmi
Skupni romanizmi so naslednji: J k kk kmet met met met/O ki ki ki kimet met met met kmet *kmet rom. *kumete(m) lat.
comes cometis; J/O bud bud bud budar ar ar ar trgovec frl. butegr in J/O budar budar budar budarica ica ica ica trgovka, J komara komara komara komara/O
komar komar komar komar babica, pomonica pri porodu frl. comari, J malova malova malova malovar r r r/O manova manova manova manoval l l l zidarjev pomo-
nik frl. manoal oz. ben. it. manual, J/O met met met metr r r r poklic frl. mistr, J/O mu mu mu mua a a a redovnica
frl. munie, J/O ot ot ot otr r r r gostilniar frl. ostr, J/O sudat sudat sudat sudat sudata vojak it. soldato. Iz
razlinega vira je J kontobantar kontobantar kontobantar kontobantar tihotapec iz kontobant tihotapstvo ( star. nem. Contraband)
it. contrabbando ~ O kontoband kontoband kontoband kontobandr r r r tihotapec frl. contrabandr it. contrabbandiere. Za
179
iri slovenski prostor je od obravnavanih znailen predvsem stareji romanizem za pomen
kmet, ki je bil sprejet tudi v slovenski knjini jezik (kmt kmta).
V Onjem, ne pa tudi v Jevku, je znan Iornaa Iornaa Iornaa Iornaar r r r opekar frl. Iornasr. V Onjem se
stareji romanizmi umikajo mlajim, npr. O obiajno kontadin kontadin kontadin kontadin kmet it. contadino in redko
kimet, v Jevku pa romanizmi nasploh knjinoslovenskemu besedju, npr. J stareje sudat in
mlaje voja voja voja vojak k k k knj. sln. vojak.

2.4 Besedje iz slovenskega knjinega jezika
Govor Jevka izrazje za poimenovanje stvarnosti sodobnega ivljenja od druge polovice
19. stoletja rpa iz slovenskega knjinega jezika, medtem kot sta v govoru Onjega vir besedja
sosednja furlanina in predvsem knjina italijanina kot dominantni jezik v javnosti. Nekaj
zgledov: J advokat advokat advokat advokat odvetnik, advokat knj. sln. advokt nem. Advokat ~ O avokat avokat avokat avokat odvet-
nik, advokat it. avvocato, J cerkven pc cerkven pc cerkven pc cerkven pc cerkveni pevec knj. sln. cerkvni pvc ~ O
kantor kantor kantor kantor cerkveni pevec it. cantore,
4
J cebela cebela cebela cebelar r r r ebelar knj. sln. cbelar in ne *buelar iz
buela ebela) ~ O ni poimenovanja, J sodni sodni sodni sodnik k k k knj. sln. sodnik ~ O u uu udix dix dix dix sodnik frl.
zudic, J uc uc uc ucite ite ite ite uitelj knj. sln. uctelj in J uc uc uc ucite ite ite iteca ca ca ca uitelj knj. sln. ucteljica v rabi pred
prvo svetovno vojno in po drugi svetovni vojni (J metro metro metro metro uitelj it. maestro in J metra metra metra metra ui-
teljica it. maestra v rabi med vojnama) ~ O metri metri metri metri uitelj frl. mestri in O metra metra metra metra uite-
ljica frl. mestre oz. it. maestra, J u u u upan pan pan pan upan najverjetneje knj. sln. upn ~ O indak indak indak indak
upan v rabi po letu 1943 it. sindaco in pode pode pode podeta ta ta ta upan v rabi do leta 1943 it. podesta. V
Jevku v najnovejem asu knjini izrazi izpodrivajo narene (npr. cear, krojac, mizar na-
mesto tar, nidar, tier).
V preglednici je prikazano razmerje med posameznimi viri zgoraj prikazanih poimenovanj za
poklice in dejavnosti v nadikih krajevnih govorih vasi Jevek in Onje/Osgnetto.
5

4 Ni mogoe zanesljivo doloiti, ali so leksemi kot avokat, kantor prevzeti preko furlanine, saj so tudi v furlanini
to italijanizmi, o emer pria njihova glasovna podoba, npr. cantr in ne *cjantr ob glagolu cjant peti.
5 Obravnavana so bila poimenovanja za poklice in dejavnosti, prisotna v tradicionalnem vakem okolju. e bi bila
upotevana tudi poimenovanja za poklice novejega asa, npr. borzni posrednik, racunalniki programer ipd., bi bila
razmerja seveda drugana.
180
Viri poimenovanja: Jevek Onje/Osgnetto
neprevzeto 37 43 % 24 32 %
izpeljano prevzeto 14 16 % 15 17 %
nemina 17 20 % 8 11 %
furlanina, italijanina 10 12 % 32 40 %
slovenski knjini jezik 8 9 % 0 0 %
Skupno poimenovanj: 86 100 % 79 100 %
3 Zakljuek
Nadika krajevna govora vasi Jevek in Onje/Osgnetto kljub tesni genetski sorodnosti izka-
zujeta razlino dinamiko prvin svojega slovarja. Na gradivu poimenovanj za vake poklice in de-
javnosti je bilo prikazano, kako se v Onjem neprevzete in iz nemine prevzete prvine slovarja
postopoma nadomeajo z romanskimi, v Jevku pa prevzete prvine nasploh s knjinosloven-
skimi. Dejstvo je mogoe pojasniti z razlino intenzivnostjo stika omenjenih govorov z roman-
skima jezikoma tako v zemljepisnem kot drubenem smislu.
Literatura

