ZLATA DELNICA

1. Pojav zlate delnice Zlate delnice (v angleini golden shares, v nemini goldene Aktien, v francoini

actions spcifiques) so posebna oblika delnice v lasti drave, ki ji omogoajo, da s posebni pravicami ohrani mo in kontrolo nad podjetji, ki so za dravo kljuna oz. strateko pomembna in so se v preteklosti privatizirala. Glavni namen delnice naj bi bil v tem, da drava ohrani monost zaite gospodarstva v dravi. Problem zlatih delnic je postal pere po letu 2000, ko je Sodie evropskih skupnosti (angleko Court of Justice of the European Communities, kratica ECJ) sprejelo prvo razsodbo v primeru zlatih delnic. Prve zlate delnice so se pojavile v Veliki Britanji po letu 1980. Pojavijo se v podjetjih, ki so bila neko v celoti v lasti drave in so se v 80ih letih zaela postopoma privatizirati. Z zlato delnico so drave v veliki veini primerov elele zagotoviti nadaljnjo kontrolo, na nek nain pa tudi omejiti tuje investitorje in potencialne sovrane prevzemnike podjetja. Kot glavne razloge za upravienost zlate delnice je drava navajala naslednje argumente: zaititi je potrebno strateke interese drave v podjetje podjetje je pomemben vir davkov podjetje je pomemben vir zaposlitev dravljanov nosi kljuni pomen za zagotavljanje javnega red in miru nosi kljuni pomen za zagotavljanje javne varnosti ima kljuen vpliv na celoten gospodarski sistem drave

Iz teh argumentov je mo razumeti, da gre predvsem za zagotavljanje dravnega vpliva v panogah oz. dejavnostih kot so: distribucija zemeljskega plina energetika telekomunikacije potne storitve kanalizacija vodovod rudarstvo

Glede izraza zlata delnica je potrebno razjasniti, da se le ta nanaa na lastnitvo delnic v lasti drave ali javnega zavoda, vendar pa zlata delnica ni nujno, da se nanaa na delniarstvo, ampak je lahko le zakonski instrument, ki omogoa posebne pravice, brez

lastnitva ene same delnice. V tem primeru je zlata delnica lahko doloena v zakonu (splonem ali privatizacijskem), statutu ali v pogodbi. Glede na ronost lahko drava izda zlato delnico za doloen ali nedoloen as. Tiste izdane za doloen as imajo funkcijo varovala v asu prilagajanja na novo privatiziranega podjetja, ki se postopoma uvaja v privatni sektor. Delnica izdana za nedoloen as pa slui kot varovalo pred sovranimi prevzemi. 2. Pravice izhajajoe iz zlate delnice Pristojnosti, ki jih prinaajo zlate delnice so razline glede na dravo in podjetje. Najvekrat se pojavljajo naslednje: pravica veta pri odloitvah strateko pomembnih odloitvah nadzor