BEZLAJ, France, 1976, 1982, 1995: Etimoloki slovar slovenskega jezika 13. Ljubljana.
DUDEN: Deutsches Universalwrterbuch,
3
1996. Manheim, Leipzig, Wien, Zrich.
FAGGIN, Giorgio, 1985: Vocabolario della lingua friulana III. Udine.
KNIG, Werner,
12
1998: dtv-Atlas Deutsche Sprache. Mnchen.
PIRONA, Giulio Andrea et al.,
2
1996: Il nuovo Pirona: vocabolario friulano. Ur. Giovanni Frau. Udine.
PLETERNIK, Maks, 1894/95: Slovensko-nemki slovar. Ljubljana.
SKUBIC, Mitja, 1988: Romanski jeziki. Ljubljana.
SKUBIC, Mitja, 1997: Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski meji. Ljubljana.
SAWSKI, Franciszek, 1974: Zarys sowotwrstwa prasowiaskiego, Sownik prasowiaski, Warszawa.
SNOJ, Marko,
2
2003: Slovenski etimoloki slovar. Ljubljana.
STRIEDTER TEMPS, Hildegard, 1963: Deutsche Lehnwrter im Slowenischen. Wiesbaden.
ZINGARELLI, Nicola,
12
1995: Vocabolario della lingua italiana. Ur. M. Dogliotti in L. Rosiello.
ZUANELLA, Boo, 1980a: Nekaj o trmunskih grabarjih. Novi Matajur 7/5. edad. 2.
ZUANELLA, Boo, 1980b: Kuote in kuotarji. Novi Matajur 7/14. edad. 5.
ZUANELLA, Boo, 1980c: Mlekarstvo. Novi Matajur 7/1516. edad. 6.
ZUANELLA, Boo, 1980: uotarji, nidarji in tkalci. Novi Matajur 7/17. edad. 7.
ZUANELLA, Boo, 1980d: Mlinarstvo. Novi Matajur 7/18. edad. 7.
ZUANELLA, Boo, 1980e: Kovai. Novi Matajur 7/21. edad. 3.
ZUANELLA, Boo, 1980f: Tierji ali maringoni. Novi Matajur 7/24. edad. 7.
WEINREICH, Uriel, 1966: Languages in Contact. London, The Hague, Paris.
181
Nataa polad
Osnovna ola Dobrovo, Dobrovo
UDK 371.3:821.163.6.09:373.34(450.36)
Pouk knjievnosti v osnovnih olah s slovenskim unim jezikom
v Furlaniji - Julijski krajini z vidika uiteljev slovenine
in njihovih uencev
Eden najpomembnejih lenov slovenskega manjinskega olstva je tudi dober uitelj slovenskega jezika in
knjievnosti, ki lahko veliko prispeva tudi k priljubljenosti pouka, jezika in slovenskih knjig pri uencih. Izsledki raziskave
prikazujejo dejansko stanje na podroju pouka knjievnosti v osnovnih olah s slovenskim unim jezikom v italijanskem
zamejstvu, opozarjajo pa tudi na nekatere dejavnike, ki uitelje ovirajo pri delu.
One of the most important elements in any Slovene minority school is a good teacher of Slovene language and litera-
ture who can also contribute to the popularity among the pupils of learning, of language and of Slovene books. The
research findings show the current state of affairs with regard to the teaching of literature in primary schools in Italy that
use Slovene as a medium of instruction; they also point to some of the factors that hinder the teachers work.
1 Uvod
Dobro razvito, organizirano in uinkovito manjinsko olstvo je zelo pomembno za ohranitev in
razvoj manjine. Eden najpomembnejih lenov slovenskega manjinskega olstva je tudi dober
uitelj slovenskega jezika in knjievnosti. Od njega je odvisno, kako uinkovit bo pouk, veliko pa
lahko prispeva tudi k priljubljenosti pouka, jezika in slovenskih knjig pri uencih.
V nadaljevanju bom predstavila nekatere rezultate veletne raziskave, katere glavni cilj je bil
im bolj natanna seznanitev s potekom in z organizacijo pouka knjievnosti in pridobitev podat-
kov o odnosu uencev in uiteljev do pouka slovenine in pouka knjievnosti v osnovnih olah
s slovenskim unim jezikom v Traki, Goriki in Videmski pokrajini italijanske deele Furlanije -
Julijske krajine.
1
2 Osnovne ole s slovenskim unim jezikom
Slovenske ole v zamejstvu so kazalec manjinske vitalnosti. Povean interes, ki ga etnino mea-
ne ali celo povsem neslovenske druine izkazujejo do slovenskih manjinskih ol na Trakem in
Gorikem, pa tudi uspeh manjinske dvojezine ole v Beneiji potrjujeta pomen teh ol in njiho-
vih vzgojno-izobraevalnih programov. Te ole se vseskozi prilagajajo etnini sestavi okolja, v kate-
rem delujejo, kar je tudi razlog njihove uspenosti.
Jezikovni poloaj pripadnikov slovenske manjine v Videmski, Goriki in Traki pokrajini, od
katerega je posredno odvisen tudi potek pouka knjievnosti, se e na prvi pogled razlikuje od
kraja do kraja. Trenutna narodnostna, jezikovna, pa tudi olska situacija na obravnavanem po-
droju je (tudi) splet razlinih zgodovinskih dogodkov.
182
1 Raziskava je potekala od sredine olskega leta 1999/2000 do konca olskega leta 2002/03.
Slovenske osnovne ole se danes v Traki in Goriki pokrajini povezujejo v posamezne
upravne enote kot didaktina ravnateljstva. Na Gorikem delujeta dve didaktini ravnateljstvi: Go-
rica in Doberdob. Na Trakem pa se ole zdruujejo v 5 didaktinih ravnateljstev: Sv. Jakob, Sv.
Ivan, Opine, Nabreina in Dolina. Poloaj olstva v Videmski pokrajini je nekoliko drugaen. Tam
ni slovenskih osnovnih ol, obstaja samo ena dvojezina osnovna ola v petru (Dvojezini olski
center) v Beneki Sloveniji, ki je bila leta 1984 ustanovljena kot zasebna ola v okviru Zavoda za
slovensko izobraevanje. ola, ki je s olskim letom 2001/02 prela pod okrilje italijanske drave,
je zelo priljubljena tudi med neslovenskimi druinami iz dokaj irokega nadikega obmoja in
sosednjih furlanskih krajev. Na celotnem obmoju Furlanije - Julijske krajine je bilo v olskem letu
2002/03 29 osnovnih ol s slovenskim unim jezikom in 1 dvojezina osnovna ola,
2
93 uiteljev
slovenskega jezika in 1099 uencev.
3 Pouk knjievnosti
Temeljni cilj pouka tujega jezika je, da se uenci nauijo uporabljati slovnina pravila doloenega
jezika in da znajo izbrati govornemu poloaju odgovarjajoo obliko sporoila. Sredi osemdesetih
let 20. stoletja, pa se je zaelo poudarjati tudi pomen umetnostnih besedil pri uenju tujih jezikov.
e toliko bolj pa je pomembna prisotnost teh besedil v manjinskih olah na narodnostno mea-
nih obmojih, kjer je potrebno, da se uenci (s pomojo umetnostnih besedil) nauijo tudi nekaj
o kulturi manjinskega naroda. Ukvarjanje z umetnostnimi besedili pri pouku ima e mnoge druge
pozitivne lastnosti, saj npr. branje umetnostnih besedil pomaga uencem razumeti drugo kulturo,
razirja jezikovno zavedanje uencev in je del splone razgledanosti, branje spodbuja tudi raz-
vijanje jezikovne zmonosti pri uencih, spodbuja razvoj domiljije, ob branju pa uenci tudi
uivajo.
Veljaven uni nart za osnovne ole v Furlaniji - Julijski krajini pua uiteljem proste roke
pri izbiri obravnavanih vsebin, doloeni so samo sploni cilji predmeta in e ti zelo ohlapno. U-
ni nart za pouk slovenine se ne deli jasno na pouk knjievnosti in pouk jezika. Vseeno pa je
opaziti precej veji poudarek na razvijanju jezikovnih zmonosti, knjievnost se mi zdi zapostav-
ljena.
3
Splonost unih nartov je lahko pozitivna lastnost, ki uiteljem dopua svobodo pri izbiri
une snovi v oli. Strokovno usposobljen uitelj lahko izbere take une vsebine, take metode in
take ubenike oziroma une pripomoke, ki razvijajo uenev spoznavni in ustveni odnos do je-
zika in naroda.
4
Presploni uni narti pa se lahko izkaejo tudi kot pomanjkljivost, saj uitelji
lahko izberejo povsem neustrezne vsebine za doloeno razvojno stopnjo otrok.
183
2 Enako stanje je e danes.
3 Ker tudi tevilo ur slovenine v posameznem razredu ni doloeno, uitelji lahko po svoji presoji, z medsebojnim dogo-
vorom in s soglasjem ravnatelja doloijo tevilo ur slovenine v tednu, znotraj tega pa tudi razmerje med tevilom ur
jezikovnega in knjievnega pouka.
4 Veina uiteljev pozna slovenski uni nart za slovenino, nekateri si z njim obasno pomagajo tudi pri nartovanju
pouka. Opazila sem, da poskuajo uitelji ure aktualizirati, zato vsebine pogosto izbirajo glede na aktualna dogajanja
(npr. prazniki, obletnice, kulturni dogodki ). Besedila, obravnavana pri pouku knjievnosti, se pogosto ujemajo z vse-
binami, predvidenimi v slovenskem unem nartu, saj uitelji besedila najpogosteje izbirajo iz sodobnih slovenskih
beril, ki vsebujejo velik dele besedil, predvidenih za obravnavo tudi po unem nartu.
4 Uitelji slovenine
S pomojo anonimnega anketiranja uiteljev slovenine
5
in s pomojo hospitiranja pri njihovih
urah sem ugotovila, da so veinoma ne samo literarnostrokovno, ampak tudi knjievnodidaktino
primerno usposobljeni oziroma praktino izurjeni, saj eprav velika veina ni univerzitetno izo-
braenih, teoretino poznajo cilje, metode in vsebinska naela pouka knjievnosti, v praksi pa to
znanje premiljeno uporabljajo.
6
Najbolj pa so uitelji usposobljeni splono pedagoko, saj uspe-
no uresniujejo pedagoko komunikacijo, tako da izbirajo ustrezne strategije. Uitelji imajo vrline
demokratinega uitelja in se kaejo kot kvalitetni, kljub temu da se pri svojem delu sreujejo z
razlinimi problemi, med katerimi so najbolj poudarjali teave s pomanjkanjem knjig v slovenskem
jeziku in pomanjkanje beril, opazna pa je tudi elja po unih pripomokih, ki bi bili (vsebinsko) pri-
lagojeni manjinskemu olstvu v Furlaniji - Julijski krajini.
7
Razlogi za izbiro doloenega berila so zelo razlini. Veina uiteljev je povedala, da se jim zdi
zelo pomembno, da so berila privlana za uence (vizualno), vendar pa morajo vsebovati tudi
primerna besedila (zato uitelji vasih uporabljajo berila za leto ali dve mlaje uence, kot so tisti,
ki jih pouujejo). Najve uiteljev (30 %) meni, da gre v berilih za neustrezen izbor besedil. Bese-
dila po njihovem mnenju niso aktualna, zanimiva, so nepraktina, premalo naj bi bilo poezije, be-
sedila naj bi bila prezahtevna in predolga. Nekaj uiteljev (5 %) pogrea tudi naloge, ki bi se na-
naale na prebrano besedilo in bi bile uitelju v pomo pri analizi besedila.
8
Veina uiteljev (22) ve asa pri pouku posvea jeziku, knjievnosti pa se bolj posveajo
predvsem tisti uitelji (9), ki pouujejo uence brez teav s slovenskim jezikom in jim je sloveni-
na (veinoma) materni jezik. Najve uiteljev meni, da je knjievnost pomembna za bogatenje
besedia, sledijo pa uitelji, ki menijo, da je knjievnost v oli pomembna za to, da otroci vzlju-
bijo branje ter da uenci z branjem razvijajo tudi jezik.
5 Priljubljenost slovenine, pouka knjievnosti in slovenske literature pri uencih
Od dela uiteljev je mono odvisna tudi priljubljenost slovenine, pouka knjievnosti in sloven-
ske literature pri uencih. Da bi pridobila nekatere konkretne podatke, v zvezi s tem, sem se od-
loila za anonimno anketiranje uencev.
9
Izkazalo se je, da je pri 86 % uencev slovenina v oli priljubljena. Samo slabih 9 % uencev
slovenine v oli ne mara. Na dveh olah so celo vsi uenci povedali, da imajo radi pouk sloven-
ine, na celotnem obmoju pa ni niti enega razreda, kjer veina uencev ne bi marala sloven-
ine. Opaziti je, da je pouk knjievnosti bolj priljubljen kot pouk jezika (to sem opazila tudi pri
184
5 tevilo anketiranih uiteljev (40) predstavlja glede na vse uitelje (93) v osnovnih olah s slovenskim unim jezikom 43 %.
6 Izkazalo se je, da uitelji utijo najvejo potrebo po izpopolnjevanju iz jezikovne didaktike, sledita mu izpopolnjevanje
iz knjievne didaktike in sporoanja. Najmanj potrebno se uiteljem zdi izpopolnjevanje iz knjievnosti.
7 Samo dva uitelja (5%) sta z izbranimi berili in drugimi pripomoki popolnoma zadovoljna.
8 Veliko uiteljev (25%) bi tudi elelo, da bi bila v eni knjig zbrana umetnostna in neumetnostna besedila z ustreznimi
vajami, kot je to pogosto v italijanskih berilih oziroma unih pripomokih.
9 Na vpraanja je odgovarjalo 320 uencev tretjih, etrtih in petih razredov, kar znaa 29 % celotne populacije v osnov-
nih olah s slovenskim unim jezikom na obravnavanem podroju. Slabih 74 % anketiranih uencev se je slovenino
nauilo doma, 42 % uencev se doma tudi sporazumeva v slovenini, 21 % uencev doma govori italijansko, 30 %
pa dvojezino, slovensko-italijansko.
hospitacijah), eprav so tudi uenci, ki imajo raje pouk jezika. V tretjem in etrtem razredu je naj-
bolj priljubljeno branje, v petem pa pisanje spisov. Skupno (v vseh treh razredih) je najbolj pri-
ljubljeno branje, ki ga je skupaj z branjem zgodb, spisov in pesmi navedlo kot najljubo
dejavnost kar 28 % vseh uencev, ki zelo radi berejo tudi doma. Raziskava je tudi pokazala, da
ima dobrih 42 % uencev raje slovenino kot italijanino, pri 24 % uencev pa sta jezika enako
priljubljena.
10
Veina uencev med olskim letom prebere doloeno tevilo knjig, ki je predpisano
za osvojitev italijanske ali slovenske bralne znake (priblino od 6 do 10 knjig), najbolj priljubljene
knjige, ki so jih uenci brali v slovenskem jeziku, pa so Rdea Kapica, Peter Nos, Pika Nogavika,
Harry Potter, Babica v supergah ter zbirka Pet prijateljev. Najve glasov med vsemi knjigami je
dobila zbirka Harry Potter, v vseh treh razredih skupaj 24 glasov (7,5 % od vseh navedenih bese-
dil). Izkazalo se je tudi, da so pri uencih knjige v slovenini bolj priljubljene kot tiste v italijan-
ini, vendar pa je opaziti, da uenci, ki slabe govorijo slovensko, raje posegajo po knjigah v ita-
lijanini.
6 Sklep
e ob branju unega narta se pokae, da na uinkovitost in priljubljenosti pouka ter na pri-
ljubljenost jezika in slovenskih knjig pri uencih v obravnavanih olah uni nart zelo malo vpliva,
skrb za vse nateto pa je prepuena predvsem uiteljem. Izsledki raziskave, ki prikazujejo dejan-
sko stanje na podroju pouka knjievnosti v osnovnih olah s slovenskim unim jezikom v italijan-
skem zamejstvu in tudi opozarjajo na nekatere dejavnike, ki uitelje ovirajo pri spodbujanju uen-
cev k pozitivnemu vrednostnemu razmerju do knjievne ustvarjalnosti, pri temeljitem in uinkovi-
tem podajanju knjievnega znanja oziroma pri spodbujanju uencev k dejavni komunikaciji z le-
poslovjem, so pokazali, da uitelji kljub mnogim (nepotrebnim) oviram svoje delo kar se da kako-
vostno opravljajo, kar se neposredno kae tudi v navduenju uencev nad slovenino, nad slo-
venskimi knjigami in tudi v navduenju uencev nad branjem nasploh.
Literatura
BOGATEC, N., BUFON, M., 1996: Slovenske ole v Traki in Goriki pokrajini. Vrtci in osnovne ole. Trst: SLORI.
Didaktini narti za osnovno olo, 1992. Trst: ELLECTI.
KRAKAR VOGEL, B., 2004: Poglavja iz didaktike knjievnosti. Ljubljana: DZS.
STRAJN, P., 1999: Slovensko prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine v drubeni in zgodovinski perspektivi. Trst: SLORI.
POLAD, N., 2005: Pouk knjievnosti v osnovnih olah s slovenskim unim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini. Magistrsko
delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
185
10 Samo dva uenca (0,6 %) pa ne marata niti slovenine niti italijanine.
Jordi Magriny
Univerza v Barceloni
UDK 81'246.3(46018)
Vejezinost v Kataloniji
V Kataloniji dandanes zaradi migracijskih tokov obstaja vejezinost. Le-ta je lahko razumljena kot bogat prispevek
h katalonski drubi, saj omogoa pojmovno fleksibilnost, hkrati pa bi lahko pripomogla k revitalizaciji katalonskega jezika.
V zvezi s tem obstajajo dejavnosti, ki elijo pripomoi k solidarnemu sobivanju tam iveih kultur v vejezinem okviru.
Catalonia has become a multi-lingual environment because of immigration. Multi-lingualism has made a positive con-
tribution to Catalan society, promoting the concept of flexibility and facilitating the revitalisation of the Catalan language.
There are activities connected with this that promote the harmonious co-habitation of cultures in a multi-lingual environ-
ment.
0 Ozadje
V Kataloniji je veino 20. stoletja zaradi asimilacijske kulturne politike frankizma in migracij iz
pansko govoreih delov panije obstajala dvojezinost: katalonina in panina (Baulenas
2004). Toda e na koncu istega stoletja smo prie zaetkom kompleksnejih jezikovnih stikov, ki
gredo dalj od dvojezinosti. Svetovni migracijski tokovi so v Katalonijo usmerjali ljudi iz vedno bolj
oddaljenih krajev in z vedno bolj eksotinimi jeziki. Danes se katalonski jezikovni zemljevid e
vedno spreminja in razvija na trdnem temelju jezikovne raznolikosti.
Priujoi tekst poskua na kratko predstaviti prednosti in slabe strani sedanje sociolingvis-
tine situacije v Kataloniji.
1 Vejezinost in vekulturnost
V trenutnem kulturnem in jezikovnem katalonskem prizoriu se sreujejo jeziki in kulture najraz-
linejih izvorov. Po predvidevanjih GELA (Skupina za preuevanje ogroenih jezikov) naj bi jih v
tem prostoru sobivalo okrog 300. V nadaljevanju kot primer natejem pet izmed 230 do sedaj
lokaliziranih jezikov:
Jezik Jezikovna skupina Drave, kjer se govori
slovenina indoevropejska, slovanska Slovenija, Italija, Madarska, Avstrija
gvaraniina amerindijska, tupi-gvarani Paragvaj, Argentina, Bolivija
finski znakovni jezik znakovni jezik Finska
mandinina nigerokordofanska, Senegal, Gambija, Gvineja-Bissau
nigerokongolska, mande
mongolina altajska, mongolska Mongolija, Kirgizistan, Rusija, Kitajska
Vir: Grup dEstudis de Llenges Amenaades (GELA) 2005: 166171.
186
Kot lahko vidimo, je jezikovna raznolikost glavni okvir sedanjega katalonskega jezikovnega
zemljevida. V zvezi s tem lahko govorimo o vejezinosti in z njo povezani vekulturnosti tega pro-
stora. Ta vekulturna panorama je imela, ima in bo tudi v prihodnosti imela posledice najrazli-
nejih vrst in v razlinih pogledih.
2 Prednosti sedanje situacije
2.1 Veja konceptualna fleksibilnost in ve znanja
Vsak jezik e sam po sebi predstavlja neko vrednost. To potrjujeta Nettle in Romaine:
Kot izvirno loveki izum nam je jezik vse omogoil kot vrsti: nae kulture, tehnologijo, umetnost, glasbo
in e veliko ve. Nai jeziki predstavljajo zelo bogat izvir lovekega akumuliranega znanja. Medtem ko
je naa tehnologija lahko nadomestljiva s kakno drugo, to ne velja v primeru jezikov. Vsak jezik ima svo-
je lastno okno, odprto v svet. Vsak jezik je iv muzej, spomenik za vsako kulturo, za katero predstavlja
tudi sredstvo. (Nettle, Romaine 2004: 28.)
Vsak jezik je dejansko bogat izvir znanja, saj si preko jezika organiziramo svet. Svet je neiz-
beno organiziran s pomojo jezika, ne glede na to, v katerem jeziku je ta svet realiziran. (Tuson
2004: 93.) Z jezikom izraamo podobnosti in/ali razlike, ki so za nao kulturo pomembne. Lahko
oznaimo razlike, na primer, pri spolu (konj kobila), starosti (konj rebe), pasmi ali velikosti
(konj poni), kot tudi lahko oznaimo podobnosti (tako maek kot konj sta ivali).
Po drugi strani ni dveh jezikov na svetu z enako koliino besed ali ki bi izraala natanko iste
razlike in podobnosti (Moreno 2000: 193). Vsak jezik ima svoje lastne edinstvenosti, ki ga delajo
druganega od drugih, in nudi edinstven pogled na svet. Poglejmo nekaj jasnih primerov. Dolo-
ena univerzalna resninost, kot je na primer telo, je lahko razloena na razline naine. Zgornji
ud lovekovega telesa od rame do konnice prstov se v slovenini imenuje roka. Za razliko od
tega v katalonini ta del telesa oznaujeta dve besedi: bra pomeni roka od rame do zapest-
ja in m od zapestja do konca prstov. Po drugi strani lahko slovenina organizira svet v skupi-
nah po dva z dvojino, katalonina pa tega ne more.
Postane torej jasno, da so jeziki prenaalci posebnega pogleda na svet na osnovi raznoraznih
pojmovanj in znanj in ravno ta aspekt jezikov podeli tolikno vrednost jezikovni raznolikosti. Pove-
dano z besedami Nettle in Romaine (2000: 25): Jezikovna raznolikost nam daje edinstvene per-
spektive lovekovega uma in nam razloi najrazlineje mone ustvarjalne naine, na katere ljud-
je organizirajo in urejajo svoje izkunje. Glede na vse zgoraj povedano je skupek vseh jezikov
sveta depozit za vse to loveko znanje. Z novimi priseljenci je v Katalonijo vsekakor prispelo ve-
liko novega znanja. Dejstvo, da v tem prostoru sobiva toliko jezikovno posredovanega znanja in
posredno toliko razlinih pogledov na svet, nas brez dvoma obogati. Monost, da lahko gledamo
na svet iz razlinih zornih kotov, mora biti vsekakor prednost, saj predstavlja monost veje poj-
movne fleksibilnosti in s tem tudi veje sposobnosti prilagoditve.
Gre za to, da se znanje prenaa iz enega jezika v drugega, iz ene kulture v drugo. Postopek, ki
ga imajo jeziki na voljo za prenos znanja, je na primer posoja tujk ali jezikovnih struktur. Acedo in Gras
(2005: 92) nam to jasno pokaeta z nekim tekstom, napisanem v sodobnem katalonskem jeziku,
ki sestoji iz 101 besede (vkljuno s predlogi, vezniki in leni), od katerih jih je 26 tujega izvora.
187
e se bo katalonski jezik normalno razvijal dovolj asa, se bo vsekakor obogatil s prispevki iz
substrata ve drugih jezikov, ki se kriajo v Kataloniji. Teh prispevkov se ni treba bati, saj nove tujke
vplivajo na jezik drugae kot masivno prihajajoe tujke iz panskega jezika. Slednjega govorijo vsi
katalonski govorci, zato iz njega prihajajoe tujke odpirajo pot moni jezikovni substituciji.
2.2 Revitalizacija katalonskega jezika
Zgodovina dokazuje, da so situacije drubene dvojezinosti zelo nestabilne in da se vedno kon-
ajo z izgubo enega od dveh jezikov. V primeru Katalonije vse kae na to, da bi se pri jezikovni
dvojici katalonina-panina izgubil avtohtoni jezik, to je katalonina. Za razliko od tega se
zdijo vejezikovne situacije veliko bolj stabilne in se manj nagibajo k jezikovnemu izginotju. Dokaz
za to so drave kot Kamerun ali Papua Nova Gvineja.
Reitev za katalonino se najverjetneje nahaja v spotovanju in poudarjanju drubene ve-
jezinosti. V tem smislu bi bilo treba presei sodobno uradno dvojezinost, ki ne predstavlja ni
drugega kot predprostor za enojezinost v panini. V okviru jezikovnega spotovanja in solidar-
nosti, ki ju predstavlja vejezinost, bi imela katalonina zagotovljeno prihodnost tako kot ostali
jeziki. Katalonski jezik bi v tem kontekstu moral igrati vlogo skupnega jezika, odgovornega za
izmenjavo med skupnostmi v Kataloniji, jezik koin. V taknem kontekstu nikomur ne bi bilo treba
opustiti lastnega jezika ali identitete zaradi kakrnegakoli politinega ali drubenega pritiska,
kakren se na primer dandanes dogaja v panini. Takna situacija je popolnoma uresniljiva.
Glede na besede Amina Maaloufa, ki v knjigi Ubijajoe identitete ugotavlja, da se identitete spre-
minjajo in razvijajo, se ni treba odrei lastni identiteti.
2.3 Tveganost sedanje situacije
Zgoraj opisani drubeni okvir predstavlja idealno jezikovno situacijo v Kataloniji. Toda stvar je za-
radi sociolingvistine situacije v tem prostoru v resnici malo bolj zapletena. Po frankistinih prepo-
vedih uporabe katalonine je le-ta dandanes v procesu revitalizacije in zato v Kataloniji danes
obstaja uradna dvojezinost: katalonina panina. Ker imata oba jezika legalno isti status,
bi moralo teoretino biti mono v Kataloniji enako delovati uporabljajo katerega koli od obeh je-
zikov. Po besedah Carme Junyent (na konferenci Ali je jezikovna raznolikost dobra za Katalo-
nijo? na Univerzi v Barceloni 26. aprila 2005) obstajajo podatki, ki jasno kaejo na nevarnost iz-
ginotja katalonskega jezika: po le-teh raba jezika hitro nazaduje v Valenciji, generacijski prenos je
le 40 %, razen tega je v srednjih olah nasprotno od osnovnih raba jezika zaskrbljujoe nizka. Po-
leg teh opazk v knjigi El catal: mirades al futur (Junyent 2002: 133150) pravi, da je splona dru-
bena raba katalonskega jezika kljub njegovi drubeni prestinosti in obsenejemu znanju le-tega
v Kataloniji vedno bolj omejena.
panina je v katalonskem prostoru neoznaeni jezik in jezik splone drubene rabe. Je je-
zik, ki ga veina novih prilekov prevzame za komuniciranje. To situacijo omogoa dejstvo, da se
katalonski govorci mnoino naslavljajo na nove priseljence najprej ali ekskluzivno v panskem
jeziku. Novi prileki to jezikovno situacijo razumejo na nain, da katalonski jezik nima nikakrne
drubene funkcije, kar pomeni, da je manj uinkovit. To pa je ravno tveganost sedanje situacije v
Kataloniji.
188
Jasno je, da bo vloga novih imigrantov v Kataloniji kljunega pomena pri oblikovanju jezikov-
nega zemljevida v naslednjih 50 letih. Ta lahko pripomore k obstoju vejezinosti ali pa k napre-
dovanju enojezinosti v panskem jeziku. Sedanje tendence na alost kaejo na drugo monost,
saj se zaradi nezadostnega skupnega truda in obstoja opisane dinamike pri uporabi katalonine
neizogibno pribliujemo enojezinosti.
3 Dobre prakse
Zaradi vsega do sedaj omenjenega se je v katalonski drubi pojavila potreba, da ustrezno odgo-
vori novim drubenim komunikacijskim potrebam. V zvezi s tem je danes v Kataloniji precej dejav-
nosti namenjenih zadovoljivemu drubenemu delovanju v vejezini drubi. Cilji teh dejavnosti so
predvsem:
vzpodbuditi k vzajemnemu poznavanju, spotovanju in sodelovanju med pripadniki kata-
lonske kulture in pripadniki drugih kultur,
pripomoi k temu, da se bodo katalonski govorci znebili nepotrebne navade naslavljanja na
svoje nove sosede v panskem jeziku,
pokazati samim govorcem tujih jezikov, da so ti jeziki pomembni za katalonsko drubo.
4 Zakljuek
V tem tekstu sem pokazal, kako se je katalonski jezikovni zemljevid po frankistini bilingvizaciji
spremenil iz dvojezinega v vejezinega. Nato sem razloil, da je jezikovna raznolikost velika
vrednost za katalonsko drubo, ker prinaa znanje in pojmovno fleksibilnost in ker bi lahko pripo-
mogla k procesu revitalizacije katalonine, ki tudi sodi v jezikovno raznolikost. Poskual sem tudi
pokazati, da je edina alternativa jezikovni raznolikosti enojezinost v panini. Na koncu sem
omenil nekaj dobrih praks, ki se trudijo pripomoi k temu, da bi bila Katalonija deela, v kateri
nihe ne bi bil diskriminiran zaradi lastne kulture ali jezikovne pripadnosti.
Literatura
ACEDO, Vctor, GRAS, Pedro, 2005: Les paraules viatgen. Catleg de lexposici Les llenges a Catalunya. Quantes
llenges shi parlen?. Ur. GELA Barcelona: Universitat de Barcelona, Departament de Lingstica General de la UB,
Octaedro.
BAULENAS, Llus-Anton, 2004: El catal no morir. Barcelona: Edicions 62.
GELA, 2005: Annex. Llenges, localitzaci i famlia. Catleg de lexposici Les llenges a Catalunya. Quantes llenges
shi parlen?. Ur. GELA Barcelona: Universitat de Barcelona, Departament de Lingstica General de la UB, Octaedro.
JUNYENT, Carme, 2002: El catal: una llengua en perill dextinci?. El catal: mirades al futur. Ur. C. Junyent, V. Unamu-
no. Barcelona: EUB Octaedro.
MAALOUF, Amin, 1998: Les identits meurtrires. Paris: Grasset. (Prevod Kat. Les identitats que maten. Barcelona: La
Campana)
MORENO, Juan Carlos, 2000: La dignidad e igualdad de las lenguas. Crtica de la discriminacin lingstica. Madrid:
Alianza Editorial.
NETTLE, Daniel, ROMAINE, Suzanne, 2000: Vanishing voices. The extinction of the worlds languages. Oxford: Oxford
University Press. (Prevod Kat. Veus que sapaguen. La mort de les llenges del mn. Girona: CCG Edicions.)
TUSON, Jess, 1997: Los prejuicios lingsticos. Barcelona: Octaedro.
TUSON, Jess, 2004: Patrimoni Natural. Elogi i defensa de la diversitat lingstica. Barcelona: Empries.
189
Marua Mugerli
Nova Gorica
UDK 821.163.4(497.6).091 Osti J.
UDK 821.163.6.091 Osti J.
Pisanje med kulturama
(Dvojezino pesnitvo Josipa Ostija)
Prispevek se na primeru dvojezinega pesnitva priseljenskega avtorja Josipa Ostija ukvarja s irim vpraanjem t. i.
knjievnosti priseljencev, ki jo zaznamuje prestopanje meja jezikovnih, geografskih, etninih, nacionalnih, kulturnih
Ravno prestopanje meja, medsebojno vplivanje in prepletanje jezikov, spominov, tradicij in kultur navkljub pogosti margina-
lizaciji in izloanju te knjievnosti iz posameznih nacionalnih literatur obenem opozarja na neopredeljenost termina nacio-
nalna knjievnost in kae na njegovo nezadostnost. Knjievnost priseljenskih avtorjev tako podobno kot prevodi skrbi za
medsebojno oplajanje in bogatenje posameznih jezikov, literatur in kultur.
Focusing on the example of the bilingual poetry of the immigrant writer Josip Osti, wider questions will be addressed
relating to immigrant writing in general, which is marked by the crossing of linguistic, geographical, ethnic, national, cul-
tural and other borders. It is this crossing of borders, the mutual influence and mixing of languages, memories, traditions
and cultures, in spite of frequent marginalisation and the exclusion of such writing from individual national literatures, that
both draws attention to the term national literature and points to its inadequacy. Like translations, the writings of immi-
grant authors facilitate the cross-fertilisation and mutual enrichment of individual languages, literatures and cultures.
Past is a country from which we have all emigrated
but the writer who is out-of-country and even out-of-language may
expierience this loss in an intensified form.
Salman Rushdie: Imaginary Homelands
Uvod
Nacionalnofiloloki model preuevanja knjievnosti se danes zaradi polifonije in pluralnosti literar-
nih sistemov izkazuje kot nezadosten. Knjievna dela priseljencev sodijo v kulturo dveh narodov
izvorne in nove/druge in so zato dvokulturna. Po drugi strani pa se velikokrat znajdejo nekje
vmes, v vmesnem prostoru med kulturama in pravzaprav ne pripadajo ne eni ne drugi.
Pesnikova dvojezinost
Knjievnost je zaradi svoje utemeljenosti v jeziku nedvomno najbolj specifien in obenem najbolj
teaven segment kulturnega ustvarjanja priseljencev. Podobe, nejezikovni segmenti kulture, ki ne
potrebujejo jezikovnega pretvarjanja/prevajanja, laje prehajajo kulturne in jezikovne meje (Gros-
man 2004: 27). Josip Osti je kot bralec, prevajalec in pisec o slovenski knjievnosti odlino obvla-
dal slovenski jezik, ob tem pa je treba poudariti, da tako poznavanje jezika e zdale ne zadostu-
je za umetniko izraanje, e posebej ne za pisanje poezije.
Deleuze in Guattari manjinsko knjievnost opredeljujeta kot knjievnost, ki jo ustvarja manj-
ina v vejem jeziku. Zanjo je znailen jezik, prizadet z visoko stopnjo deteritorializacije (Deleuze,
Guattari 1995: 24). Posledica deteritorializacije je nenavaden, odtujen jezik, v katerem so znaki or-
ganizirani povezani na nov nain. Svojska uporaba jezika se lahko kae v osiromaenem bese-
190
diu, napani skladnji, novih podobah, prispodobah, metaforah , ki v neki knjievnosti uinku-
jejo tuje. Raziskovalci v delih nekaterih dvojezinih priseljencev odkrivajo pravzaprav dobesedne
zrcalne prevode, ki v drugem jeziku delujejo odtujeno. Navkljub sorodnostim med slovenino
in bosanino vladajo med jezikoma velike razlike. Nekatere besedne zveze, podobje in stavne
strukture v pesmih, ki jih je Osti napisal v slovenini, slovenskemu bralcu ustvarjajo vtis tujosti,
ki pa je ne moremo enoznano razlagati s pisanjem v drugem jeziku oziroma dobesednim pre-
naanjem misli iz enega jezika v drugega.
Pri dvojezinosti ne gre samo za obvladovanje dveh jezikov, temve za dvojno oziroma pod-
vojeno zavest o svetu. Vendar pa lahko razcepljenost po drugi strani razumemo v skorajda na-
sprotnem pomenu povezovalne vloge med dvema svetovoma dvema jezikoma in kulturama. To
funkcijo bi lahko vzporejali s funkcijo prevoda, ki nekega avtorja in/ali njegova besedila prenese
v drugo kulturo in ga s tem povzdigne nad meje njegovega lastnega jezika in kulture. Prevod je
pogosto opredeljen kot pisanje za drugo kulturo. Ob tem se poraja vpraanje, ali se kot pisanje
za drugo kulturo kaejo tudi dela priseljenskih avtorjev in ali morda poleg tega tu ne gre za pisa-
nje iz druge kulture oz. za pisanje iz dveh kultur.
Literatura kot spomin
Pisanje ni samo ustvarjanje novih pomenov, ampak je obenem nain spominjanja. Literatura je
prostor kulturnega spomina. Branje besedil iz tujih kultur (prevodov in del v izvirnem jeziku) danes
oznaujemo kot branje v medkulturnem poloaju, saj ob bralevem sreanju z besedilom iz tuje/
druge kulture in/ali jezika prihaja do stika med bralevo izvirno kulturo in kulturo, iz katere priha-
ja (Grosman 2004: 43). Literarna dela priseljenskih avtorjev obenem pripadajo in ne pripadajo
doloeni kulturi oziroma so del dveh kultur. Josip Osti zase pravi, da ne pie ne bosanske ne slo-
venske, temve svojo poezijo (Osti 1999: 854). Migranti (izseljenci/priseljenci) tako gradijo nekak-
no skupnost onkraj jezikov in kultur, njihovim literarnim delom pa v literarnih sistemih zaradi nje-
ne dvokulturnosti pripada posebno mesto, saj vase vpisujejo znake dvoje kulturnih spominov in
s tem obenem (p)ostajajo del dveh kulturnih spominov oz. dveh kultur.
Besedila ob vstopu v kulturo (kulturi) vstopajo v tradicijo in jo (ju) obenem tudi nosijo s seboj.
Povezava jezika in kulturnega spomina, ki ga lahko razumemo tudi v smislu tradicije, se v primeru
Ostijevega pesnitva kae kot nekakna ne-nujnost in nezadostnost, kajti njegove pesmi, napi-
sane v bosanini ne rpajo zgolj iz bosanske tradicije in tiste v slovenini ne zgolj iz slovenske.
Na tem mestu pa se znova postavlja vpraanje, ali je jezik res meja in doloilo posamezne nacio-
nalne knjievnosti in kolikno vlogo igrata pri tem kulturni spomin in medbesedilnost kot sredst-
vo (pre)oblikovanja in (pre)interpretiranja (literarne) tradicije. Josip Osti se na slovensko tradicijo
(medbesedilno in citatno) ne navezuje samo v zbirkah, ki jih je napisal v slovenini, ampak tudi
e v prejnjih zbirkah, napisanih v materinini. Vsako literarno besedilo seveda velja za odprto in
nedokonano in je odvisno od razlinih branj. Vsak bralec besedilo bere v skladu s svojimi prido-
bljenimi medbesedilnimi izkunjami, kar vsekakor pogojuje razumevanje besedila. To velja tudi v
primeru, ko bere tuje umetnostno besedilo. Bralec ga s svojim posebnim obzorjem priakovanj in
medbesedilno izkuenostjo iz druge kulture opomenja drugae kot rojeni govorec, ki je umeen
v izvirno kulturo danega besedila (Grosman 2004: 37).
191
Pri literarnih delih priseljenskih avtorjev gre, kot smo e nekajkrat omenili, za preplet dveh kul-
tur. In e tu e enkrat potegnemo vzporednico s teorijo prevajanja in prevajanjem kulturnega spo-
mina in medbesedilnosti, ki tudi prevajalcu povzroa velike teave, lahko enako trdimo za bralca
priseljenskega dela. Zaradi dvokulturnosti je razumevanje na nekaterih mestih oteeno, seveda
odvisno od tega, v kolikni meri bralec pozna priseljenevo izvorno kulturo. Ostijeva poezija do-
kazuje, da kulturni spomin lahko prehaja jezikovne in kulturne meje. Tudi zato knjievnost prise-
ljencev mnogi pojmujejo kot knjievnost v tretjem, vmesnem prostoru. Literarna dela priseljen-
cev zaradi prestopanja meje/meja bralcu predstavljata obenem bliino in oddaljenost.
Prestopanje meja
Vsaka kultura prostor deli na svoj notranji prostor in njihov zunanji prostor (Lotman 2001: 131).
Vse, kar prehaja od zunaj, z one strani meje, je pojmovano kot besedilo iz druge kulture in zato
zahteva prevajanje (Lotman 2001: 140). Literarna dela priseljenskih avtorjev torej ne glede na to,
v katerem jeziku so napisana, zahtevajo prevod ne (zgolj) v drug jezik, ampak predvsem v drugo
kulturo. Bralec se mora ob branju zavedati dvojnosti, dialokosti besedila (na kar ga seveda be-
sedilo tudi samo opozarja) in ga mora nato reteritorializirati prevesti v svojo kulturo. Ves as se
mora zavedati, da obstaja monost in verjetno tudi nujnost, da besedilo s seboj nosi kulturni spo-
min drugega in s tem zmoti in preoblikuje kulturni spomin, v katerega vstopa.
V primeru priseljencev lahko govorimo o dobesednem in prenesenem prestopanju meja. De-
teritorializacija je obenem premik iz starega v nov (geografski) prostor in premik iz izvorne v novo
kulturo, iz materinine v tuj jezik. Toda sedaj se stari in novi prostori pojavljajo skupaj. Dva gla-
sova in dva jezika v sebi zajemata stik med razlinimi pogledi na svet. Mnoge Ostijeve pesmi se
dogajajo v Sarajevu. Ta spomin pa se sedaj (v njegovih slovenskih pesmih) naseljuje v nov pro-
stor, ki je v veini primerov Kras. Premik prestopanje meja se tako ni zgodilo samo v jeziku in
kulturi, ampak tudi v geografskem prostoru. In ko se gibljemo v prostoru, prekamo njegove meje,
potujemo iz enega prostora do drugega, nas nagovarja mnotvo tekstov, obenem pa s seboj nosi-
mo spomine in predstave drugih doivetih in zamiljenih prostorov, zaradi esar postajajo pros-
torske meje gibljive (Juvan 2004). Josip Osti je s svojo poezijo vstopil v slovenski jezik in sloven-
sko poezijo. Vendar pa se le-ta pri tem obenem zliva z neko drugo kulturo in prav ta dvojnost
dialokost jo postavlja izven meja ene same nacionalne kulture in ima podobno kot prevodi v tuje
jezike vlogo povezovanja ve kultur.
Literatura
BHABHA, Homi K.,1994: The Location of Culture. London: Routledge.
DELEUZE, Gilles, GUATTARI, Flix,1995: Kafka: za manjinsko knjievnost. Prev. Vera Troha. Ljubljana: Literarno-umet-
niko drutvo Literatura.
GROSMAN, Meta, 2004: Knjievnost v medkulturnem poloaju. Ljubljana: Znanstveni intitut Filozofske fakultete.
HALBWACHS, Maurice, 2001: Kolektivni spomin. Prev. Drago B. Rotar. Ljubljana: Studia Humanitatis.
JUVAN, Marko, 2000: Intertekstualnost. Ljubljana: DZS.
JUVAN, Marko, 2004: Spaces of Intertextuality/The Intertextuality of space. Primerjalna knjievnost, tematska tevilka
Literature and Space.
KOCIJANI, Pokorn Nike (ur.), 2003: Misliti prevod. Izbrana besedila iz teorije prevajanja od Cicerona do Derridaja. Lju-
bljana: tudentska zaloba.
192
LOTMAN, Yuri M., 2001: Universe of the Mind. A Semiotic Theory of Culture. Prev. Ann Shukman. London: I.B. Tauris &
Co Ltd.
NOVAK, Boris A.,1999: Dvojezini pesniki glas. Sodobnost 47/910. 839847.
OSTI, Josip,1990: Barbara in barbar. Prev. Jure Potokar. Maribor: Zaloba Obzorja.
OSTI, Josip, 1993: Sarajevska knjiga mrtvih. Prev. Jure Potokar. Ljubljana: DZS.
OSTI, Josip, 1995: Salomonov peat. Prev. Jure Potokar. Ljubljana: Mihela, Drutvo slovenskih pisateljev.
OSTI, Josip, 1999: Kraki narcis. Ljubljana: tudentska zaloba.
OSTI, Josip, 2002: Veronikin prt. Ljubljana: tudentska zaloba.
OSTI, Josip, 1999: Pesmi iz besed, ki rastejo v tomajskem vrtu. Sodobnost 47/910. 852854.
Pogovor z Josipom Ostijem. Nai razgledi, 1998, t. 199200. 142160.
RUSHDIE, Salman, 1991: Imaginary Homelands. Essays and Criticism 19811991. London: Granta Books.
193
Gaper Troha
UDK 821.163.6.092 Jovanovi D.
Vekulturnost in umetnika svoboda v SFRJ primer drame
Karamazovi Duana Jovanovia
V svojem predavanju se bom ukvarjal z dramo Karamazovi Duana Jovanovia, ki je nastala leta 1979 in je bila upri-
zorjena v letih 1980 in 1981, ko je bila vsakrna kritika oblasti sprio Titove bolezni in smrti razumljena kot skrajno nedo-
moljubno dejanje. Z analizo njene usode v Srbiji in Sloveniji bom skual pokazati, da je lo v ozadju tega dogajanja za med-
nacionalna trenja in vpraanje centralizacije. Vloga dramatike v tej situaciji je bila odpiranje pereih vpraanj in iskanje
monih odgovorov, v zameno pa jo je slovenska republika oblast itila pred zahtevami po represivnih ukrepih iz drugih
republik.
In my talk I will deal with Duan Jovanovis play Karamazovi, written in 1979 and staged in 1980 and 1981, when any
criticism of the authorities, in the light of Titos illness and death, was perceived as an extremely unpatriotic act. Through
an analysis of the plays fate in Serbia and Slovenia, I shall try to show that in the background were conflict among nation-
alities and the issue of centralisation. The role of the drama in this situation was to pose difficult questions and to look for
possible answers; in exchange the Slovene Republican authorities offered protection against the repressive measures
demanded by other republics.
Uvod
Na usodo Jovanovieve drame je mono vplivala splona politina situacija na zaetku osemde-
setih let preteklega stoletja. Doloala jo je ustava iz leta 1974, ki je skuala odgovoriti na dve vpra-
anji: 1. Kako prepreiti, da bi obraun z liberalizmom [koncem estdesetih, op. G. T.] ne pome-
nil vrnitve sovjetskega modela in ortodoksnih komunistov? in 2. Kako ob spoznanju, da se ivlje-
nje legendarnega predsednika Tita izteka, nadomestiti legendo s takim sistemom vodenja drave,
ki bo vzdral pritiske njene heterogene nacionalne sestave? (Kulturna politika, 1997: 64.) Nova
ustava je dokonno utrdila samoupravljanje in je temeljila na federativnem principu, ki je zagotav-
ljal vsakemu narodu pravico do samoodlobe in odcepitve. Tej stopnji federalizacije so ugovarjali
predvsem v Srbiji zaradi vejih pristojnosti obeh avtonomnih pokrajin in v JLA. Na ekonomskem
podroju je bila uvedena t. i. dogovorna ekonomija, v kateri naj bi se podjetja med sabo dogovar-
jala, kar je povzroilo upad konkurennosti jugoslovanskega gospodarstva na tujih trgih in vianje
cen na domaem. Po vsej Jugoslaviji so spodbujali razvoj panog, ki so temeljile na nekvalificirani
delovni sili, kar je za Slovenijo pomenilo poveano priseljevanje iz drugih republik. V politiki je bil
uveden delegatski sistem, v katerem so delavci v podjetjih in obani v krajevnih skupnostih volili
predstavnika telesa, ki so nato iz svoje sestave volila ira telesa vse do republike oz. zvezne
ravni. Sistem je bil nepregleden in ni deloval, tako da je veino odloitev sprejemal ozek krog ljudi
v oblastnem vrhu, krepila pa se je vloga uradnikov, ki so bili v nasprotju z delegati zaposleni za
dalje obdobje in so imeli bolji pregled nad dogajanjem. Kardeljev sistem pluralizma samo-
upravnih socialistinih interesov je bil e vedno nedemokratien in enopartijski, a je prav zaradi
svoje nepreglednosti in posledinega umanjkanja odgovornosti omogoal relativno svobodo in
odprtost (Neak 2003: 302304).
194
Spremenila se je tudi upravljavska struktura v kulturi, ki je po novem temeljila na delavskem
zboru (vsi delavci) in delavskem svetu (predstavniki delavcev) ter svetu kulturne organizacije, ki
so ga sestavljali predstavniki delavcev in predstavniki ire drubene skupnosti v enakem razmer-
ju. Dvodomnost sveta je vodila v neskonna dogovarjanja, a si je ustanovitelj (republika, obina)
pridral pravico, da v nemogoih situacijah posreduje (Kulturna politika, 1997: 77).
Usoda drame Karamazovi
Karamazovi so razdeljeni na dva dela, ki ju louje asovni preskok dvajsetih let in ki obravnavata
dve generaciji. Prvi del se godi v asu od 1946 do 1956, drugi leta 1968 (Jovanovi 1981: 324).
Svetozar Miti, loeni novinar z dvema sinovoma, se poroi z Olgo in ivi mirno druinsko ivljenje,
dokler na partijskem sestanku ne podvomi v spremenjeni odnos do ZSSR po sporu z informbiro-
jem. Zaradi tega ga zaprejo in poljejo na prevzgojo, kjer se ui pisati proreimske govore in pe-
smi. Kljub svoji kasneji drubeni rehabilitaciji Svetozar svoje travme ne razrei, zato se ta prenese
na njegove tri sinove, katerih svet je unien in brez perspektive. Dejan postane zdravnik in bei v
konformizem ter socialni uspeh, Branko se v Londonu udinja etnikom in pravoslavni cerkvi ter na
koncu naredi samomor, najmlaji Janez postane rock zvezdnik in bei v ekstazo popularnosti.
Karamazove je v Narodno pozorite v Beogradu iz Slovenije prinesel njegov upravnik Velimir
Luki in jih naknadno uvrstil v program za sezono 1979/80. Slednje je bilo mono na osnovi
splone odobritve programskega sveta, da gledalie lahko brez njegovega soglasja uvrsti v e
sprejeti repertoar vsako sodobno domae delo, e to izpolnjuje splone programske opredelitve
Narodnega gledalia (Radovanovi, Mrki 1990: 125). Premiera je bila napovedana za torek,
11. 3. 1980, v nedeljo, 9. 3. dopoldne pa je bila generalka za programski svet, ki bi moral po pred-
stavi premiero odobriti.
Na sestanku po generalki so bili, kot je razvidno iz zapisnika, vsi zunanji lani mnenja, da je
treba premiero odpovedati, notranji lani pa so predstavo veinoma podprli (Radovanovi 1990:
127131). Naslednji dan je bil formalno sprejet sklep, da premiere ne bo, emur so botrovali tako
argumenti zunanjih lanov sveta kot tudi popolna pasivnost veine notranjih lanov
(Radovanovi 1990: 131).
Neslavni zaetek je za Karamazove pomenil le uvod v kasneji jugoslovanski uspeh. Jovano-
vieva drama je namre e istega leta (12. 12. 1980) doivela svoj krst v SLG Celje. Naslednje leto
so jo uprizorili v Sarajevu Kamerni teatar 55, 12. 2. 1981, ki je Kramazove igral tudi na Sterijevem
pozorju in zemunski sceni Narodnega gledalia v Beogradu in Zagrebu KPGT, 8. 12. 1981,
ki je predstavo igral od 12. 12. 1981 tudi na odru tudentskega kulturnega centra v Beogradu. Jo-
vanovi je za svojo igro prejel nagrado Slavka Gruma leta 1979 in junija 1980 Gavellovo nagra-
do (najvijo nagrado za dramsko delo na Hrvakem).
Na Slovenskem je odmevala predvsem uprizoritev v Celju, okrog katere se je razvila polemika
med slovenskimi kulturniki in beograjskim kritikom Milutinom Miiem. Slednji je po premieri
objavil celostransko kritiko v Borbi, v kateri je najprej ugotovil, da je Jovanovi postavil trditev, da
se je KPJ v asu informbiroja in tudi v daljem zgodovinskem obdobju vse do danes postavljala
nad intimne opredelitve posameznika in celega naroda, in zakljuil, da Prevzgoja srca [spre-
menjeni naslov drame, op. G. T.] ob vei dramski formi in scenski interpretaciji vendarle ostaja
195
izmiljeno izkrivljanje zgodovinske vloge KPJ v razvoju jugoslovanske skupnosti (Mii 1980). e
ob tem upotevamo, da si urednik asnika NIN ni upal objaviti pozitivne kritike Dragana Klaia z
iste premiere (informacija Dragana Klaia avtorju z dne 24. 3. 2004) in da so bili najbolj udarni
deli Miievega lanka e naslednji dan ponatisnjeni v Veernjih novostih, teko izkljuimo vlogo
srbskih oblasti pri odpovedi premiere in kasneji polemiki. Slednja se je razvila med Miloem Mi-
kelnom, takrat direktorjem Cankarjeve zalobe, in Miiem. Mikeln in ostali slovenski kulturniki so
se postavili na stalie, da v Sloveniji obstaja absolutna pravica, da se ustvarjeno delo da v jav-
nost. Javnost pa ima pravico, da do njega zavzame kritino stalie (Kritiari ili diverzanti, 1981),
zato so nasprotovali Miiu, ki naj bi dramo napano razumel. Mii je v svojem zagovoru sloven-
sko stran napadel kot nacionalistino in se branil s pozicij jugoslovanstva. Nasprotje med nacio-
nalizmom in jugoslovanstvom je povzel tudi Komunist, ki je poudaril, da je vsaka nacionalna kul-
tura obenem tudi jugoslovanska in naa in da moramo biti na te pojave partikularizma e pose-
bej pozorni, saj spodbujajo nacionalizem (Zafirovski 1981).
Zakljuek
Spor z informbirojem in njegove posledice so bile mitina toka komunistine oblasti, na kateri je
gradila t. i. tretjo pot, ki se je najbolj jasno izrazila z ustanovitvijo gibanja neuvrenih. Jovanovi je
z dramo Karamazovi postavil na oder obutljivo temo in jo obdelal s stalia posameznika ter nje-
gove svobode, kar je bilo leta 1980, ko je umiral Josip Broz, nedvomno provokativno. Na odkrito
nasprotovanje je drama naletela v Beogradu, ki se je zavzemal za nastanek enotne jugoslovanske
kulture, jezika in naroda, saj bi zaradi svoje tevilne premoi v njem prevladovali prav Srbi. Temu
so v Sloveniji vseskozi ostro nasprotovali zaradi specifinih ekonomskih in kulturnih razmer.
Jovanoviu je v Karamazovih lo za kritiko Komunistine partije in drubenega sistema, a se je
debata ob krstni uprizoritvi prenesla na peree vpraanje mednacionalnih odnosov in centrali-
zacije. Srbska podpora centralistinim staliem je na Slovenskem utrdila zaveznitvo med kul-
turniki in oblastjo. Oblast je umetnike podprla v prizadevanjih po ohranitvi jezika in kulture ter uve-
ljavljanju svobode govora, da bi s tem utrdila svojo povezanost s slovensko javnostjo in se obenem
distancirala od Beograda. Dopustila je torej jugoslovansko premiero Karamazovov v Celju in ni po
sredovala v polemiki Mikeln Mii. e bolj jasno se je to zaveznitvo pokazalo leta 1987 ob za-
pletih okrog 57. tevilke Nove revije in plakata Novega kolektivizma za dan mladosti, ko republiki
javni toilec kljub pritiskom zveznih oblasti in javnim pozivom k discipliniranju kulturnikov ni nael
razlogov za tobo (Gabri 2000: 3034).
Literatura
GABRI, Ale, 2000: Cultural Activities as Political Action. V: Leopoldina Plut Pregelj: The Repluralization of Slovenia in
the 1980s: New Revelations from Archival Records. Seattle: The Henry M. Jackson School of International Studies,
University of Washington. 1635.
JOVANOVI, Duan, 1981: Osvoboditev Skopja in druge gledalike igre. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kritiari ili diverzanti, 1981. NIN, 25. januar.
Kulturna politika v Sloveniji, 1997. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede.
MII, Milutin, 1980: Po srcu, a ne po istini. Borba, 16. december.
MII, Milutin, 1980: Po srcu, a ne po istini. Veernje novosti, 17. december.
196
NEAK, Duan, 2003: Oris sodobne obe in slovenske zgodovine: ubenik za tudente 4. letnika. Ljubljana: Oddelek
za zgodovino Filozofske fakultete.
RADOVANOVI, Aleksandar, MRKI, Ljiljana, 1990: Sudbina predstave Karamazovi u Narodnom Pozoritu u Beogradu.
V: Pozorite i vlast u Jugoslaviji (19441990): druga strana medalje obrauni i zabrane. Scena 2/3. 125131.
ZAFIROVSKI, Pane, 1981: Stranci i mee duha. Komunist, 23. januar.
197
Mateja Jemec
Zdravnika zbornica, Ljubljana
UDK 811.163.6'276.6:34:81'25
Koliko vekulturnosti prenesejo slovenska pravna besedila?
Prevajanje pravnega reda Evropskih skupnosti je zaradi velike koliine besedil vplivalo tudi na slovenski jezik. Poleg
terminologije, ki se je vzpostavljala skupaj s prevajanjem in je zbrana v Evrotermu, so se uveljavile tudi nekatere skladenj-
ske posebnosti. Prevodi so potrjeni in veljajo v vseh dravah lanicah, hkrati pa so osnova za prevajanje pravnih besedil v
prihodnje.
The translation of the acquis communautaire has had an influence on the Slovene language because of the great vol-
ume of the texts involved. As well as the terminology that appeared as part of the translation process and that appears in
the Evroterm corpus, a number of syntactic peculiarities arose. The translations have been approved and are valid in all
the EU member countries; they also represent a foundation for the translation of legal texts in the future.
Slovenija je morala pred vstopom v Evropsko unijo prevesti vso veljavno zakonodajo Evropske
unije. Namen prevajanja ni bil samo seznanjanje z vsebino besedila,
1
temve so postali prevodi
pravno zavezujoi v Sloveniji in od 1. maja 2004 naprej tudi na obmoju celotne Evropske unije.
Prevajanje je potekalo predvsem iz angleine, deloma tudi iz francoine in nemine. tevilo
prevodov je ocenjeno na skoraj 100.000 dokumentov. asovna stiska, ker je bilo treba pred vsto-
pom v EU konati obseno delo, je povzroila tudi manj ustrezne reitve, ki se zaradi zapletene-
ga postopka le steka spreminjajo. Sluba Vlade RS za evropske zadeve je sprva sama prevajala
dokumente, zatem pa so opravljali le e redakcijo prevodov in usklajevali delo.
2
Nastanek uradnega prevoda
Namen prevoda naj bi doloal tudi nain prevajanja. Razline teorije
3
v sredie postavljajo tako
izhodino kot ciljno besedilo, nekatere tudi prevajalca in konnega naslovnika (uporabnika).
198
1 Prevodi se lahko razlikujejo glede na namen prevajanja in stopnjo doslednosti (je besedilo samo primer nekega akta
ali je to e veljavni dokument). Po Obot 1999 je besedilna koherenca deloma jezikovno- in kulturnospecifina, zato
je pomembno, da je sprejemnik besedilo sposoben (ustrezno) interpretirati. e gre za seznanjanje z neim novim, so
pri prevajanju nujna dodatna pojasnila, kot so geografski, asovni podatki in podobno. Nord (1993) to nadgrajuje s
pragmatinimi prevajalskimi teavami, kamor uvra lastna imena, citate, tudi uporabo rodilnika in dolone ter nedo-
lone oblike.
2 Potek prevajanja je obsegal ve faz (povzeto po Krsti Sedej 2004): a) prevod (najvekrat zunanji, pogodbeni pre-
vajalci), b) prevajalska redakcija (prevajalci Sveza), c) strokovna redakcija (strokovnjaki za posamezna podroja, ime-
novala so jih ministrstva, vladne slube), ) pravna redakcija (pravniki v zakonodajni slubi in ministrstvih), d) jezikov-
na redakcija (vasih pred pravno; mogoe je bilo izdati jezikovni pridrek, kadar prevod ni ustrezal), e) Komisija za
pravno redakcijo je potrdila prevod kot slovensko razliico (dokument se v tej fazi praktino ni spreminjal) in f) prav-
na redakcija pred objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Prevodi so ocenjeni z 1 do 5, kar oznauje zaneslji-
vost prevoda.
3 Stolze (
3
2001) opisuje razline teorije glede na jezikovni sistem, vrsto besedil, prevajanje kot samostojno znanost,
dejanje prevajanja in prevajalca kot kljuni dejavnik v procesu.
Samo prevajanje kot dejanje pretvarjanja izvirnika v novo besedilo
4
pa mora upotevati pravila
izhodinega in ciljnega jezika, torej najvekrat angleine in slovenine. Pravni jezik ima dva
osnovna naslovnika (Stolze 1999: 47) pravnika in uporabnika predpisa (dravljana, komur so
predpisi namenjeni). Pravni jezik vsebuje mnoge izraze, ki jih poznamo tudi v splonem jeziku
(predvsem je opazen proces determinologizacije, prehajanja strokovnih izrazov v sploni jezik
preko medijev), poleg tega pa mora biti pravni jezik prilagojen splonemu, saj je povezan s kon-
kretnimi ivljenjskimi stvarmi (prav tam). Kljub temu pa so pravni izrazi iz splonega besednjaka
kot termini pomensko bolj natanno doloeni ali bolj abstraktni (npr. drava, finance, ribe).
Teoretina izhodia R. Stolze (1999) v ospredje postavljajo strokovni izraz (njegovo ne/ra-
zumljivost, uporabnost, definicijo, prevodljivost/neprevodljivost), identinost (stopnjo enakosti,
primerjavo poimenovalnih sistemov, normiranje), razumevanje, besedotvorna pravila (uporabo
predpon in pripon, kratice), morebitno metaforinost (sopomenskost, vepomenskost) in vrsto
besedila (uredba, doloba, smernica, pogodba). Prevajalci naj bi se usposobili za prevajanje ter-
minologije enega podroja, eprav je to zaradi narave dela skoraj nemogoe), vendar pa so prav
temeljni akti Evropskih skupnosti (Rimska, Maastrichtska, Amsterdamska, Pogodba iz Nice ter
Enotni evropski akt) primer zdruevanja ve podroij, etudi si je prevajanje enega besedila raz-
delilo ve ljudi. Enakost je zagotavljala uporaba prevajalskih orodij. Obvezen vir terminologije so
bili slovenski zakonski in podzakonski predpisi
5
ter terminoloka zbirka Evroterm.
6
Poleg tega so
morali prevajalci pri vsakem prevodu obvezno sestaviti glosar, kamor so vkljuili tudi podatke o
teavah pri iskanju ustreznice, pogoste in stalne izraze, vse naslove pogodb, ustanov (torej stvar-
na lastna imena) ter izraze, ki so drugje drugae prevedeni.
Prevod pravnega akta ES // mora biti natanen in vsebinsko ustrezen. // Vsekakor je nujno, da
ima slovensko besedilo enako tevilo stavkov kot izvirniki, kar je pomembno zaradi morebitnega poznej-
ega sklicevanja na neki stavek. // v idealnem primeru je treba zagotoviti dosledno in enotno rabo
enakih prevedkov za enake izvirnike v celotnem pravnem korpusu primarne in sekundarne zakonodaje
EU. // vendar je prevajalec, ki prevaja predpise z nekega podroja, e po temeljnem prevajalskem
naelu obvezan uporabljati enake reitve za iste pasuse v razlinih dokumentih s tega podroja.
(Navodila, 2002: 7, poudarila M. J.)
Glosar je postal hkrati temelj za nove prevode in gradnjo Evroterma. Pri tem se je izkazalo, da
kljub dokaj dolgemu postopku pregledovanja vse reitve stilno niso najbolj primerne. Eden od pri-
merov iz glosarja je prevod anglekega izraza after obtaining the assent, ki je preveden trikrat:
po privolitvi; Svet na predlog Komisije in po privolitvi Evropskega parlamenta odloa soglasno; po pri-
dobitvi privolitve; Svet na predlog Komisije in po pridobitvi privolitve Evropskega parlamenta ter po po-
svetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno opredeli naloge; po dani privo-
litvi; Po dani privolitvi Evropskega parlamenta, ki , Svet soglasno sprejme dolobe. (Maastrichtska
pogodba glosar.)
199
4 Prim. Newmark (2000). Nekatere teorije zagovarjajo nastanek novega izvirnika, kar pri prevajanju acquisa celo dri.
5 Navodila za prevajalce (15. februar 2002) in dopolnila (oktober 2002 in februar 2003).
6 Evroterm: http://www.gov.si/evroterm/index.php. Ocena zanesljivosti terminov je povpreno 4 (Krsti Sedej 2004: 159).
Nujnost enakega tevila stavkov, istih konnih loil in nenazadnje uporabe prevajalskih orodij
ter skupne terminoloke baze so prevajalce prisilili, da so upotevali e uporabljene reitve (npr.
prompten in ne hiter, takojen; dati privolitev in ne privoliti ).
Terminologija
Prevajalci so imeli v obstojeih splonih in terminolokih slovarjih le delno oporo, saj so izrazi za-
stareli in pomanjkljivi (eljko 2004), v novejih slovarjih pa terminologija e ni (bila) usklajena.
Enopomenskost pravnih izrazov je kot ideal praktino nemogoe dosei.
7
Svez je zato zgradil
svojo terminoloko bazo, Evroterm, zaradi potrebe po podatkih o natannem mestu uporabljene
reitve je vzporedno nastajal e Evrokorpus, ki je z Evrotermom povezan. Ob iskanju je omogoe-
na neposredna povezava med obema. Zaradi pomanjkljive oznaenosti Evrokorpus ni tako iroko
uporaben kot Fida. V letonjem letu so na Intitutu Joef Stefan oznaili tudi Evrokorpus (pred-
stavitev, 17. maj 2005).
Vzporedni korpus
O pravi gradnji vzporednega korpusa (prim. Vintar 1999) pri Evrokorpusu ne moremo govoriti,
eprav naj bi bil konni cilj prav vzporednost dokumentov, ki jih lahko najdemo preko spletnih
strani EU.
8
Teava je, da niso objavljene samo konne, potrjene razliice, eprav je to vsakokrat
jasno napisano. Kljub temu Evrokorpus sestavljata slovenska in angleka razliica, obseg sobe-
sedila se da delno doloiti pri izpopolnjenem iskanju.
Izstopajoe posebnosti
Evropsko ustavo
9
v letu 2005 sprejemajo drave lanice, zato se besedilo ne spreminja. Najbolj
izrazita je raba mnoine, kjer je to manj obiajno (politike,
10
Schengenski sporazumi). V primerjavi
z nemkim izvirnikom uporabljamo ve internacionalizmov
11
(kohezija Zusammenhalt, konven-
cija Abkommen, direktiva Richtlinie). Poleg tega ponekod razumljivost zmanjuje neobiajen
besedni red, predvsem neupotevanje lenitve po aktualnosti. Na primer:
len II-40: Vsak dravljan ali dravljanka Unije ima pravico, da v dravi lanici, v kateri prebiva, pod
enakimi pogoji kakor dravljani te drave voli in je voljen na obinskih volitvah.
Glede na ime lena (Pravica voliti in biti voljen na obinskih volitvah) bi ga lahko spreme-
nili v bolj jasen:
200
7 Najobseneje je bilo podroje kmetijstva, kjer pri nekaterih izrazih tudi sami strokovnjaki niso bili usklajeni (npr. iz-
delek/proizvod; prevod an. act odloati; ukrepati; delovati; ravnati; nastopati). Podatki ob obisku Sveza 15. 7. 2004.
e ve, tudi e je angleki izvirnik ponujal le en izraz, nemki in francoski pa ve, ima tudi slovenina ve prevedkov.
8 Http://europa.eu.int/eur-lex/lex/index.htm.
9 Razdeljena je na tiri dele, del I opredeljuje EU, njene vrednote, cilje, pristojnosti, postopke odloanja in institucije;
del II govori o temeljnih lovekovih pravicah; del III opisuje politike in delovanje Evropske unije; del IV konne dolobe,
postopke za sprejetje in spreminjanje Ustave.
10 Tudi v prejnjih dokumentih.
11 Prizadevanje za nemke izraze pri prevajanju strokovnih besedil je mono izraeno tudi v Stolze 1999: 21 in naprej.
Vsak dravljan ali dravljanka Unije ima pravico, da voli in je voljen na obinskih volitvah v dravi lani-
ci, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kakor dravljani te drave.
Zakljuek
Prevajanje ni zgolj iskanje ustreznic za tuje besede, temve je hkrati prenaanje kulturnih elemen-
tov v ciljni jezik, kar na zanimiv nain kaejo besedila temeljnih pogodb EU. Na besedni ravni se
to takoj vidi v preambulah, kjer so navedeni uradni nazivi dravnih voditeljev, kakrnih slovenski
drubeni sistem nima (npr. Njegova kraljeva visokost Veliki vojvoda Luksemburki). Evropski po-
slanci potrebujemo popoln prevod in ne interpretacijo, je 27. aprila 2005 v Dnevniku na TVS de-
jal evropski poslanec Miha Brejc. Bruseljski tolmai naj bi po njegovem mnenju uporabljali neto-
ne prevode. Prevodi pravnega reda Evropskih skupnosti so sicer veljavni, velikokrat pa zaradi
zahtevane identinosti okorni in mestoma manj razumljivi.
Viri in literatura
KRSTI SEDEJ, Adriana, 2004: Slovenska terminologija prevodov pravnih aktov evropskih skupnosti. Terminologija v asu
globalizacije/Terminology at the time of globalization. Ur. M. Humar. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU. 151161.
Medinstitucionalni slogovni prironik (zadnji popravki z dne 20. 10. 2004), 2004. Luksemburg: Urad za uradne publika-
cije Evropskih skupnosti.
Navodila za prevajanje in lektoriranje prevodov pravnih aktov Evropskih skupnosti, februar 2002. Ljubljana: Sluba Vlade
Republike Slovenije za evropske zadeve, Sektor za prevajanje.
Priloga 1 k Navodilom za prevajanje in lektoriranje prevodov pravnih aktov Evropskih skupnosti, oktober 2002. Ljubljana:
Sluba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, Sektor za prevajanje.
Priloga 2 k Navodilom za prevajanje in lektoriranje prevodov pravnih aktov Evropskih skupnosti, februar 2003. Ljubljana:
Sluba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, Sektor za prevajanje.
NEWMARK, Peter, 2000: Ubenik prevajanja. Ljubljana: Krtina.
NORD, Christiane, 1993: Einfhrung in das funktionale bersezten. Tbingen/Basel: Francke.
OBOT, Martina, 1999: Besedilna koherenca in njena prevodoslovna relevantnost. Uporabno jezikoslovje 78. Tematska
tevilka Prevajanje in tolmaenje. 5670.
PAVINIK, Marjan (ur.), 2003: Pravo. (Leksikon Cankarjeve zalobe). Ljubljana: Cankarjeva zaloba.
STOLZE, Radegundis, 1999: Die Fachbersetzung. Tbingen: Gunter Narr Verlag.
STOLZE, Radegundis,
3
2001: bersetzungstheorien. Eine Einfhrung. 3. Auflage. Tbingen: Gunter Narr Verlag.
Ustava za Evropo, 2004. Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
VIDOVI MUHA, Ada, 2004: Vpraanje globalizmov ali meje naih svetov. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Sloven-
skem (Obdobja 22 Metode in zvrsti). Ur. E. Krinik. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku
za slovenistiko Filozofske fakultete.
VINTAR, pela, 1999: Raunalniko podprto iskanje terminologije v slovensko-anglekem vzporednem korpusu. Uporab-
no jezikoslovje 78 . Tematska tevilka Prevajanje in tolmaenje. 156169.
WEILER, Joseph H. H., 2002: Ustava Evrope. Ali nova oblaila imajo cesarja? in druge razprave o evropski integraciji.
Ljubljana: Pravna fakulteta.
ELJKO, Miran, 2004: Evroterm in Evrokorpus terminoloki slovar in korpus prevodov. Terminologija v asu globaliza-
cije/Terminology at the time of globalization. Ur. M. Humar. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU. 139149.
201
UDK 811.163.6'243:371.64/.69
Slovenina kot drugi/tuji jezik
Jutranji teaj bo prilonost za spoznavanje konkretnih pripomokov za uenje in pouevanje slovenine kot druge-
ga/tujega jezika.
Sporazumevalni prag za slovenino definira mejo, ki jo tuji govorec prestopi, ko se zna samostojno sporazumevati v
slovenini. Knjiga poleg situacij, vlog in tem, ki jih morajo obvladati govorci, prinaa tudi vpraanja o procesu uenja tuje-
ga jezika, poglavja iz praktine slovnice in sezname uporabnih besed.
Z dokumentom Opisi ravni jezikovnega znanja se je slovenina pridruila tevilnim evropskim jezikom, v katerih lahko
tuji govorci sami ocenjujejo svoje jezikovne zmonosti. Pri tem si pomagajo s 450 trditvami, ki opisujejo ravni jezikovnega
znanja na podlagi lestvic skupnega evropskega jezikovnega okvirja (CEF) in so razdeljene na ve tematskih sklopov.
Kaj potrebujemo, da ne bomo ostali lani in ejni, oziroma s im dosegamo najnijo raven jezikovnega znanja, pove Pre-
ivetvena raven v slovenini. Prironik temelji predvsem na nauenih vzorcih, ki se uporabljajo v predvidljivih situacijah.
Konno bomo na jutranjem teaju klikali po zgoenkah in spletnih virih, ki omogoajo elektronsko samouenje
slovenine kot tujega jezika od ljubiteljskih spletnih strani do virov, ki elijo razvijati celostno sporazumevalno zmonost,
ter se nato sprehodili e skozi ubenike, ki jih za kraje in dalje teaje slovenine izdaja Center za slovenino kot
drugi/tuji jezik.
The morning course represents an opportunity to get to know specific teaching and learning aids for Slovene as a sec-
ond or foreign language.
Threshold Level Slovene defines the line a foreign speaker has to cross to be able to communicate independently in
Slovene. In addition to situations, roles and themes that a speaker has to master, the book also deals with how a foreign
language should be learnt, and offers sections on practical grammar as well as lists of useful words.
With the document Levels of Language Knowledge, Slovene is placed alongside a number of other European lan-
guages in which foreign speakers can assess their language abilities. This is done with the help of 450 statements describ-
ing levels of language knowledge based on the scale of the Common European Framework and divided into many differ-
erent thematic areas.
What we require in order not to remain hungry and thirsty, or to achieve the lowest level of language knowledge is
given in Survival Level Slovene. This handbook is based primarily on patterns that can be learnt for a range of predictable
situations.
Finally, we will explore disc-based and online resources that enable self-learning of Slovene from amateur web sites
to sources designed to develop all the communication skills as well as taking a look at coursebooks for both short and
long courses published by the Centre for Slovene as a Second/Foreign Language.
202
203
Andreja Markovi
Sporazumevalni prag za slovenino prironik v rokah uporabnika
Prironik Sporazumevalni prag za slovenino je zdaj e eno leto na naih knjinih policah
1
in
zdi se primerno, da nanj pogledamo e s perspektive uporabnika ter se zamislimo, kako dobro
ga izkoriamo oziroma kdaj ga jemljemo v roke.
Na zaetku le na kratko povzemimo glavna dejstva o tej publikaciji: prironiki Sporazumevalni
prag so zaeli nastajati sredi sedemdesetih let prejnjega stoletja, ko se je zael uveljavljati komu-
nikacijski pristop pri uenju jezika. Prvi tovrstni prironik za angleino z naslovom Threshold level
sta sestavila avtorja J. Trim in J. A. van Ek, temu modelu opisa uenja jezika pa so sledi tevilni
evropski narodi. Projekt je e vedno iv in cilj Sveta Evrope je, da bi takni opisi obstajali za vse
evropske jezike.
2
Kljub temu da se morda komu zdi, da bi utegnil biti koncept izpred tridesetih let
zastarel, pa je v resnici model tega prironika vsestranski in primeren za vse ive jezike, saj v izho-
die postavlja potrebo po sporazumevanju, ki je skupna vsem, ki se lotijo uenja tujega jezika;
na drugem mestu je nato z razlinih vidikov opisano, kako te komunikacijske cilje dosei. Za vsak
jezik je seveda nujno poiskati specifine sestavine in temeljni model prilagoditi posebnostim jezi-
ka in kulture. Sam pojem sporazumevalni prag je povezan s sporazumevalno zmonostjo. To je
meja oz. prag, ki ga tujec govorec prestopi, ko se zna samostojno sporazumevati v ciljnem jezi-
ku. V prironiku so torej opisane situacije, v katerih bodo uporabniki najverjetneje rabili tuji jezik,
vloge, ki jih bodo v teh situacijah igrali, in podroja ter teme, ki jih bodo najverjetneje morali obvla-
dati. Poleg tega so obravnavana e pomembna vpraanja o samem procesu uenja tujega jezi-
ka, dodani so praktini slovnini opis in seznami uporabnega besedia.
Sporazumevalni prag je kot prironik koristen vir informacij za uenje in pouevanje sloveni-
ne in eprav je prvenstveno namenjen uiteljem slovenine kot drugega/tujega jezika ter narto-
valcem jezikovnih teajev in unih gradiv, ga gotovo lahko koristno uporabljajo tudi vsi drugi, ki
se tudijsko ali poklicno ukvarjajo z jeziki.
Prironike ljudje navadno jemljemo v roke, kadar naletimo na teave ali iemo odgovore,
reujemo svoje dvome, pa tudi takrat, ko elimo le potrdilo, da je nae vdenje o neki stvari pravil-
no. V sklopu predstavitve na jutranjem teaju bomo izpostavili nekaj tipinih situacij, v katerih nam
prironik lahko koristi.
1 Lani sta I. Ferbear in J. Zemljari Miklavi na tovrstnem sreanju pripravili predavanje z naslovom Pred slovenskim
(sporazumevalnim) pragom, gl. Ferbear, Zemljari Miklavi 2004: 202203.
2 Naslovi tovrstnih prironikov, ki smo jih imeli na voljo avtorji Sporazumevalnega praga za slovenino: Kontaktschwelle
Deutsch als Fremdsprache, Niveau seuil, Livello soglia, Porogovij uroven.
Teave pri uenju jezika nastanejo, e tisti, ki se ui, ne dosee svojih priakovanj ne zna
dovolj, da bi se sporazumel, ali je slabo ocenjen, kadar gre za obliko formalnega izobraevanja.
Vasih se zgodi tudi, da je govorec kljub brezhibnemu znanju napano razumljen. V prironiku si
bomo torej ogledali, kako je definiran proces uenja jezika, nato pa analizirali, kateri dejavniki so
v konkretnih primerih upotevani in kateri ne. Osredotoili se bomo na svoje izkunje uenja tuje-
ga jezika in komentirali, kaj (glede na napotke v Sporazumevalnem pragu) navadno uresniujemo
in emu uitelji ali tudentje posveamo premalo pozornosti.
V delavnikem delu si bomo zastavili nekaj nalog in jih poskusili reiti s prironikom v roki,
seveda. Ugotavljali bomo, ali se nae pojmovanje o tem, kaj je stopnja znanja sporazumevalni
prag, ujema s tistim v prironiku; sooili se bomo z rabo metajezika prironika in preizkusili, kako
lahko prironik koristi uitelju ali tudentu pri ustvarjanju unih gradiv oz. tvorjenju lastnih besedil.
Viri in literatura
FERBERAR, Ina et al., 2004: Sporazumevalni prag za slovenino. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik
pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete in Ministrstvo RS za olstvo, znanost in port.
FERBEAR, Ina, ZEMLJARI MIKLAVI, Jana, 2004: Pred (slovenskim) sporazumevalnim pragom. 40. seminar sloven-
skega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ur. M. Stabej. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji
jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 202203.
204
205
Marjana Lavri
Kaj zmorem v drugem/tujem jeziku
Dr. Nataa Pirih Svetina, mag. Ina Ferbear, Marjana Lavri, Katja Arzenek: Opisi ravni jezikov-
nega znanja (2004).
Lani je v okviru slovensko-poljskega projekta TIPS (Testing in Polish and Slovene), tj. projekta,
ki je nastal v okviru evropskih projektov Socrates Lingua 2, izla slovenska inaica dokumenta
Opisi ravni jezikovnega znanja. Publikacija je izla skupaj e s tremi dokumenti, in sicer s Preivet-
veno ravnijo v slovenini, Slovenskim pojmovnikom s podroja jezikovnega testiranja, Kontrolnimi
vpraalniki za evalvacijo testov in testnih nalog ter z Navodili za avtorje testnega gradiva. Projekt je
bil lani nagrajen z evropskim jezikovnim priznanjem, ki ga podeljujeta evropski komisar za izo-
braevanje, usposabljanje, kulturo in vejezinost ter Ministrstvo RS za olstvo, znanost in port.
Opisi ravni jezikovnega znanja izhajajo iz mednarodnega projekta The Alte Can Do Project
(19922002), ki je danes dostopen v 16 evropskih jezikih. Vsebuje lestvice za opis dejanske
zmonosti (performance) uporabnika tujega jezika. Na podlagi lestvic CEF (Common European
Framework of Reference Skupni evropski jezikovni okvir), ki prek priblino 450 trditev opisujejo
ravni jezikovnega znanja glede na tri sporazumevalne dejavnosti posluanje/govorjenje (pred-
vsem neposredna interakcija), branje in pisanje , je mogoe razbrati, kaj ciljna skupina ali posa-
meznik v konkretnem tujem jeziku dejansko zmore: pove, razume in zapie. Trditve so razdeljene
na tri temeljna interesna podroja, s katerimi se ponavadi uporabnik sreuje v vsakdanjem spo-
razumevanju:
A Socialni stiki; turizem
B Delo
C tudij
Vsako od podroij pa je e natanneje razlenjeno na tematske sklope. Tako je na primer pod
interesnim podrojem A mogoe najti od potovanja, nastanitev, prehranjevanja in nakupovanja,
ogleda znamenitosti, navezovanja osebnih stikov, bannih in potnih storitev idr. do sredstev jav-
nega obveanja, kulturnih in druabnih prireditev. Opisi so sestavljeni tako, da je v okviru enega
od treh podroij najprej predstavljen tematski sklop (npr. potovanje), sledijo dejavnosti, znailne
za ta tematski sklop (npr. prihod v deelo, potovanje po deeli, usmerjanje, najem vozila), ter oko-
lje, kjer se ta dejavnost dogaja (npr. letalie, eleznika/avtobusna postaja, ulica, potovalna
agencija itd.), na koncu pa je sporazumevalna dejavnost (npr. posluanje/govorjenje).
Sledi lestvica s stopenjskim opisom jezikovnega znanja, tako da vije stopnje vkljuujejo vse
prejnje. Za primer si oglejmo, kaj je priakovati od uporabnika tujega jezika npr. na:
A1 Razume preprosta navodila glede smeri, npr. Pri semaforju zavijte levo.
B2 Znajde se v veini situacij, ko najema vozilo ipd.
C2 Podrobno razume (zapletene) pogoje najema, povezane npr. z okvaro ali krajo najetega
avtomobila.
Lestvice CEF vsebujejo est ravni:
A1 preivetvena raven uporabnik zna izmenjati informacije na preprost nain,
A2 vmesna raven uporabnik je sposoben razumeti in posredovati enostavne, enoumne
informacije, pri tem je izraanje omejeno na znane kontekste,
B1 sporazumevalni prag uporabnik se je sposoben omejeno izraati v znanih situacijah
in se zna odzivati v nepredvidljivih situacijah,
B2 vija raven uporabnik je sposoben dosei veino zastavljenih ciljev; lahko se izraa o
razlinih temah,
C1 raven uinkovitosti uporabnik se je sposoben kakovostno sporazumevati (ustrezno,
obutljivo za podrobnosti) in sooati z neznanimi temami,
C2 raven mojstrstva uporabnik odlino in uinkovito obvlada jezik, tudi akademsko in
spoznavno zahtevna gradiva; lahko je celo bolji od povprenega domaega govorca.
Doloeno raven jezikovnega znanja je seveda laje dosei v stiku s tolerantnim govorcem, ki
svoje besedie, strukture ipd. prilagaja uporabniku tujega jezika, oziroma kadar je na voljo dovolj
asa, e zlasti za uporabnike na nijih ravneh.
Slovenska razliica dokumenta izhaja predvsem iz anglekega originala, vendar ga dopolnju-
je tako, da upoteva tudi slovenski sociokulturni kontekst. Dokument je poleg uvoda razdeljen na
dva dela. Prvi del vsebuje tabelarni povzemalni prikaz ravni jezikovnega znanja po posameznih
podrojih lovekovega delovanja, vsebini, dejavnosti in jezikovni spretnosti, drugi pa predstavi
opise ravni jezikovnega znanja po posameznih interesnih podrojih lovekovega delovanja.
In ne nazadnje, komu je dokument namenjen? Namenjen je irokemu spektru ciljne skupine,
ki je pri uenju tujega jezika bodisi ponudnik bodisi uporabnik. Je koristno gradivo za uporabnike
tujega jezika za opis in samoevalvacijo jezikovnega znanja; za udeleence jezikovnega teaja, za
doloitev ravni, vsebine in ciljev teaja; za lektorje, izpitne izpraevalce pri doloanju ocenjevalne
lestvice, s pomojo katere je mogoe oceniti, na kateri stopnji znanja so posamezniki, ter za oce-
njevalce testnih nalog za interpretacijo rezultatov izpitov. Uporaben je tudi za ole in centre za
drugi/tuji jezik za razvoj diagnostinih testov, na podlagi dokumenta lahko nartujejo une pro-
grame in una gradiva, pripomoke in razline tipe evalvacij, s pomojo dokumenta pa lahko tudi
primerjajo cilje teajev in una gradiva za razline jezike, vendar enake namene.
206
207
Nataa Pirih Svetina
Lani in ejni ne bomo ostali
(Predstavitev dokumenta Preivetvena raven v slovenini)
Lani ob tem asu in na tem mestu smo bili Pred slovenskim (sporazumevalnim) pragom (Fer-
bear, Zemljari Miklavi 2004), letos pa se, kot vse kae, nekoliko paradoksalno spuamo po
lestvici jezikovnega znanja isto na dno, k Preivetveni ravni v slovenini.
Naj pojasnimo. V okviru lanskega jutranjega teaja je bil med drugim predstavljen prironik
Sporazumevalni prag za slovenino (2004). Ta opisuje raven B1 jezikovnega znanja,
3
letos pa v
okviru jutranjega teaja predstavljamo e prironik Preivetvena raven v slovenini (2004), ki na
isti lestvici skupnega evropskega referennega okvira za jezike (CEFR) opisuje najnijo, to je A1
raven jezikovnega znanja.
Preivetvena raven je do sedaj najnija opisana stopnja jezikovnega znanja. Tako kot sporazu-
mevalni prag pa izhaja iz zamisli o univerzalnem opisu ravni sporazumevalne zmonosti za razli-
ne jezike, ki bi bil v pomo pri uenju in pouevanju tujih jezikov (Ferbear, Zemljari Miklavi
2004). Opis preivetvene ravni je rezultat postopne redukcije opisov vijih ravni predvsem ome-
njenega sporazumevalnega praga, ki je bila sploh prva v prironiku opisana stopnja jezikovnega
znanja (v angleini Threshold level, 1975) in ki predvideva govorevo samostojno sporazumeva-
nje v ciljnem jeziku.
Jezikovno znanje na ravni A1 je ustrezno manje. Govorec na preivetveni ravni se v ciljnem
jeziku ni sposoben popolnoma samostojno sporazumevati preiveti z jezikom in v jeziku bi na
nek nain lahko pomenilo zgolj ne ostati laen in ejen v doloenem jezikovnem okolju. Uporab-
niku na tej stopnji znanja je v ciljnem jeziku omogoena preprosta izmenjava informacij v vsak-
danjih, nadvse predvidljivih in ponovljivih situacijah in govornih poloajih.
Dokument Preivetvena raven v slovenini je nastal v okviru evropskega projekta Socrates,
Lingua 2 TiPS (Testing in Polish and Slovene).
4
Konna verzija dokumenta Preivetvena ra-
ven v slovenini je po vsebini predvsem redukcija in priredba dokumenta Sporazumevalni prag v
slovenini, po obliki povzema strukturo dokumenta Preivetvena raven v projektu FINGS,
5
prinaa pa za slovenino specifine vsebine.
3 Na eststopenjski lestvici skupnega evropskega referennega okvira za jezike (CEFR) je to tretja stopnja; preostale
stopnje so: A1 preivetvena raven, A2 vmesna raven, B2 vija raven, C1 raven uinkovitosti, C2 raven mojstrstva.
4 Poleg Preivetvene ravni za slovenino so v okviru projekta nastali in izli tudi Vejezini (angleki, poljski slovenski)
pojmovnik testnega izrazja, Opisi ravni jezikovnega znanja (CAN DO statements), Kontrolni vpraalniki za evalvacijo
testov in testnih nalog ter Navodila za avtorje testnega gradiva.
5 Projekt FINGS v okviru programa Socrates je bil sprejet leta 1996. V okviru tega projekta so poleg opisa preivetvene
ravni za finski, irski, norveki, grki in vedski jezik nastali enaki dokumenti kot v projektu TiPS (nateti v opombi 4).
208
PRS-govor ci SO SE SPOSOBNI spo raz ume vati z dru gimi ljud mi v obi ajnih, pre dvid ljivih
vsak odne vnih spo raz ume valnih poloajih.
FUNKCIJA VZORCI
GOVORJENJE
PRS-govor ci SO SPOSOBNI
POZDRAVITI (nev tralno, po govorno). Dober dan. ivjo.
NAVEZATI stik s so govorc em. Kako ste?
PREDSTAVITI dru ge osebe.
To je moja mama.
Imam tri otroke.
ODZIVATI SE na pred stavit ev dru ge osebe. Me veseli.
ODZIVATI SE na obi ajna vpra anja, npr. o pou tju. Hvala, dobro.
POVABITI. A greva na kavo?
SPREJETI ali ZAVRNITI po nudbo ali pova bilo.
Ja, prosim.
Ne, hvala.
OPRAVIITI SE. Oprostite.
NAZDRAVITI. Na zdravje.
ESTITATI, VOITI. Vse najbolje.
ODZVATI SE na est itke, vo ila. Hvala.
POSLOVITI SE. Na svidenje. Adijo.
POSLUANJE
PRS-govorci SO SPOSOBNI
RAZUMETI ponudbo/povabilo.
Bi kaj spili?
Ima kaj asa?
RAZUMETI druge pri izmenjavi podobnih informacij.
BRANJE
PREPOZNATI in RAZUMETI preprosto napisano razglednico,
estitko, vabilo.
Dragi Peter, sem na morju in te lepo pozdravljam. Nataa
PISANJE
NAPISATI razglednico, estitko s preprosto vsebino.
Lep pozdrav z morja.
Vse najbolje za rojstni dan.
3
2
I
M
D
U
J
L

I
M
I
G
U
R
D

Z

I
S
O
N
D
O

6. tema: ODNOSI Z DRUGIMI LJUDMI
Slika 1: Preivetvena raven v slovenini, 2004, str. 23
Dokument je razdeljen na 14 tematsko loenih poglavij, ki naj bi po vsebini pokrivala vei-
no predvidljivih in ponovljivih vsakodnevnih situacij, v katerih se bo znael uporabnik sloveni-
ne kot tujega jezika, ter minimalen, zgolj na preivetje omejen nabor jezikovnih sredstev, ki naj
bi jih v teh situacijah uporabnik obvladal. Sporazumevalna zmonost na najniji, preivetveni ravni
je zelo omejena in v preteni meri temelji na memoriziranih izrekih vzorcih, ki so (seveda zgolj
z vidika govorcev na tej stopnji jezikovnega znanja) nedeljivi deli jezika in se jih ne da analizirati
na posamezne komponente. Poglavja si v dokumentu sledijo v naslednjem vrstnem redu: 1.
Osebna identiteta, 2. Stanovanje in bivanje, 3. Vsakdanje ivljenje, 4. Prosti as, 5. Promet in poto-
vanje, 6. Odnosi z drugimi ljudmi, 7. Telo in zdravje, 8. Izobraevanje, 9. Nakupovanje, 10. Hrana
in pijaa, 11. Storitve, 12. Usmerjanje, 13. Delo in poklic, 14. Oblikovanje diskurza.
Navedene teme predstavljajo nekakno izhodie opisa Preivetvene ravni. V okviru posame-
zne teme je priakovana raven jezikovnega znanja opisana s pomojo jezikovnih funkcij in tirih
sporazumevalnih dejavnosti: govorjenja, posluanja, branja in pisanja (Govorec je sposoben izra-
ziti voilo; Govorec razume preprosto vpraanje; Govorec razume preproste informacije npr. v pro-
gramu; Govorec zna napisati razglednico). Veina funkcij je za lajo predstavo ponazorjena s
konkretnim primerom uresniitve (Vse najbolje za rojstni dan.; Kdaj je jutri predavanje?; Teaj slo-
venine, soba 116; Lep pozdrav iz Izole.). Posamezne teme so tako predstavljene v obliki niza
konkretnih izrekov na doloeno temo v konkretni situaciji. Prednost uporabe posameznih tem kot
izhodia za opis preivetvene ravni je tudi v tem, da vsaka tema prinaa nekaj sociokulturnih vse-
bin, tesno povezanih s temo. V posameznih poglavjih je bilo mogoe navesti zelo konkretne to-
vrstne podatke (kot npr. odpiralne ase trgovin v Sloveniji ipd.), kar celotni dokument dodatno ak-
tualizira in mu daje vejo mero avtentinosti.
Slovnici v slovenski inaici opisa preivetvene ravni nismo namenili posebnega poglavja, saj
je slovnica v veliki meri stvar analitinega pristopa pri obravnavi besednega sporazumevanja, ki
pa mu, s poudarjanjem v preteni meri nekreativne, torej formulaine rabe jezika na tej ravni odre-
kamo pomembneje mesto.
Konni naslovnik prironika je heterogena skupina uporabnikov, med katerimi bi lahko izpo-
stavili npr. udeleence krajih preivetvenih oz. zaetnih teajev slovenine kot tujega jezika, tu-
dente v razlinih izmenjavnih programih, ki prihajajo na tudijsko izmenjavo v Slovenijo in se elijo
nauiti vsaj malo slovenine za vsakdanjo uporabo, vendar njihov tudij ne poteka v slovenini,
ljudi, ki zaasno ivijo (ali bodo iveli) v Sloveniji, vendar tukaj ne nameravajo ostati in sloveni-
ne v glavnem tudi ne potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu, npr. zaposleni v mednarodnih (tudi
tujih) podjetjih, veleposlanitvih, popotniki ipd.
Dokument Preivetvena raven v slovenini ni ubenik (ne vsebuje vaj, navodil za vaje, didak-
tinega instrumentarija, razlag slovninih pravil itd.). Je prironik, njegovi uporabniki pa naj bi
bili vsi tisti, ki pripravljajo teaje slovenine na preivetveni ravni, nartujejo programe najrazli-
nejih teajev slovenine za zaetnike, sestavljajo una gradiva in une pripomoke. V manji
meri je, tudi zaradi tega, ker je pisan v ciljnem jeziku, torej v slovenini, namenjen ueim se na
preivetveni ravni, da bi na njegovi podlagi npr. lahko sklepali o ciljih jezikovnega teaja ali samo-
ocenili svoje trenutno znanje jezika. Uporabili pa ga bodo lahko tudi sestavljalci testov pri sestav-
ljanju testov na preivetveni ravni slovenine.
209
V okviru jutranjega teaja bomo v delavnici dokument Preivetvena raven v slovenini poskusili
predstaviti z vidika njegovega neposrednega uporabnika. Nae naloge bodo: iskanje ustreznih
jezikovnih sredstev in ubeseditvenih monosti za posamezne v dokumentu opisane jezikovne funk-
cije, poskus didaktizacije enote iz dokumenta Preivetvena raven v slovenini in iskanje primernih
preivetvenih gradiv v ubenikih in prironikih za uenje slovenine.
Viri in literatura
Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment, 2001. Cambridge: Cam-
bridge University Press.
FERBEAR, Ina et al., 2004: Sporazumevalni prag za slovenino 2004. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji
jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete in Ministrstvo RS za olstvo, znanost in port.
FERBEAR, Ina, ZEMLJARI MIKLAVI, Jana, 2004: Pred (slovenskim) sporazumevalnim pragom, 40. seminar slo-
venskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ur. M. Stabej. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji
jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 202203.
PIRIH SVETINA, Nataa et al., 2004: Preivetvena raven v slovenini (Breakthrough level Slovene). Krakow: Universitas.
210
Mojca Stritar
Jezik na klik: Elektronski viri za uenje slovenine
V dobi interneta, mobilne tehnologije in globalizacije smo postali vsemogoni esa ne more-
mo narediti z nekaj kliki izza domaega raunalnika? Komuniciranje, iskanje informacij, rezervira-
nje kart ali opravljanje bannih storitev so le nekatere izmed uslug, ki jih uporabniki informacijske
tehnologije izkoriamo vsak dan znova, ker je udobno, hitro in poceni. Podobno je z jezikovnimi
teaji ker vsi nimamo vedno asovnih, finannih ali praktinih monosti, da bi se udeleevali
organiziranih izobraevanj, se vedno intenzivneje razvija sodobna oblika samouenja, t. i. elek-
tronsko izobraevanje, uenje na daljavo oziroma uenje prek interneta. Slovenina ni pri tem no-
bena izjema.
Raunalniko uenje ni priljubljeno le zaradi svoje praktinosti, ampak tudi zaradi lastnosti, ki
so specifinost samega medija. Una gradiva namre niso samo na zaslon preneseni ubeniki z
obilico teksta ter nekaj skromnimi ilustracijami, temve jih sodobno usmerjeni sestavljavci opremi-
jo s pestrim naborom besedil in slik, ki jim monotonijo pomagajo razbijati zvoni in vizualni pos-
netki, tako da je sploni vtis zanimiv, privlaen in kratkoasen manjkajo samo e hudobni vesolj-
ci z ogenj bruhajoimi raketami. Toda interaktivni teaji so ve kot zgolj raunalnika igrica, saj
primerno zmogljivi programi prevzamejo vlogo uitelja in ueega se vodijo od naloge do naloge,
mu razlagajo snov ter dajejo aktualne povratne informacije o pravilnosti reevanja, hkrati pa brez
milosti in brez monosti, da bi uporabnik na skrivaj pokilil v drobno natisnjene reitve na koncu
knjige, beleijo doseene rezultate. Tega ne zmore noben ubenik.
Da priujoi prispevek ne bo slepa hvalnica raunalnikega uenja, je treba omeniti tudi nje-
gove slabosti. Brez primerne strojne in programske opreme seveda ne gre, a e tako napreden
raunalnik zaenkrat ne omogoa enostavnega preverjanja govornih in tudi pisnih zmonosti. Pro-
blematiko zapisa posebnih slovenskih znakov, ki jih tujejezini uporabniki pogosto zaman iejo
na tipkovnici, reujejo programi vsak po svoje. Virtualni uitelj je kljub svoji multifunkcionalnosti
samo tog, ustveno popolnoma indiferenten program, ki ga zmede vsak kreativen, a ne nujno na-
paen odmik ueega se od predvidene poti. In ne nazadnje raunalnik le teko vzamemo s
seboj na udoben kav ali v posteljo pred spanjem
Ne glede na omejitve je uenje s pomojo elektronskih virov oblika izobraevanja, ki je v da-
nanji hitri drubi vedno bolj zanimiva in aktualna. V lanku, e bolj pa na delavnici si bomo
ogledali nekaj monosti za raunalniko uenje slovenine kot tujega jezika ter spoznali njihovo
uporabnost.
211
Ime Vir Leto Stopnja Metajezik tevilo Kaj ponuja
lekcij
First Class internet 2004- zaetna, norveki celovita jezikovna
nadaljevalna, zmonost,
izpopolnjevalna prevajanje
First Click CD zaetna angleki 6 besedie, fraze,
to Slovene slovnica
La Slovnie http://slovenie.free.fr 2000 zaetna francoski 1 besedie
Learn Slovenian CD 2003 zaetna ve jezikov 9 besedie, fraze,
(Talk Now) slikovni slovar
Ond Viking http://viking_kung. 2003 zaetna panski 1 besedie
Geb Site tripod.com.co/idiomas.html
Slavic http://slavic-net.upol.cz/ 2004- zaetna slovenski, 2- besedie,
Networking bolgarski, dialogi,
eki, literarna besedila
slovaki,
poljski
Slovenian CD in http://www.ff. 2001 zaetna angleki pribl. 9 besedie,
for Travelers uni-lj.si/sft fraze, kulturne in
turistine
informacije
Slovenianlinx http://www.thezaurus.com/ 1998 angleki 15 naloge za uitelje
slovenianlinx/ 2004
Slovenian http://www.slovenian.com 1999 zaetna, angleki 14 besedie,
On-Line nadaljevalna, fraze, slovnica
izpopolnjevalna
Slovenina http://www.e-slovenscina.si 2005- zaetna, slovenski, 2- besedie,
na daljavo nadaljevalna, angleki fraze, dialogi
izpopolnjevalna
Tako je! CD 1999 nemki, 8 besedie,
slovenski slovnica,
metajezikovno
znanje
212
1 Eksotina slovenina
Na internetu lahko najdemo ljubiteljske ali osebne strani, ki slovenino predstavljajo kot enega
od zanimivih in nekoliko zabavnih jezikov, vendar se vanjo ne poglabljajo torej kot bi od dale
opazovali eksotino ival v ivalskem vrtu. Informacije so omejene na zapis nekaj deset pogostih
besed. panska spletna stran Ond Viking Geb Site Federica Angela Valleja ima kratke, nein-
teraktivne predstavitve ve jezikov, med njimi slovenine. Poleg uvoda in razlage izgovora glasov,
prilagojene specifinostim pansko govoreih, je glavnina strani seznam besed in fraz, kot so
dober dan, mama, lepo, da sva se spoznala ali nekoliko pomanjkljiva Vesele Bozicne!.
Podobna je francoska stran La Slovnie, ki poleg drugih informacij o slovenini francosko go-
voreim ponuja izgovorjavo in nekaj besed, med katerimi sta se znali tudi balada in barka.
Bistveno resneje jemlje slovenino britanski CD Learn Slovenian (Talk Now) iz zbirke
EuroTalk. Besedie za zaetnike, ki ga ponuja, je obseno in obogateno z zvonimi posnetki, naj-
veja prednost pa so raznolike, duhovite in vizualno privlane vaje za preverjanje usvojitve novih
besed in nekaj osnovnih sporazumevalnih vzorcev. Pomembnost pravilnega izgovora je zelo po-
udarjena z monostjo, da se uporabnik posname in poslua. Virtualni uitelj je skoraj loveki, saj
reevanje ves as spremlja simpatien interaktiven par, ki izgovarja besede in komentira reitve.
Sistem belei napredovanje, za pomo pa si lahko uei se natisne slikovni slovar. Le redko kateri
uporabnik ne bo nael sebi ustreznega metajezika, v katerem so navodila in prevodi besed, saj
so monosti praktino neomejene od slovenine, angleine, nemine in panine do naj-
razlinejih afrikih in azijskih jezikov.
2 Oprostite, kje je banka?
Bolj zainteresirani obiskovalci ivalskega vrta si ival natanneje ogledajo in preberejo tudi po-
uno tablo o njenih ivalskih in prehrambenih navadah tako kot bolj poglobljeni elektronski viri
predstavljajo osnovne sporazumevalne vzorce. Njihov cilj ni, da bi se uporabnik, predvsem turist
ali popotnik, res nauil slovensko, temve da bi bil sposoben jezikovno preiveti v slovenskem
okolju. V tiskani obliki taki prironiki kot dodatki turistinim vodnikom nudijo konverzacijske vzor-
ce za situacije, s katerimi se bodo tujci v Sloveniji najverjetneje sreali. Tipine fraze so recimo
Oprostite, kje je ?, Ne razumem dobro slovensko, Prihajam iz .
Za popotnike v Slovenijo je vsekakor priporoljivo delo Slovenian for Travelers Mirana Hlad-
nika in Toussainta Hoevarja, ki je z angleino kot jezikom navodil in razlag namenjeno pred-
vsem Amerianom. Ker je delo raunalnika verzija tiskane knjige, mnoica fraz, ki jih s klikom
lahko sicer tudi sliimo, ni opremljena z vajami za preverjanje usvajanja. Zato pa so za obiskoval-
ce zelo koristne osnovne kulturne informacije in navodila, ki se pomagajo znajti v Sloveniji: kaj je-
sti, kako potovati in kje kaj kupiti. V dodatku so predlogi za izlete ter turistine oglede, nasveti za
lov in ribolov, recepti za tipine slovenske jedi, navodila za pisanje pisem, napotki za iskanje slo-
venskih prednikov in celo nekaj narodnih pesmi. Slovnica je omejena na osebne zaimke v imeno-
valniku in spregatev glagolov biti in imeti. Ker so ponujeni sporazumevalni vzorci tevilni in vasih
precej kompleksni, je Slovenian for Travelers verjetno uporabneji v konkretnih situacijah, kjer se
je treba sporazumeti s slovensko govoreimi. A to omejitev gotovo odtehta dejstvo, da je Slove-
nian for Travelers dosegljiv tako na zgoenki kot brezplano na internetu.
213
Nastajajoi mednarodni projekt Slavic Networking je namenjen predvsem Slovanom in na in-
ternetu brezplano predstavlja lekcije v poljini, eini, slovaini, bolgarini in slovenini.
Uporabnik primerja dialoge, sezname besed in fraz ter celo odlomke iz literature v razlinih jezi-
kih ter se tako ui predvsem z iskanjem podobnosti in razlik med njimi. Projekt zaenkrat ni inter-
aktiven, saj razen monosti izbire jezikov, ki ju uei se primerja, nima nikakrne dinaminosti.
Dokonna uporabnost se bo zato pokazala ele ob zakljuku projekta.
3 Razvijanje celostne sporazumevalne zmonosti
Najintenzivneje se slovenini posveajo viri, ki razvijajo ve zmonosti, torej branje, pisanje, po-
sluanje in govorjenje, to pa kombinirajo s slovnino razlago in vajami nao eksotino ival seci-
rajo in natanno analizirajo.
CD First Click to Slovene skupine avtorjev zaetnikom s pestrimi vajami, bogatimi interaktiv-
nimi ilustracijami ter zvonimi in vizualnimi posnetki pomaga pri usvajanju osnovnega besedia
in sporazumevalnih vzorcev. Zagreti si lahko preberejo slovnine razlage v angleini, pri razume-
vanju pa si lahko kadar koli pomagajo s slovarjem. Sistem belei uporabnikove rezultate. Gradivo
ni javno dostopno.
Brezplana spletna stran Slovenian On-Line Metke uk je usmerjena na avstralske uporabni-
ke in kot metajezik uporablja izkljuno angleino. Namenjena je vsem trem stopnjam jezikovne
zmonosti, eprav je najve lekcij za zaetnike. Nekaj tem je skupnih: seznami besed in vzorcev
z anglekimi prevodi, prevedeni dialogi in zgodbe, teksti za branje in naloge na petih zahtevnost-
nih ravneh, slovnica od najosnovnejih pa do kompleksnih vpraanj, forum za komunikacijo med
tudenti in slovar. Lekcije so sicer jasno opredeljene, vendar nekoliko skromne in nepregledne,
saj moramo vaje iskati v posebnem razdelku. Sama tehnina izvedba je enostavna, zato bi bila
celota kljub bogatemu gradivu enako uinkovita v tiskani obliki.
Projekt skupine slovenskih avtorjev Slovenina na daljavo, ki bo z brezplano registracijo
dostopen na internetu, eli razvijati vse tiri sporazumevalne spretnosti, eprav govorjenja e ne
more preverjati. Zaetnikom je namenjenih le nekaj vaj, sicer pa so naloge primerne predvsem za
nadaljevalce in izpopolnjevalce. Gradivo nima razlag in ne obravnava slovninih vpraanj, ampak
uvodnemu seznamu besed z anglekimi prevodi, ki temelji na Sporazumevalnem pragu za sloven-
ino, v vsaki lekciji sledijo dialogi, ki nudijo osnovne sporazumevalne vzorce, ter kompleksneja
in zahtevneja besedila. Slovenina na daljavo izkoria vse prednosti medija: ilustracije, zvone
in vizualne posnetke, beleenje uporabnikovega napredka, komunikacijo z ostalimi ueimi se
prek foruma in monost komunikacije s lovekim uiteljem prek elektronske pote. Projekt je
v fazi implementacije na internet, trenutno sta postavljeni dve lekciji od predvidenih ve kot dese-
tih, zato je e prezgodaj ocenjevati njegovo uinkovitost.
Zadnji trije elektronski viri nekoliko izstopajo od ostalih. CD Tako je! skupine avtorjev z avstrij-
ske Koroke je pravzaprav delovno gradivo, ki spremlja natisnjeni material za otroke, ki jim je slo-
venina drugi jezik. Zaradi nerelevantne tematike, preverja npr. besede, kot so tesar ali kro-
pilnica, ali poznavanje vrst odvisnikov, pa tudi zaradi nerodnih raunalnikih reitev za uenje
slovenine kot tujega jezika ni resnino uporaben.
214
Morgan Nilsson je na osnovi platforme First Class razvil zaenkrat edinstven sistem, ki nor-
vekim tudentom z univerze v Gteborgu omogoa univerzitetni tudij slovenine na daljavo.
Do nekoliko zapletene spletne strani, ki nudi najrazlineja gradiva od ubenikih ali leposlovnih
besedil, posnetih pesmi, slovenskih filmov, vaj za preverjanje besedia in razumevanja ter pred-
vsem nalog za prevajanje v norveino, lahko dostopajo samo uradno vpisani na ustrezno tudij-
sko smer. Povratne informacije dobijo z mentorjevo elektronsko poto, na podoben nain pa
opravljajo tudi izpite.
Avstralska spletna stran Slovenianlinx Aleksandre eferin vsebuje bogate informacije o slo-
venini, veliko koristnih povezav in ivahen forum. Spletna uilnica (webclassroom) ponuja lek-
cije, ki so sestavljene iz povezav na izvirna besedila od pesmi do slik in lankov ter iz nalog in
predlogov za obravnavo razlinih slovninih vpraanj ob njih. Lekcije so tematsko pestre, uenci
pa naj bi ob njih aktivno raziskovali slovenski jezik in kulturo. Po sami izvedbi je spletna stran bolj
namenjena uiteljem, ki naloge nato aplicirajo v pedagoki praksi. Zanimivo je, da prav noben del
strani ni v slovenini.
Ponudba za tiste, ki prisegajo na raunalniko uenje tujih jezikov, je torej dovolj pestra, da
dobijo vsaj nekaj uporabnih informacij. Predvsem zaetniki lahko razvijajo svojo sporazumevalno
zmonost s ponujenimi, didaktino in strokovno ustreznimi elektronskimi viri, medtem ko morajo
uenja eljni nadaljevalci in izpopolnjevalci e poakati na zakljuek kakovostno primerljivih pro-
jektov. Ob tem lahko obalujemo, da vsi od omenjenih virov niso javno dostopni, in upamo, da
bodo uporabniki znali dobro izkoristiti en klik oddaljene monosti za uenje jezika.
Literatura
FERBEAR, Ina et al., 2004. Sporazumevalni prag za slovenino. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik
pri Oddelku za slovanske jezike in knjievnosti Filozofske fakultete, Ministrstvo RS za olstvo, znanost in port.
JERMAN, Tanja, 2004. Slovenina na daljavo. 40. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj.
Ur. M. Stabej. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.
LAVRI, Andreja, 1997: Individualno uenje s pomojo multimedijskih raunalnikih programov. Sodobna pedagogika
12. 8491.
STABEJ, Marko, 2000: Centrova informacijska banka unih gradiv za slovenino kot drugi/tuji jezika (CIBUGS). Skripta 4.
Ur. A. Vidovi Muha. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knjievnosti
Filozofske fakultete. 2529.
WAKONUIG, Vladimir, 2000: Uenje z novimi mediji perspektive vzgoje in pouka. Sodobna pedagogika 51 (117)/3.
1021.
ZEMLJARI MIKLAVI, Jana, 2004. Ali se uite slovenski? Kako Vam dopade slovnina? 40. seminar slovenskega
jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ur. M. Stabej. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri
Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete.
215
Mihaela Knez
Katere ubenike pa imate?
(Predstavitev ubenikov Centra za slovenino kot drugi/tuji jezik)
Vsak lektor se na zaetku olskega leta ali teaja znajde pred dilemo, kateri ubenik naj
izbere, da bodo tudentje najbolje napredovali. Izbere ga glede na to, kakno je njihovo predzna-
nje ali so zaetniki, nadaljevalci oz. izpopolnjevalci in glede na koliino ur, ki jih ima na razpo-
lago. e imamo za pouevanje ve asa, izbiramo med ubeniki za dalje teaje (200240 ur). V
teh je vsebina obirneja, snov je podana podrobneje, posamezni deli ubenika (besedilni del,
slovnina poglavja, vaje) so uravnoteeni. V primerih, kadar gre za kraji teaj, pa poseemo po
ubenikih za kratke teaje (4080 ur). Teme so podobne kot pri ubenikih za dalje teaje, snov
pa je skrena na najnujneje, saj za podrobnejo obdelavo ni asa. Seveda se lahko tudi v pri-
meru krajega teaja odloimo za obseneji ubenik, vendar moramo narediti nart, katere vse-
bine bomo pri pouku izpustili oz. jih bodo udeleenci predelali doma, katere vsebine je nujno ob-
ravnavati, da bomo snov uspeno nadgrajevali, in kaj lahko brez teav preskoimo. Tudi ubenike
za kraje teaje je mono uporabljati na daljih. To ustreza predvsem tistim lektorjem, ki vsebine
raje dodajajo, kot pa izbirajo in imajo pri nartovanju pouka radi bolj proste roke.
Vsi ubeniku, nastali v okviru Centra za slovenino, so narejeni po komunikacijski metodi. Ob
besedilih, slovninih vsebinah, sistematinem nadgrajevanju besedia in slovninih vajah vse-
bujejo tudi veliko vaj za govorjenje, pisanje, bralno in sluno razumevaje. Ker je vsaka skupina
tudentov specifina, saj prihajajo iz razlinih jezikovnih podroij, ki so blija ali pa bolj oddaljena
slovenini, pa tudi predznanje so dobili na razlien nain (bodisi pri organiziranem uenju bodi-
si kot samouki ali pa so potomci Slovencev in so se slovenine nauili doma), je nujno, da lek-
tor tudi sam pripravi une listie/dejavnosti, ki upotevajo specifiko prav njegovih tudentov.
Med katerimi ubeniki lahko izbiramo?
Ubeniki za kratke teaje
A, B, C 1,2,3 gremo (N. Pirih Svetina, A. Ponikvar)
Ubenik je namenjen zaetnikom, glede na to so izbrane tudi teme. Uee se postopoma uvede
v svet slovenine, hkrati pa jim ponudi lepo tevilo sporazumevalnih vzorcev, kar omogoa, da
se v razmeroma kratkem asu dobro znajdejo v vsakdanjih situacijah, ki so jih spoznali pri pouku.
eprav gre za zaetniki ubenik, ponuja tudi nekaj avtentinega gradiva, najvekrat v povezavi
s fotografijami, posebnost ubenika pa so vaje za pravilno zapisovanje in izgovarjanje slovenskih
glasov, zbrane v rubriki rke in glasovi, ki zakljuujejo posamezno enoto. Je zelo komunikacijsko
216
zasnovan, slovnina zmonost je postavljena v ozadje. Bogato ilustrativno gradivo lektorju omo-
goa oblikovanje razlinih dejavnosti s slikami, ueim se pa most med njihovim jezikom in slo-
venino.
Navodila za reevanje nalog so v angleini, kar je v veliko pomo tistim, ki se uenja sloven-
ine lotevajo sami.
V kratkem bo lektorjem na voljo tudi prironik.
S slovenino nimam teav (A. Markovi, V. Haluan, M. Pezdirc Bartol, D. kapin,
G. Vuga)
Ubenik je primerno gradivo za nadaljevalce, predvsem tiste, ki elijo osveiti svoje znanje, in za-
etnike, ki e imajo nekaj predznanja oziroma pri katerih zaradi sorodnosti jezikov ali drugih
okoliin predvidevamo hitro napredovanje. Teie vsake enote je besedilo, ki je prilagojeno, ob
njem pa so vaje za razumevanje, govorjenje in pisanje ter besedie, sporazumevalni in slovnini
vzorci, ki se navezujejo na temo enote. Vsako enoto zaokroa rubrika Slovenija, v kateri so pred-
stavljene stvari, tipine za Slovenijo. Ubeniku so dodani delovni listi, na katerih so raznovrstne
slovnine vaje in zgoenka z govorjenimi besedili.
Jezikovod (I. Ferbear, N. Domadenik)
To je ubenik za izpopolnjevalno stopnjo. Primeren je za govorce z odlinim znanjem slovenine,
ki elijo dopolniti besedni zaklad in se seznaniti z nekaterimi tejimi poglavji slovenske slovnice.
Teme so aktualne in problemsko naravnane. Skuajo prikazati ivljenje v Sloveniji, slovenskega
duha, kulturo ter probleme, s katerimi se ljudje sreujejo po celem svetu: uenje jezika, stereotipi,
izseljevanje, slovenina, ekologija, sodobne druine, subkultura, genetika, slovenski film. Bese-
dila so izvirna in anrsko raznolika, tako lahko v ubeniku najdemo najrazlineje besedilne vrste
od asopisnih lankov, odlomkov iz strokovnih besedil, leposlovja, do zakona, v katerem se ude-
leenci sreajo tudi s pravnikim jezikom. Ambicioznejim tudentom je namenjena rubrika Za
radovedne, ki prinaa posebej teka besedila oz. naloge. Slovnine vsebine so razloene s pre-
prosto razlago oziroma ponazorjene s primeri, tako da lahko udeleenci sami izpeljejo pravila,
sploneji del slovninih vsebin pa je na koncu ubenika v Slovninem dodatku, ki vsebuje nekaj
pomembnejih preglednic.
Ubeniki za dolge teaje
Slovenska beseda v ivo (A. Markovi, D. kapin, K. Rigler ilc, . Kaji Kmeti)
Ubenik je namenjen zaetnikom, ki elijo poasi in sistematino nadgrajevati znanje sloveni-
ne. Prve tiri lekcije seznanjajo ueega se s slovensko abecedo, izgovarjavo in zapisovanjem be-
sed in nekaj osnovnimi sporazumevalnimi vzorci. V naslednjih enotah udeleenci ob raznovrstnih
temah spoznajo razline vsakdanje govorne poloaje in osvojijo osnovne slovnine vsebine. V
vsaki enoti je nekaj kratkih, lahko pomnljivih dialokih in nedialokih besedil, v katerih lahko ude-
leenci opazujejo razline sporazumevalne in slovnine vzorce. Dialoka besedila so veinoma
predstavljena tudi v obliki stripa, saj elijo avtorice upotevati im ve nainov pomnenja. Bese-
dilom sledijo slovnina razlaga in vaje. Zadnja, dvajseta enota, je namenjena ponavljanju naue-
217
nega. K ubeniku sodi tudi prironik (Prironik za uitelje k ubeniku Slovenska beseda v ivo), ki
lektorju ponuja napotke, kako ubenik im bolje izrabiti.
Slovenska beseda v ivo 2 (A. Markovi, D. kapin, M. Knez, N. oba)
To je ubenik za nadaljevalno stopnjo. Navezuje se na zaetniki ubenik Slovenska beseda v
ivo. Zaradi obsenosti in veje preglednosti je razdeljen na ubenik in delovni zvezek, h komple-
tu pa sodi tudi zgoenka z govorjenimi besedili. Obsega 10 enot, prva je uvodna in je namenje-
na predvsem ponavljanju snovi, ki so se je udeleenci nauili na zaetni stopnji, v naslednjih eno-
tah pa je obravnavanih osem tem: potovanje in storitve, druina, prosti as, izobraevanje, sluba,
zdravje, oje okolje in promet ter ekologija in narava. Zadnja, deseta enota, je ponavljalna. V njej
lahko udeleenci v podobnih vajah, kot so na izpitu za srednjo raven, preverijo svoje znanje. Poleg
raznovrstnih besedil, ki pa so vsa prilagojena, in razlinih dejavnosti za govorjenje in pisanje,
ponuja ubenik rubriko Besedni zaklad, v kateri so zbrani kljuno besedie in sporazumevalni
vzorci, sledijo slovnine vsebine, vsako enoto pa zakljuuje literarna stran z odlomkom iz sloven-
skega leposlovja. V ubeniku se udeleenci sreajo tudi z nekaterimi pogostejimi frazemi, ki so
predstavljeni v rubriki Preobleene besede. Ubenik pripravlja govorce na izpit iz slovenskega
jezika na osnovni in srednji ravni. V pripravi je tudi prironik.
Ubenik za izpopolnjevalno stopnjo, Slovenska beseda v ivo 3, je v fazi priprave, izel bo
predvidoma leta 2006.
218
Okrogla miza
Ekskurzija
Predstavitev
avtoric in
avtorjev
Vitez
Pirih Svetina
Primo Vitez
UDK 81'255.4
Prevod: ustvarjanje novega smisla
Prevajanje umetnostnih besedil je ambiciozna jezikovna dejavnost, ki od prevajalca zahteva ustrezne intelektualne in
intuitivne kompetence. Prevod je najprej rezultat branja izvirnika in potem ustvarjalnega jezikovnega postopka, skozi katere-
ga se izvirno besedilo preoblikuje v novo izrazno podobo. Prevajalska ambicija ni le nujni prenos sporoila iz enega
jezikovnega koda v drugega, niti obvezno presajanje doloene vsebine iz izvornega kulturnega konteksta v ciljnega, temve
predvsem izdelava avtonomnega besedila, ki se bo s prevajalevo intervencijo odprlo v povsem novo ivljenje. Kljub jas-
nim kreativnim merilom pa vseeno obstajajo dobri in slabi prevodi. V besedilu, ki sledi, bo govora predvsem o dispoziciji
dobrega prevoda.
The translation of literary texts is an ambitious linguistic activity that demands of the translator the necessary intellec-
tual and intuitive competence. A translation is firstly the result of a reading of the original followed by a creative linguistic
procedure through which the source text takes on a new expressive form. The aim of translation is not merely transfer from
one language to another, nor the relocation of specific content from the source to the target culture, but rather the cre-
ation of an autonomous text that the translators intervention will provide with a completely new life. In spite of clear cre-
ative criteria there appear good and bad translations. The following text addresses primarily what form a good translation
takes.
Sorodnost med jeziki se potrjuje veliko globlje in bolj odlono v prevodu kot pa v povrinski in nedoloni
podobnosti dveh literarnih del. e hoemo doumeti avtentien odnos med izvirnikom in prevodom, je
treba pristopiti k tistemu sklepanju, s pomojo katerega kritika spoznanja dokazuje nemonost teorije
odseva. Kakor se tam dokazuje, da v spoznanju, kolikor je spoznanje odsev resninosti, ni ne objektiv-
nosti ne nikakrne tenje k objektivnosti, lahko tu zatrdimo, da prevod ne bi bil mogo, e bi bil njegov
bistveni namen ta, da bo podoben izvirniku. V asu svojega preivetja, ki si ne bi zasluilo svojega ime-
na, e ne bi bilo spreminjanje in prenavljanje ivega, se izvirnik spreminja. Celo natanno opredeljene
besede neprenehoma zorijo. Kar je v asu doloenega avtorja utegnilo biti tenja v njegovem literarnem
jeziku, se je lahko pozneje izrpalo; imanentne tenje lahko na novo vzbrstijo iz ustvarjene forme. Kar je
zvenelo mladostno, se lahko pozneje zazdi obrabljeno, kar je bilo v vsakdanji rabi, lahko zazveni arhai-
no. e bi iskali bistvo teh sprememb (kakor tudi nenehnega spreminjanja pomenov) v subjektivnosti po-
znejih generacij in ne v samem ivljenju jezikovnega izraza in njegovih del, bi s tem (tudi e dopuamo
najsuroveje psihologiziranje) pomeali vzrok in bistvo stvari. To bi, strogo vzeto, pomenilo, da iz same
miselne nemoi zanikavamo enega najmonejih in najplodnejih zgodovinskih procesov. // Kakor se
s stoletji temeljito spreminjata zven in pomen velikih literarnih del, tako se spreminja tudi prevajalev
materni jezik. Pojdimo e naprej: medtem ko pisateljeva beseda preivi v lastnem jeziku, je tudi najvejim
prevodom usojeno, da se umestijo v svojega in da preminejo, ko se jezik prenovi. Prevod je tako zelo
dale od jalove enabe med dvema mrtvima jezikoma, da mu med vsemi formami pripada prav tista, v
kateri pozorno prislukuje posmrtnemu zorenju tuje besede in porodnim boleinam svoje.
(Walter Benjamin, Oeuvres I, Gallimard, str. 249250, prev. iz francoine P. V.)
221
Uvod
Naelne razprave, za katere si prevajalci vzamejo dragoceni as in na razlinih simpozijih in okro-
glih mizah med sabo premlevajo prevajalske tegobe in radosti, vasih izzvenijo kot sooenje indi-
vidualnih frustracij, ki vzniknejo iz obutljivih vpraanj avtorstva in ustvarjalnosti. Pogledov na gro-
zo prevajanja je, grobo reeno, toliko, kolikor je prevajalcev. Je pa vseeno mogoe rei, da so str-
njeni v nekaj glavnih kritinih tokov in parcialnih, bolj ali manj kompleksnih in zadovoljivih stali:
1) prevajanje je prenaanje (transpozicija) jezikovnih sporoil iz izvornega jezikovnega sistema v
ciljnega; 2) prevajanje je presajanje (transplantacija) jezikovno izraenih vsebin in oblik, pri emer
se prevajalec bolj ali manj osredotoa na eno ali drugo kvaliteto teksta; 3) prevajanje je prerpa-
vanje ali osveevanje (transfuzija) izvirnega besedila v ciljni jezik oziroma v ciljnem jeziku); 4) pre-
vajanje je poustvarjalno delo, novo zapisovanje izvirnika, ki ga je ustvaril nekdo drug; 5) preva-
janje ni poustvarjanje, temve ustvarjalno avtorsko delo; 6) prevajanje je racionalen postopek; 7)
prevod je intuitivno jezikovno dejanje; 8) prevajanje je odgovorno in zahtevno delo; 9) prevajanje
je mukotrpno, ne dovolj plaano delo; 10) itd.
Analitini pristop: branje izvirnika
e povemo naravnost, je prevajanje postopek, v katerem izbrano izvirno besedilo s prevajalevim
posegom v snovnem smislu doivi preobrazbo (metamorfozo), v duhovnem pa prerojenje (rene-
sanso) ali vnovino uteleenje (reinkarnacijo), kar pa kdo verjame. Naj zadevo obrnemo tako ali
drugae, rezultat prevajalskega procesa je zmeraj nov tekst, tak, kakrnega e ni bilo, in je v tak-
ni ali drugani zvezi z izvirnikom in prevajalcem. e sprejmemo, da je tako, potem dilema o avtor-
stvu prevajalca odpade: prevajanje je kreativno delo. A vpraanja o bistvu prevajanja so velikokrat
napano zastavljena in jih je v strogem jezikoslovnem terminolokem aparatu tudi teko zastaviti.
Nemara res ne gre toliko za sam postopek pretakanja, prelivanja, presnavljanja ali kakor e slikovi-
to metaforiramo prevajanje. Z vso resnostjo se tu zastavlja problem izhodia in spoetnega smis-
la prevajalskega poetja: temeljita analiza izvirnega besedila, ki prevajalca zanima.
Kljuna vpraanja analize
e reemo, naj bo analiza temeljita, pomeni ponavadi in med drugim, da smo vsaj malo rekli, naj
bo tudi objektivna. Odtod do spoznanja, da pri tem ciljamo v nemogoo taro, niti ni treba preho-
diti bogve kako dolge filozofske poti. Obstajajo pa teoretske sheme v prouevanju jezika in komu-
nikacije, ki omogoajo vzpostavitev kriterijev, po katerih je za doloeno spoznanje mogoe rei,
da je objektivno po presoji mnoice jezikovnih uporabnikov, zdruenih v intersubjektivno skup-
nost. V okviru taknih skupnosti je moen dogovor. In kjer je moen dogovor, tam lahko obvelja,
da kakna stvar dri.
Prevajalska intervencija je torej smiselna edinole, e prevajalec najprej in predvsem opravi naj-
zahtevnejo delovno fazo analitinega branja besedila. Ugotoviti mora, kakne so znailnosti in
okoliine besedila, o katerih se je mogoe strinjati tudi z morebitnimi drugimi bralci. Kaken je
tekst in kaken je njegov kontekst. Katere so v besedilu in okrog njega stvari, o katerih je mogoe
rei: to dri. Ob tem mora razmisliti (e tega ni storil e kdaj, recimo zdavnaj, prej) o nadvse splo-
nih naravnofilozofskih stvareh, ki se tiejo ne le vseh besedil, temve vseh stvari: A) kaj je to,
222
B) kaj je zdaj to, C) mu je to namenjeno? Na preprosta vpraanja je sicer teko odgovoriti, a
pretehtan razmislek bo v odgovoru zmeraj postregel s spoznanji, o katerih je mogoe rei, da
drijo.
A) Besedilo je jezikovni objekt, ima svoj as in prostor
Fizine okoliine nastajanja tekstov (izvirnih ali prevodnih, vseeno) narekujejo ugotovitev, da je v
asu svojega nastanka vsako besedilo novo, moderno, absolutno sodobno. Ugotovitev nedvom-
no dri. Ne glede na izrazne tenje avtorja je tekst nujno proizvod svoje aktualnosti in sinhronije:
tekst (izvirnik ali prevod) ne nastane ne prej ne pozneje, temve v svoji sedanjosti. Vsaka doba je
v svojem asu moderna. Tudi e eli avtor s slogovnimi prijemi postarati svoj tekst, njegovi
bistveni modernosti ne ubei, kar spet velja za obe vrsti besedil: izvirna in prevodna. Takno je iz-
hodie za odgovor na pogosto vpraanje: ali naj prevajalec upoteva zgodovinski as izvirnika
in prevod skua prilagoditi izvirnikovi jezikovni sinhroniji? Oziroma: ali naj bo prevod starejega
besedila umetno postaran? Odgovor: vsako besedilo je plod sodobnosti prevoda torej ni treba
arhaizirati; brez skrbi, v premenah jezika, v katerem je nastal, bo e prehitro sam od sebe postal
arhaien.
B) Besedilo preivi svoj as ali: njegov as e ni minil
Zakaj je to besedilo zdaj tu? Ne glede na njihovo nujno asovno zaznamovanost, obstajajo izvirna
besedila, ki postanejo univerzalna. Veliki literarni teksti so veliki zato, ker je njihova izrazna forma
tako inventivna, tako nova in tako bistveno moderna, da je postala ivi spomenik literature in jezi-
ka, v katerem je nastala. Jezikovne umetnine imajo v sebi vgrajene formalne (univerzalne) prvine
prevedljivosti in neposnemljivo duhovno komponento. V tem so enkratne, izvirne, veno mlade in
neponovljive. Njihov as ne mine, temve postajajo one tisto, kar as oblikuje: zato so e vedno
tu. Izvirnik je lahko samo eden. Prevod ni replika izvirnika, ni njegov posnetek, temve njegov
potomec. Stara prevoda sta izvirnik in prevajalec. Izvirnik in prevajalec sta zmeraj pred pre-
vodom. Izvirnik in prevod sta torej v sorodu, vendar si nista nujno podobna. Prevod je avtonomen,
vendar bistveno drugaen od svojega neponovljivega, enkratnega izvora. Ljudje imajo otroke in
otroci v sebi nosijo gene obeh starev, kakor ima prevod v sebi znailnosti izvirnika in prevajalca,
vkljuno z njegovim jezikom. lovek lahko spone in rodi ve otrok z istim ali pa z razlinimi part-
nerji. e pogledamo e malo drugae: med obema starema prevodnega teksta je prevajalec
najbr tisti, ki mu je prevod bolj, izvirnik pa tisti, ki mu je manj podoben. Ne v ontolokem statusu
torej, temve v svojem odnosu do izvirnika (matinega teksta) je prevod bistveno ponovljiv: obsta-
jajo ne le razlini prevodi izvirnika v razline jezike, temve tudi razlini prevodi izvirnika v enem
jeziku.
C) Besedilo ima motiv in namen
Literarna umetnina preivi svoj zgodovinski as v obliki, v kakrni je nastala. V svoji obrnjenosti
vase in v raziskovanje jezika ostane nespremenljiva. To pa ne pomeni, da je navzven v vsakrni
pozneji dobi enako uinkovita. V stoletjih spreminjanja jezika lahko pride do nuje, da zaradi po-
treb irokega bralstva doivi sinhronizacijo v sodobneji jezikovni izraz. Dananji francoski
bralci (recimo dijaki in tudentje) srednjeveke viteke romane najpogosteje berejo v proznih
223
priredbah, Rabelaisa in Montaigna pa v posodobljeni francoini, prilagojeni bralcu, ki ni izve-
den v branju vseh razvojnih etap francoskega jezika. Tudi pesmi Franceta Preerna sodobni od-
jemalec slovenske romantine poezije skorajda ne pozna ve v jezikovni obliki avtorjevega
rokopisa in prvih objav. Vendar zunanje, javne motivacije izvirnika prevajalec v analizi teksta nik-
dar ne more postaviti v ospredje. Ukvarjati se mora z notranjim, intimnim motivom ustvarjalca, ki
se je skozi pisanje aktualiziral kot kreativni subjekt. Za analitino spoznavanje izbranega izvirni-
ka je e bolj bistveno dejstvo, da se vsakrna literarna umetnina v prvi vrsti ukvarja z razisko-
vanjem jezika, v katerem nastaja. Da je, drugae povedano, jezik sam poglavitna tema literar-
nega dela. e drugae reeno to pomeni, da za literaturo jezik v resnici ni sredstvo (orodje, in-
strument), temve predmet in cilj umetnikega dejanja. Odtod izvira enkratni slog, jezikovno bist-
vo besedila. Umetnostno besedilo je torej najprej usmerjeno navznoter, v jezik (in s tem vase), je
introvertirano; ele pozneje se lahko ekstrovertira k bralstvu. Nasprotno je za prevajanje mogoe
rei, da je e v analitini fazi ekstrovertirano k izvirniku, nakar se introvertira v raziskovanje in is-
kanje prevodnih reitev, nato pa se rezultat te raziskave (prevod) spet pozunanji na poti k upo-
rabniku.
Razkrivanje izvirnika in nastajanje prevoda
Med stalnimi temami razmiljanja o prevajanju je tudi naelno vpraanje prevodne zvestobe. So
prevajalci, ki se v zvezi s tem bolj ali manj pavalno spraujejo o legitimnosti svojega posega v
odnosu do domnevnih splonih jezikovnih znailnosti izvirnika. Poglavitne prvine tega samospra-
evanja se v glavnem nanaajo na odloanje, ali naj bo prevod zvest vsebini izvirnega besedi-
la ali raje njegovi obliki. Problem se ponavadi e posebej ostro zastavi pri prevajanju poezije.
Vpraanje je nesmiselno z najrazlinejih vidikov prevajalskega poetja. V analizi strukture teksta
je nemogoe loevati med tako imenovano vsebino in njeno formo. Oblikovanje vsakrnega jezi-
kovnega izraza (pogojno reeno: forme) je vselej e oblikovanje globalnega smisla, ki zraste iz
horizontalnega in obenem asociativno organiziranega vrstenja pomenov. To e posebej velja za
umetnostna besedila. Proces nastajanja smisla v razlinih jezikih pa poteka na razline naine.
e sama odloitev, da bo prevod nastal, je gesta zvestobe izvirniku. e e, potem mora biti pre-
vajalec zvest, spreten in natanen analitik izvirnika in uporabnik ciljnega jezika. Pri tem niti ni
pomembno ugotavljati primitivnih motivacij za pisanje: o tem tudi avtor nasploh teko pove kaj
objektivnega. Bistveno je, da prevajalec v izbranem tekstu izsledi tisto, kar je izsledljivo. Najprej
tisto, kar je mogoe poimenovati zvrst besedila, potem pa e tisto, emur bi lahko rekli avtorski
slog, stil, avtorjev subjektivni peat ali kar na kratko (in karseda iroko vzeto): poezija.
1
Iz sestave
tkiva te poezije so namre eventualno razvidne vse poglavitne plasti notranjih (jezikovni eksperi-
ment) in zunanjih motivacij besedila (njegova namembnost). Prevajalec v svojem jeziku zapisuje
zlasti to: poetino tkivo in intence izvirnega teksta.
224
1 Poezija je po nekaterih mnenjih preostanek prevajanja; je tisto, kar se v prevodu zgubi (Robert Frost). V resnici se mora
prevajalec ukvarjati prav s poezijo. Prevajati, prerajati neposnemljivo.
Vzemimo primer
Roman je med oblikami pisanja med tistimi, ki so navznoter najbolj obrnjene k raziskovanju pisa-
ve in zapisa, navzven pa k sugestiji branja, torej k tistemu, kar bo kasneje prebrano. O gledaliki
igri bi teko trdili isto. Njena temeljna zunanja in hkrati notranja motivacija je zapisovanje tistega,
kar bo kasneje izgovorjeno. Izvor in rezultat gledalikega teksta torej ni sugestija branja, temve
pisna sugestija govora. To pomeni, da se gledaliki avtor ukvarja z zapisovanjem taknega
jezikovnega izraza, za katerega si predstavlja, da bo vseboval bistvene elemente govornosti in
govorljivosti. Naloga je skorajda paradoksna, specifina in zahtevna, e vemo, da govor in pisa-
nje nastajata in bivata v zelo razlinih strukturah in da sta umeena v temeljno razline asovno-
-prostorske okoliine.
2
Predvidena govornost (glasovnost) zapisa je res lahko samo predvidena,
ker jo uporabniki (reiser, igralec) v uprizoritvi nujno oblikujejo v skladu z lastnimi intencami in
komunikacijskimi strategijami. e ga namenja govoru, si tvorec besedila predvsem prizadeva, da
bi bilo njegovo besedilo govorljivo, da bi iz ust dramskega lika in njegovega interpreta zazvenelo
govorno mono. V notranjih mehanizmih besedila se govorljivost in govorna monost ustvarja
predvsem s prepletanjem skladenjskih tvorb in ritminih struktur. Zapis gledalikega govora je
uspeen, kadar igralec meni, da izgovorjeno ne zveni papirnato, in kadar gledalec v odrskem
govoru zauti spontanost.
SCAPIN. Mais pour plaider il vous faudra de largent. Il vous en faudra pour lexploit ; il vous en faudra
pour le contrle ; il vous en faudra pour la procuration, pour la prsentation, conseil, productions, et
journes du procureur; il vous en faudra pour les consultations et plaidoiries des avocats, pour le droit
de retirer le sac, et pour les grosses dcritures; il vous en faudra pour le rapport des substituts, pour les
pices de conclusion, pour lenregistrement du greffier, faon dappointement, sentences et arrts, con-
trles, signatures, et expditions de leurs clercs, sans parler de tous les prsents quil vous faudra faire.
Donnez cet argent-l cet homme-ci, vous voil hors daffaire.
ARGANTE . Comment ! deux cent pistoles !
(Molire, Les Fourberies de Scapin, izvirnik, 1671)
Skapin. Toda za tobo vam bo treba denarja. Potreben vam bo za pozive, potreben vam bo za poroila,
potreben vam bo za prokuro, za prezentacije, za konzultacije, za pristojbine in za doloanje rokov.
Potreben vam bo za posvete in za zagovore advokatov, za pravico zahtevati vpogled v uradne spise in
za prepise. Potreben vam bo za izjave substitutov, za protokole, za registriranje, za pisarnika dela vsake
vrste, za sleherno informacijo, za mnenja in sodbe, za kontroliranje in podpise in za dostavljanje, da o
darilih, ki jih boste morali razsipati, sploh ne govorim. Dajte ta denar temu moaku in reeni boste vsega.
Argant. Kaj! Dvesto pitol?
(Molire, Skapinove zvijae, prev. Josip Vidmar, 1970)
SCAPIN Ampak e greste na sodie, rabite denar: plaate uvedbo postopka, plaate nadzor, plaate
ovadbo, tobo, spis, nasvete, dnevnice toilca; plaate konzultacije, posredovanje advokatov, pravico
vpogleda v dosje in kopije; plaate koncept, redakcijo, prepis ovadbe; plaate pomona poroila, sklep-
225
2 Verba volant, scripta manent et vice versa.
ne takse, plaate notarja, izvedenska mnenja, odlobo, pravni izrek, pa doloila, overovljene podpise in
stroke za potnino, da ne govorim o podkupninah. Dajte ta denar raji tistemu loveku, pa boste ven iz
hudega.
ARGANTE Kaj? Dva tiso funtov?
(Molire, Scapinove zvijae, prev. Primo Vitez, 2005)
Sklep
Prevajanje umetnostnih besedil je najbolj utemeljeno takrat, ko prevajalec uti duhovno motivi-
ran interes in simpatijo ne le do izvirnika, temve tudi do poglobljenega raziskovanja lastnega je-
zikovnega izraza. Prevod je torej kot suvereno avtorsko dejanje moen le, e ga spremlja uitek
ob pogledu na izvirni vzgib in ob oblikovanju nove jezikovne formulacije. Za prevajalevo jezikov-
no okolje je izvirnik nemi nosilec nerazumljivega pomena, ki z njegovo intervencijo dobi nov glas
in smisel. Za prevajalca pa izvirni tekst utelea eljo, ki jo v prokreativno razpoloeni stvarnosti
lahko potei samo prevod, plod njunega odnosa.
226
Nataa Pirih Svetina
UDK 908(497.4-14)
Ve morja, ve sonca, ve kultur
(Ekskurzija v slovensko Istro)
Ko razmiljamo o vekulturnosti v slovenskem prostoru, se ob zemljevidu Slovenije lahko vekrat ustavimo. Zgolj na
prvi pogled enotni kulturni prostor je v resnici tako kot pokrajina sama precej pester in raznolik: etnino, jezikovno,
nareno, v tradiciji, navadah in obiajih prebivalcev, njihovih nainih ivljenja in bivanja. Izbrali smo slovensko Istro. Iz ve
razlogov na izredno majhnem geografskem prostoru se bomo sreali z zlivanjem in sobivanjem kultur na najrazlineje
mone naine, tako v diahronem kot sinhronem smislu. Na sobotni ekskurziji se bomo na poti proti morju najprej ustavili
na Socerbu, nato bomo obiskali dve obalni mesti, Koper in Izolo, se nauili morja in sonca, na povratku pa pokukali tudi v
notranjost slovenske Istre, kjer bomo v Kubedu ekskurzijo tudi zakljuili.
With regard to multi-culturality in Slovene areas the map of Slovenia can make us pause for thought a number of times.
What at first sight seems to be a unified cultural space is in reality, like the countryside, quite rich and varied ethnically,
linguistically, dialectally, and in terms of the traditions, habits and customs of the inhabitants, and their way of life. We have
chosen Slovene Istria for a number of reasons: in an extremely small geographical area we shall encounter the mingling
and cohabiting of cultures in many different ways, both diachronic and synchronic. On the Saturday excursion, we shall
stop on our way to the coast at Socerb before visiting the two coastal towns of Koper and Izola to enjoy the sea and sun,
while on the way back we shall take a brief look at inland Istria, ending our trip in Kubed.
Sobotno celodnevno seminarsko ekskurzijo smo eleli zainiti s krovno temo letonjega semi-
narja. eprav bi se zaradi geografske in zgodovinske pestrosti in raznolikosti, ki v veliki meri pogo-
juje in narekuje tudi vrsto raznolikosti v ivljenju in bivanju prebivalcev Slovenije, najbr lahko
odpeljali kamorkoli po Sloveniji, smo izbrali slovensko Istro. Iz ve razlogov na izredno majhnem
geografskem prostoru, kot se bomo lahko prepriali tudi sami, skoraj v celoti obvladljivem s pros-
tim oesom z ene same toke, se bomo sreali z vekulturnostjo na najrazlineje mone naine,
tako v diahronem kot sinhronem smislu.
Z geografskega stalia je Istra najseverneji polotok v Jadranskem morju. Glede na svoje na-
ravne znailnosti se deli na belo, sivo in rdeo Istro: severni in severovzhodni del Istre predstavlja
gorat kraki svet, v Slovenijo sega Podgorski Kras in iarija, to je Bela Istra; jugozahodni del Istre
je kamnit, imenujemo jo Siva Istra, obala in nizek svet, ki sega v notranjost, pa je zaradi rdee prsti
poimenovan Rdea Istra.
Enega od vidikov vekulturnosti tega prostora gotovo predstavlja njegova veetnina poselitev
pretekla in sedanja. Prvotni naseljenci Histri so se postopno romanizirali, v primorje pa so okoli
leta 600 zaeli vpadati Slovani. Romansko prebivalstvo se je veinoma ustalilo ob obali in poselilo
tudi mesta na zahodni istrski obali: Trst (Tergestum), Koper (Aegida, Insula Capraria, Justino-
polis), Izolo (Haliaetum) in Piran (Pyrrhanum). Mesta so ivela od ribitva, pomorstva, solinarstva.
Slovanski naseljenci so ostajali preteno v zaledju, kot poljedelci so mestno prebivalstvo oskrbo-
227
vali z iveem. V 16. stoletju je bilo najveje istrsko mesto Koper, ki je imelo okoli 10.000 prebival-
cev. Etnina podoba mest se je spremenila z razvojem industrije v 19. in 20. stoletju, ko se je pre-
bivalstvo iz podeelja zaelo seliti v mesta. e hitreje kot prebivalci so se na tem prostoru menjali
oblastniki in drave. V sedanjosti je Istra politino razdeljena med dve sosednji dravi, skrajni se-
verni in severozahodni del pripada Sloveniji, veina Istre pa je hrvaka. Najseverneji Traki zaliv
z mestom Trst in njegovim zaledjem je v Italiji. V preteklosti se je na tem obmoju zvrstilo precej
gospodarjev. Mone sledove so pustili Rimljani, potem Bizantinci, Franki, najmoneje zagotovo
Benetke, ki so Istri vladale najdlje od 13. stoletja pa vse do svojega propada 1797. V zadnjih treh
stoletjih so bile menjave oblasti e pogosteje: Avstrijo je zamenjala Italija, to Napoleonove Ilirske
province, pa spet Avstrija, po prvi svetovni vojni je bila Istra italijanska, po drugi vojni je bilo ozem-
lje postopno razdeljeno med Italijo in SFR Jugoslavijo.
Za razumevanje dananje multietnine podobe istrskega prostora si je treba vsaj na kratko
ogledati dogajanje po drugi svetovni vojni. Primorsko in Istro, ki sta bili v obdobju med obema
svetovnima vojnama del Italije, so po drugi svetovni vojni najprej razdelili na cono A pod po-
veljstvom zaveznikih sil in na cono B pod poveljstvom jugoslovanske vojske. Po pariki mirovni
konferenci 1947 so ustanovili tako imenovano Svobodno trako obmoje (STO), nekakno tam-
ponsko dravico na ozemlju, kjer ni bilo mogoe doloiti za vse vpletene strani sprejemljive meje.
Ozemlje v coni A STO je po letu 1954 pripadlo Italiji, ozemlje v coni B STO pa Jugoslaviji. Mesta
Koper, Izola in Piran z zaledjem so bila prikljuena Jugoslaviji, Trst z zaledjem pa Italiji. Politine
in etnine meje se niso prekrile nasprotno, prilo je do svojevrstne zamenjave: Jugoslavija je
dobila obmorska mesta Koper, Izola in Piran, v katerih je bilo po predvojnih (e preditalijanskih)
tetjih skoraj 90 % prebivalcev Italijanov, v Italiji pa je ostal Trst z zaledjem. V trakem zaledju med
Barkovljami, Opinami in tivanom je bilo 90 % prebivalcev Slovencev (12.590 od 14.152). Zaradi
razlinih razlogov, predvsem pa pretee elezne zavese, se je veina italijanskih prebivalcev iz
slovenskih obmorskih mest v petdesetih letih izselila. Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva
iz leta 2002 se je tevilo Italijanov v Sloveniji zmanjalo na 2258, kar predstavlja manj kot 10 %
glede na popis prebivalstva iz leta 1910.
1
Skoraj izpraznjena obmorska mesta so naselili Istrani s
podeelja, priseljenci iz notranjosti Slovenije, predvsem v sedemdesetih letih pa je bil zaradi hitro
razvijajoe se industrije v primorskih mestih zelo moan tudi priliv delovne sile iz ostalih jugoslo-
vanskih republik. Poleg ekonomskih razlogov je priseljevanje spodbujala tudi politika in to na
obeh straneh meje. Z naseljevanjem prebivalcev, ki so prihajali iz zelo oddaljenih krajev (z juga
Italije in juga Jugoslavije), iz zelo razlinih kulturnih okolij, z druganimi navadami, predvsem pa
prebivalcev, ki niso bili stoletja vajeni iveti v soitju, naj bi utrdili sicer politino ostro postavljeno
mejo med vzhodom in zahodom, ki pa se je zaradi monih lovekih vezi in zabrisanosti etnine
meje vseskozi zelo rahljala.
Iz zgodovine v sedanjost, iz sedanjosti pa na pot ...
228
1 V treh obalnih obinah Koper, Izola in Piran je bilo ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 1840 prebivalcev italijanske
narodnosti, 2853 prebivalcev teh obin pa je kot svoj materni jezik navedlo italijanino. (Vir: www.stat.si/popis 2002.)
Iz Ljubljane se bomo na pot podali po primorski avtocesti, ki je obalo spektakularno z viaduk-
tom ez rni Kal in dvema precej dolgima, v skalo vklesanima predoroma dosegla ele leta 2004
(iz Ljubljane je krenila e v zgodnjih sedemdesetih letih prejnjega stoletja). Pot ob ugodnih cest-
no prometnih razmerah ne traja ve niti eno uro.
Prva naa postaja bo na gradu Socerb. To je toka, s katere smo obljubili enkraten pogled
na vekulturni, veetnini prostor, ki smo si ga izbrali za cilj nae ekskurzije. Grad Socerb stoji na
robu 300-metrske stene na skrajnem severu Krakega roba. Zaradi svoje strateke lege so bile
na tem mestu e ilirske in rimske utrdbe, srednjeveki grad pa izvira iz 13. stoletja. Z dvoria
gradu se ponuja razgled na Traki in Koprski zaliv ter slovensko obalo vse do Pirana.
Pod gradom, v daljavi na skrajni desni bomo zagledali Trst. Trst je danes sicer precej veliko
pristaniko in trgovsko mesto (z zaledjem ima okoli 400.000 prebivalcev, samo mesto ve kot
200.000). Kljub univerzi z 12 fakultetami in 27.000 tudenti pa je danes to dokaj staro mesto, v ka-
terem ivljenje precej zamre z vsakodnevnim zaprtjem trgovin. Svoj najveji razcvet je Trst doivljal
v asu avstrijskega imperija, potem ko je mesto leta 1857 dosegla juna eleznica. Generacije
Slovencev poznajo Trst predvsem kot nakupovalno sredie, kamor se je v sedemdesetih in osem-
desetih letih 20. stoletja v dolgih kolonah romalo po prve kavbojke, mehke usnjene evlje po zad-
nji modi, barbike in avtomobilke, kavo in pralni praek, esar se v Jugoslaviji takrat ni dalo dobiti.
Je pa bil Trst po tevilu prebivalcev neko tudi najveje slovensko mesto (leta 1911 je v njem ivelo
48.000 Slovencev), eprav e od nekdaj veetnien in vekulturen ob kratkem sprehodu bi na-
leteli na grko in srbsko pravoslavno cerkev, idovsko sinagogo in idovsko etrt, najbolj ivahni
trgovci v Trstu pa so v zadnjem asu seveda Kitajci. Sprehodili bi se lahko tudi po slovenskem
Trstu, ki ga predstavljajo tevilne slovenske organizacije in drutva, Narodna in tudijska knjinica,
Stalno slovensko gledalie, predvsem pa razvejen sistem ol s slovenskim unim jezikom. Danes
je v Trstu okoli 10 do 15 % prebivalcev Slovencev, precej ve jih ivi v njegovem zaledju.
Socerbu najblija, eprav globoko pod njim, je Dolina, eden izmed krajev v trakem zaledju,
od koder prihaja tudi Boris Pangerc, na gostitelj na Socerbu. Boris Pangerc je slavist in roma-
nist, pesnik in pisatelj, bil je upan obine Dolina, zdaj pa je profesor slovenine na tamkajnji
srednji oli. Natanneje nam bo predstavil kraje v Trakem zalivu in ivljenje Slovencev v Italiji.
Meja med Italijo in Slovenijo poteka nekaj asa pod krakim robom, na katerem je grad So-
cerb, nato pa zavije na greben miljskega polotoka, ki ga bomo videli pred seboj. Na slovenski stra-
ni meje sta ob obali turistina kraja Debeli rti in Ankaran, v zaledju so najveji Hrvatini. Koper,
ki bo druga postaja na nai poti, je najveje mesto v slovenskem Primorju in ima okoli 50.000 pre-
bivalcev. Zaradi svoje strateke lege je bil v preteklosti pomembno mesto, vse do 19. stoletja, ko
ga je zaradi omenjene eleznike povezave z Dunajem Trst prehitel. Do 19. stoletja je bil Koper
tudi mesto na otoku. Najveji peat so mestu in njegovi podobi zapustili Beneani. Danes je
Koper gospodarsko, upravno, univerzitetno in kulturno sredie june Primorske. Sestava njego-
vega prebivalstva je zaradi omenjenih turbulentnih dogajanj v preteklosti multietnina in multikul-
turna (Gomezel Mikoli 2001).
S svojim spoznavanjem Kopra bomo zaeli v baroni palai Belgramoni Tacco iz 17. stoletja,
v kateri je sede Pokrajinskega muzeja Koper. Tam nas bodo sprejeli predstavniki Fakultete za
229
humanistine tudije Koper, ki je ena od fakultet v okviru Univerze na Primorskem. Tretja, naj-
mlaja slovenska univerza je bila ustanovljena leta 2003. Zdruuje tri fakultete, poleg Fakultete za
humanistine tudije e Pedagoko fakulteto in Fakulteto za management, dve visoki oli in dva
raziskovalna zavoda.
Sprehod po Kopru bomo nadaljevali z ogledom Titovega trga. Njegova podoba je tipino be-
neka in izvira iz 15. stoletja. Trg obkroajo Pretorska palaa, v kateri je sede obine, zraven nje
sta palai Foresteria in Armeria. Nasproti Pretorske palae je Loa, nekdanje zbiralie meanov
in prostor, v katerem so se sklepale kupije. Na vzhodni strani trga je stolnica Marijinega
vnebovzetja. Prostor, na katerem je danes stolnica, je bil pozidan e v antiki, v 12. stoletju je bila
na tem mestu romanska triladijska bazilika. Cerkev je bila poveana v 15. stoletju, od takrat je tudi
njena gotsko-renesanna fasada, in e enkrat v 18. stoletju. Koprska stolnica je najveja cerkev v
Sloveniji in sede ene od treh slovenskih kofij. Ob stolnici je mestni zvonik in krstilnica, rotunda
Janeza Krstnika iz 12. stoletja. V Kopru pa je e ena rotunda sv. Elija, ki je ena od najstarejih
sakralnih stavb v Sloveniji. Za stolnico je baroni trg Brolo s Fonticom, zgradbo gotskega izgleda
za shranjevanje ita, in baronima palaama Brutti in Gravisi Barbabianca. Po evljarski ulici, naj-
bolj ivahni in pisani mestni ulici, se bomo spustili do Preernovega trga, na katerem je vodnjak
Da Ponte iz 17. stoletja v obliki mostu. Staro mestno jedro bomo zapustili skozi vrata Muda, nek-
danja juna vrata (iz leta 1516) v mestnem obzidju. Na sprehodu skozi mesto nas bo poleg gotske,
renesanne in barone arhitekture vseskozi spremljala tudi sodobna podoba mesta na neka-
terih mestih tudi ne preve posreena arhitektura iz obdobja socializma, ki kazi skladnost in ure-
jenost sredozemskega mesta.
Dvojezini napisi vsepovsod priajo o tem, da je urbano podroje slovenske Istre, ki je narod-
nostno in jezikovno meano in kjer poleg velikega tevila razlinih priseljencev iz obdobja po dru-
gi svetovni vojni ivita sicer malotevilni avtohtoni narodni skupnosti Slovencev in Italijanov, dvo-
jezino. Podroje ima dva uradna jezika, slovenino, s statusom dravnega jezika, in italijanino.
Dva uradna jezika seveda pomenita tudi dvojezinost vsega javnega ivljenja, skupaj s olskim si-
stemom. Na obali imamo tako osnovne in srednje ole s slovenskim unim jezikom in italijanino
kot obveznim unim predmetom ter osnovne in srednje ole z italijanskim unim jezikom in slo-
venino kot obveznim olskim predmetom (Gomezel Mikoli 2001).
V nadaljevanju ekskurzije bomo obiskali Izolo. Najprej se bomo ustavili v Simonovem zalivu,
kamor segajo tudi zaetki Izole. V rimskem obdobju (1. st. n. t.) je bila tam bogata vila rustika s
pristaniem, katerega ostanki so ob moni oseki e vidni. Dananja Izola, katere ime govori, da
gre za nekdanji otok, je mesto z okrog 10.000 prebivalci. Nekdaj predvsem ribiko in kasneje in-
dustrijsko naselje se danes uveljavlja predvsem kot turistini kraj.
Naa gostitelja v Izoli bosta njena upanja Breda Pean in podupan Silvano Sau, ki je v mest-
nem svetu eden od predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti, bil pa je tudi novinar in direk-
tor TV Koper Capodistria. Na kratko nam bo predstavil ivljenje Italijanov na slovenski obali ter
delovanje in organiziranost italijanske skupnosti v slovenski dravi; dananjo situacijo bo posku-
al razloiti s pomojo pogleda v preteklost.
230
Na ogledu mesta se bomo ustavili ob mandrau, starem izolskem pristaniu, za katerim sta
Veliki in Manziolijev trg z najstarejo izolsko cerkvijo sv. Marije Aljetske in hio Manziol. Na najviji
toki mesta je kompleks upnijske cerkve sv. Mavra iz 16. stoletja s fasado iz 19. stoletja. Lokalni
svetnik, ki mu je cerkev posveena, naj bi leta 1380 s pomojo golobice z oljno vejico, upodob-
ljene tudi v mestnem grbu, Izolo reil pred obleganjem Genoveanov. Pod cerkvijo je najlepa izol-
ska stavba poznobarona palaa Besenghi degli Ughi s konca 18. stoletja, v kateri ima svoj
sede tudi Italijanska narodnostna skupnost. Sprehod po ozkih izolskih ulicah naj bi priaral
vzduje srednjevekega mesta.
Potem pa nam ostane samo e skok v notranjost, na istrsko podeelje. Obalno sredozemsko,
tisoletja staro urbano kulturo bodo zamenjala doivetja vake, podeelske kulture. V vaseh na Pri-
morskem domaini vekrat na leto pripravljajo osmice, takrat odprejo vrata svojih domaij in
obiskovalcem ponudijo dobrote z domaih vrtov, njiv, vinogradov, kleti in kuhinj. Ob tem je najbr
treba povedati, da tradicionalna in sodobna kulinarika obalno-krake regije pomeni v slovenskem
prostoru to, kar pomeni v svetovnem italijanska kulinarika. Ob glasbi in plesu pa se na Primorskem
zabavajo ob agrah, tipinih vakih veselicah. Obe, osmico in agro, naj bi mi doiveli v Kubedu.
Kubed je vas ob cesti, ki mimo Hrastovelj vodi proti meji s Hrvako in naprej v notranjost Istre.
Na vzpetini vas obvladujejo ostanki protiturkega tabora s cerkvijo sv. Florijana in z zvonikom
nekdanjim obrambnim stolpom. Vas je pomembna za zgodovino slovenske Istre: sredi 18. stolet-
ja je bila tam ustanovljena slovenska ola, 1870 je bil tam tabor, 1884 so ustanovili italnico, iz
kraja prihaja tudi Alojz Kocjani (19131991), prvi pesnik slovenske Istre.
In tu nekje naj bi nao zgodbo o slovenski Istri, vekulturni, veetnini in vejezikovni, mestni
in podeelski, tradicionalni in moderni, pestri v preteklosti in pisani v sedanjosti tudi zakljuili.
Literatura
DAROVEC, Darko, 1992: Pregled zgodovine Istre. Koper: Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko.
DAROVEC, Darko, 2001: Pregled zgodovina Istre. Http://www.slo-istra.com.
Deela skritih zakladov. Po poteh dediine Slovenske Istre in obine Dolina, 2004. Ur. L. Kunst. Koper: Regionalni
razvojni center.
GOMEZEL MIKOLI, Vesna, 2001: Slovenska Istra kot odprta vrata Slovenije. 37. Seminar slovenskega jezika, literature
in kulture. Zbornik predavanj. Ur. I. Orel. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske
jezike in knjievnosti Filozofske fakultete. 349364.
PUCER, Alberto, 2005: Popotovanje po Slovenski Istri. Koper: Libris.
Slovenija. Turistini vodnik, 1995. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Nekaj spletnih naslovov
www.slo-istra.com spletni portal Slovenska Istra
www.koper.si obina Koper
www.izola.si obina Izola
www.upr.si Univerza na Primorskem
www.fhs.si Fakulteta za humanistine tudije Koper
www.can-is.si italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji
www.slovenci.it spletni portal Slovencev v Italiji
231
233
Predstavitev avtoric in avtorjev
Kozma Ahai (1976) je asistent mladi raziskovalec na Intitutu za slovenski jezik Frana Ra-
mova, ZRC SAZU, v Ljubljani. Leta 2002 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz sloveni-
stike in latinine. Njegovo raziskovalno podroje obsega problematiko misli o jeziku in knjiev-
nosti slovenskega 16. stoletja, slovniarsko izroilo v antiki in srednjem veku, pesnitvo 19. stole-
tja (Jovan Vesel Koseski) ter koncepcije umetnega jezika (na primeru zamisli Stanislava krabca).
Trenutno se ukvarja z zgodovino evropskega slovniarstva v letih 15001700.
kozma.ahacic@guest.arnes.si
Tatjana Balaic Bulc je diplomirala leta 2000 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, A
hrvaki, srbski in makedonski jezik s knjievnostmi, B slovenski jezik in knjievnost, s kon-
trastivno diplomsko nalogo Negativni jezikovni prenos pri uenju tujih jezikov. Od 2001. je zaposle-
na na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot lektorica za hrvaki in srbski knjini jezik. Ukvarja se s
preuevanjem slovenine in hrvaine v stiku ter z didaktiko slovenine in hrvaine kot tujih
jezikov. Vodi seminarje in izpite iz znanja hrvaine kot tujega jezika. Trenutno pripravlja doktorsko
disertacijo o rabi konektorjev v akademskem diskurzu.
tatjana.balazic-bulc@guest.arnes.si
Dr. Milena Mileva Blai je po tudiju (1985) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Od-
delku za primerjalno knjievnost in literarno teorijo, nadaljevala magistrski (1997) in doktorski tu-
dij (2001). Leta 1992 je izdala knjigo Kreativno pisanje in delovne zvezke (1995, 1996 in 1997).
Objavila je knjigo Skrivni bralni zakladi (2000, 2001), pie lanke, izvaja seminarje ter sodeluje na
mednarodnih sreanjih v Sloveniji in tujini. Imela je tevilne pedagoke seminarje doma, v Italiji
in Avstriji, za uitelje razrednega pouka, profesorje slovenine, mentorje literarnih krokov, knji-
niarje, predvsem za osnovne ole. Je soavtorica nagrajenih (Bologna 2003, Frankfurt 2003) beril
Svet iz besed (20022005). Znanstvenoraziskovalno, strokovno in pedagoko se ukvarja z didak-
tiko knjievnosti, mladinsko knjievnostjo, ustvarjalnim pisanjem, vekulturno mladinsko knjiev-
nostjo ter pouevanjem knjievnosti in multimedijo. Je lanica znanstvenega zdruenja Nordic
Network for Childrens literature (2002).
milena.blazic@pef.uni-lj.si
Dr. Vojko Gorjanc je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral leta 1993 iz sloven-
skega jezika in knjievnosti. Po diplomi se je izobraeval na dunajski in praki univerzi ter v Toskan-
skem korpusnem centru (Toscan Word Center). Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je mag-
istriral leta 1998 in doktoriral leta 2002. Od tudijskega leta 2004/05 je vodja katedre za slovenski
jezik na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Podroji njegovega
strokovnega dela sta korpusno jezikoslovje in besediloslovje. V lanskem tudijskem letu je bil gos-
tujoi profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in v okviru programa Socrates/ Erasmus
na Humboldtovi univerzi v Berlinu, v letonjem poletnem semestru pa na Univerzi v Celovcu.
vojko.gorjanc@guest.arnes.si
Dr. Miran Hladnik (19. 12. 1954), redni profesor za slovensko knjievnost (1999) na Oddelku
za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Knjige: Trivialna literatura (1983), Slovenska
kmeka povest (1990), Povest (1991), Slovene for Travelers (1988, 1994, 2001 tudi na cedejki in na
http://www.ff.uni-lj.si/sft/), visokoolski ubenik Praktini spisovnik, 1990 (1. izdaja), 2002 (6. izda-
ja). Uredil Zbrano delo Alojza Gradnika, 14 (19832002), 28. in 29. zbornik Seminarja slovenskega
jezika, literature in kulture, Slodnjakov zbornik (2000), Slovenski roman (724 str., 2002), zbirko kme-
ke povesti in zgodovinskega romana (http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom, http://www.ff.uni-
lj.si/slovjez/mh/kmpov). Urednik spletnega portala za slovensko knjievnost (1994) http://www.ijs.
si/lit/literat.html-l2 in leposlovje http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2. Ukvarja se s pretevnimi anali-
zami in interpretacijami slovenskega literarnega sistema, zlasti pripovednoproznih anrov.
miran.hladnik@guest.arnes.si
Mateja Jemec je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani tudirala slovenski jezik in nemki
jezik s knjievnostjo. Po diplomi 2002 je odla kot lektorica slovenine v Nemijo (Ludwig-
Maximilians-Universitt Mnchen), kjer je ostala dve leti, sedaj pa pouuje slovenino na teajih
Centra za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Filozofski fakulteti. Na podiplomskem tudiju se ukvar-
ja s podrojem prevajanja terminologije in stalnih besednih zvez v pravnih besedilih. V Nemiji je
izpraevalka za slovenski jezik na Amt fr Lehrerausbildung, Staatliche Prfungen fr berset-
zerinnen und bersetzer, Dolmetscherinnen und Dolmetscher, Darmstadt.
mateja.jemec@guest.arnes.si
Mihaela Knez, profesorica slovenskega in nemkega jezika, je zaposlena na Centru za slo-
venino kot drugi/tuji jezik. Pouuje v Celoletni oli in sodeluje pri pripravi izobraevalnih semi-
narjev za uitelje, ki pouujejo slovenino otroke slovenskega rodu v zamejstvu, zdomstvu in iz-
seljenitvu. Je soavtorica prironika Sporazumevalni prag in ubenika Slovenska beseda v ivo 2.
mihaela.knez@guest.arnes.si
Polonca Kocjani je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1998 diplomirala iz an-
glekega in panskega jezika. Po tem je ve let delala v zalonitvu kot urednica za slovarje ter
obiskovala kraja izobraevanja (Tuscan Word Centre in ZDA) in konference (Complex, EACL,
Euralex). Sedaj deluje kot samostojna leksikografka in urednica, v okviru doktorskega tudija na
Oddelku za romanske jezike in knjievnosti Filozofske fakultete v Ljubljani pa raziskuje dvojezino
leksikografijo in uporabo iz korpusa pridobljenih podatkov v slovaropisne namene. Med drugim
sodeluje pri projektu Veliki angleko-slovenski slovar Oxford.
polonca.kocjancic@guest.arnes.si
234
Dr. Janez Krek je doktorat z naslovom Pojem tolerance v novoveki etini in politini filozofiji
pod mentorstvom red. prof. dr. Slavoja ika zagovarjal maja 2000. Je docent za podroje filo-
zofije in pouuje na Pedagoki fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Pedagoki
fakulteti Koper Univerze na Primorskem. Raziskovalno deluje in objavlja predvsem na podroju
vzgoje in izobraevanja s poudarkom na vpraanjih filozofije vzgoje, vrednotnih in strukturnih
vidikov olskih sistemov.
janez.krek@guest.arnes.si
Simon Krek je zaposlen kot raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvar-
ja s korpusnim jezikoslovjem in slovaropisjem. Cilj raziskovalnega projekta na Filozofski fakulteti, pri
katerem sodeluje kot koordinator, je 300-milijonski referenni korpus slovenskega jezika FidaPLUS.
Pred tem je bil deset let zaposlen kot urednik za slovarje in je v tem asu urejal novi Veliki angleko-
slovenski slovar Oxford, katerega prvi del je izel leta 2005. V letih 19972000 je bil koordinator pro-
jekta FIDA, katerega rezultat je bil prvi referenni besedilni korpus slovenskega jezika.
simon.krek@guest.arnes.si
Dr. Erika Krinik je izredna profesorica na katedri za slovenski knjini jezik in stilistiko Oddel-
ka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Osrednje podroje njenega jeziko-
slovnega dela je frazeologija, posebej slovenska frazeologija. Kot gostujoi profesor je predavala
na Univerzi v Celovcu (zimski semester 1996/97 in v poletnem semestru 2002/03), na Filozofski
fakulteti Univerze v Zagrebu (poletni semester 2001/02) in v okviru programa Socrates/Erasmus
na katedri za slovansko filologijo univerze v Wrzburgu (Bayerische Julius Maximilians Universitt,
Philosophie I) (poletni semester 2000/01).
erika.krzisnik@guest.arnes.si
Marjana Lavri, profesorica slovenine in diplomirana literarna komparativistka, je bila v le-
tih 20002002 lektorica na slovenistinem lektoratu na univerzi v Gentu (Kraljevina Belgija),
trenutno pa je zaposlena na Centru za slovenino kot drugi/tuji jezik kot strokovna sodelavka za
podroje integracije tujcev v Sloveniji. Sodeluje pri mednarodnem projektu GRUDTVIG 1, ki pro-
uuje medkulturno sporazumevanje. Je lektorica na jezikovnih teajih Centra in izpitna izpraeval-
ka na Izpitnem centru. Je soavtorica publikacij Opisi ravni jezikovnega znanja in Preivetvena raven
v slovenini, ki sta izli v okviru mednarodnega projekta Tips Lingua 2. Od leta 2004 je tajnica
Slavistinega drutva Slovenije.
marjana_lavric@hotmail.com
Jordi Magriny Domingo, rojen v Barceloni (Katalonija) leta 1978, je leta 2001 diplomiral iz
slovanske filologije na Univerzi v Barceloni. tudent celoletne ole slovenine kot drugega/tuje-
ga jezika 20012002 v Ljubljani. Trenutno mladi raziskovalec na oddelku za splono jezikoslovje
na Univerzi v Barceloni in sodelavec GELA, skupine za preuevanje ogroenih jezikov s sedeem
v Barceloni.
djordjemagri@hotmail.com
235
Andreja Markovi, profesorica slovenine in francoine, je stalna honorarna sodelavka
Centra za slovenino kot drugi/tuji jezik. Od leta 1989 je lektorica na jezikovnih teajih Centra.
Ukvarja se s pisanjem ubenikov za slovenino kot tuji jezik ter prironikov za uitelje, med
drugim je tudi soavtorica publikacije Sporazumevalni prag za slovenino (2004).
andreja.markovic@moj.net
Marua Mugerli je diplomirana nemcistka in literarna komparativistka. Podiplomski tudij na-
daljuje na Politehniki Nova Gorica in Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani. Ukvarja
se z vpraanji priseljenske in izseljenske knjievnosti, dvojezinosti in literarnega prevoda. Tudi sa-
ma prevaja predvsem dela iz avstrijske, nemke in vicarske knjievnosti.
marusamugerli@yahoo.com
Dr. Irena Novak Popov je izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Podroje njenega strokovnega interesa je slovenska knjievnost, zlasti sodob-
na poezija: njena kompleksna jezikovna oblikovanost in pomensko bogastvo v metaforiki, odmev-
nost skozi prevode, vpraanja periodizacije, ustvarjalnost slovenskih pesnic. Objavlja v strokovnih
revijah, zbornikih z znanstvenih simpozijev in konferenc, pie gesla za leksikone, srednjeolske
ubenike za pouk knjievnosti Branja 3 in Branja 4 in sestavlja pesnike antologije: Antologija
slovenskih pesnic, Ljubljana, 2004. Razprave je zbrala v knjigi Sprehodi po slovenski knjievnosti,
Maribor, 2003. Na SSJLK je bila ve let lektorica v izpopolnjevalni literarni skupini, vodila je jutra-
nje teaje in predavala.
irena.novak2@guest.arnes.si
Dr. Toma Pavlin je bil rojen 20. 9. 1961 v Ljubljani. Po gimnaziji je vpisal tudij zgodovine in
sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zakljuil leta 1995. Isto leto
je nadaljeval s podiplomskim tudijem noveje zgodovine. Leta 2001 je zagovarjal doktorsko di-
sertacijo z naslovom Razvoj sokolstva v Sloveniji med leti 19291941 in bil februarja 2003 izvoljen
v naziv docent (za podroje noveje zgodovine porta). V asu tudija je bil tudi vrhunski port-
nik, in sicer hokejist ljubljanske Olimpije ter tudi dravni reprezentant nekdanje SFRJ, po zaklju-
enem tudiju pa se je zaposlil na Fakulteti za port, kjer predava o zgodovini porta.
tomaz.pavlin@sp.uni-lj.si
Dr. Nataa Pirih Svetina je strokovna sodelavka na Centru za slovenino kot drugi/tuji jezik.
Slovenina kot tuji jezik jo zanima na najrazlineje mone naine, zato se z njo ukvarja znanst-
veno, strokovno, teoretino in tudi povsem uporabno. Slovenino pouuje in druge ui poue-
vati jo, testira, pie ubenike in prironike.
n.pirih@ff.uni-lj.si
Dr. Vesna Pogaj Hadi je izredna profesorica za hrvaki in srbski knjini jezik na Filozofski
fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je 1995. doktorirala s temo Sistem i ko-
rekcija govornih greaka studenata hrvatskog jezika kojima je slovenski materinski. Od 1980. do
236
1981. je bila lektorica hrvakosrbskega jezika v Pekingu (Kitajska), od 1982. do 1996. pa na Oddel-
ku za slovanske jezike in knjievnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s hrvakim
knjinim jezikom in stilistiko, zlasti s kontrastivnim preuevanjem hrvaine in slovenine. Predava
e zgodovino in dialektologijo hrvakega in srbskega jezika ter vodi vaje iz prevajanja iz slovenine
v hrvaino. Drugo podroje njenega dela je didaktika hrvaine kot tujega jezika ter strokovno delo
pri uvajanju hrvaine kot izbirnega predmeta v tretjem triletju slovenskih osnovnih ol.
vesna.hadzi@guest.arnes.si
Mojca Stritar (1979) je leta 2002 diplomirala iz slovenine in primerjalne knjievnosti na
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od tega leta pouuje na razlinih teajih slovenine za tuj-
ce. Trenutno je zaposlena kot strokovna sodelavka Centra za slovenino kot drugi/tuji jezik, sicer
pa se s slovenino kot tujim jezikom ukvarja tudi teoretino v okviru podiplomskega tudija.
mojca.stritar@ff.uni-lj.si
Dr. ura Strsoglavec je docentka za hrvako in srbsko knjievnost na Oddelku za slavistiko
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predmet njenega pedagokega in znanstvenega intere-
sa so junoslovanske knjievnosti, s katerih jeziki se ukvarja tudi kot prevajalka.
durda.strsoglavec@guest.arnes.si
Dr. Peter Svetina (1970) je tudiral slovensko knjievnost in jezik v Ljubljani, po diplomi tudi
teorijo verza v Pragi, doktoriral je iz stareje slovenske lirike. Zaposlen je bil na ljubljanski filozof-
ski fakulteti, v Pionirski knjinici v Ljubljani, zdaj predava slovensko knjievnost na Univerzi v
Celovcu. Kdo ga pozna tudi kot pesnika, avtorja knjig za otroke ali kot prevajalca. Zelo rad pose-
da in pije kavo. Velik luksuz je, pravi, biti zadovoljen.
peter.svetina@uni-klu.ac.at
Matej ekli, rojen leta 1976, je leta 2001 diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja
in slovenskega jezika in knjievnosti na tedanjem Oddelku za slovanske jezike in knjievnosti Filo-
zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je mladi raziskovalec in asistent na Katedri za
primerjalno slovansko jezikoslovje Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Njegovo raziskovalno podroje obsega slovensko imenoslovje ter zgodovinsko naglasoslovje
slovenskega jezika.
matej.sekli@guest.arnes.si
Dr. Joica kofic je vija znanstvena sodelavka na Intitutu za slovenski jezik Frana Ramova
ZRC SAZU v Ljubljani in od leta 2004 vodja njegove dialektoloke sekcije. Njeno znanstveno in
strokovno delo je usmerjeno v raziskovanje slovenskih nareij, posebej gorenjskega, narenega
strokovnega izrazja, nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen, hinih imen in vzdevkov ter z njimi
povezanih besedil narene slovstvene folklore. Pomemben del njenega raziskovalnega dela zaje-
ma geolingvistika objavlja leksine karte po gradivu za Slovenski lingvistini atlas (SLA) s komen-
tarji in je dejavna lanica slovenske nacionalne komisije pri Evropskem lingvistinem atlasu (ALE).
237
Kot gostujoa predavateljica je predavala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Peda-
goki fakulteti v Mariboru.
guzej@zrc-sazu.si
Nataa polad je bila rojena 28. 4. 1978 v empetru pri Gorici in ivi v Kobaridu. Junija 2001
je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zakljuila dodiplomski tudij z diplomskima naloga-
ma Sociolingvistini poloaj slovenske manjine v Beneki Sloveniji in Pouk knjievnosti v dvojezini
osnovni oli v Beneki Sloveniji. Raziskovanje pouka knjievnosti je v okviru podiplomskega tudi-
ja razirila na celotno Furlanijo - Julijsko krajino; naslov njenega magistrskega dela, ki ga je uspe-
no zagovarjala januarja 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je Pouk knjievnosti v osnovnih o-
lah s slovenskim unim jezikom v Furlaniji - Julijski krajini. Trenutno pouuje slovenino in italijan-
ino, sodeluje pa tudi s Slovenskim raziskovalnim intitutom v Trstu pri eni od njegovih raziskav.
maja.spolad@guest.arnes.si
Gaper Troha je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in na Oddelku za primerjalno
knjievnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlen je na Oddelku za primerjalno knjiev-
nost in literarno teorijo Filozofske fakultete, kjer pripravlja doktorsko disertacijo z naslovom Arti-
kulacija odnosa do oblasti v slovenski drami 19431990. V asu tudija se je zael ukvarjati z literar-
no kritiko in publicistiko. Njegovi lanki so bili objavljeni v revijah Dialogi, Literatura, Primerjalna knji-
evnost in asopisih Razgledi, Delo, Dnevnik, Veer ter na Radiu Slovenija. Napisal je spremna eseja
k romanu Lojzeta Kovaia Otroke stvari in zbirki kratke proze Andreja E. Skubica Norinica.
gasper.troha@guest.arnes.si
Dr. Primo Vitez je docent za francoski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svo-
jih jezikoslovnih raziskavah se ukvarja predvsem s problematiko govora. Zadnjih nekaj let se teo-
retsko e bolj pa praktino posvea prevajanju, zlasti gledalikih besedil. Prevaja v glavnem
iz francoine, vasih iz srbine, najredkeje iz angleine. Kot dramaturg obasno sodeluje pri
gledalikih produkcijah.
primoz.vitez@ff.uni-lj.si
Matja Zaplotnik (1978) je 2003 diplomiral iz slovenine in primerjalne knjievnosti. Od janu-
arja 2004 opravlja delo tehninega urednika revije Jezik in slovstvo, od oktobra 2004 je na Oddelku
za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zaposlen kot mladi raziskovalec in asistent za
slovensko knjievnost. Raziskuje slovensko pripovedno pesnitvo 19. in prve polovice 20. stoletja.
matjaz.zaplotnik@siol.net
Ana Zwitter Vitez se kot mlada raziskovalka na Oddelku za romanske jezike in knjievnosti
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ukvarja z raziskovanjem strategij in strukture spontanega
govora ter na tem podroju pripravlja doktorat na Univerzi v Ljubljani in na univerzi Sorbonne
Nouvelle Paris III.
ana.zwitter@guest.arnes.si
238

Večkulturnost V Slovenskem Jeziku, Literaturi in Kulturi

Hochgeladen von

Dokumentinformationen

Originaltitel

Copyright

Verfügbare Formate

Dieses Dokument teilen

Dokument teilen oder einbetten

Freigabeoptionen

Stufen Sie dieses Dokument als nützlich ein?

Sind diese Inhalte unangemessen?

Copyright:

Verfügbare Formate

Večkulturnost V Slovenskem Jeziku, Literaturi in Kulturi

Hochgeladen von

Copyright:

Verfügbare Formate

s

Das könnte Ihnen auch gefallen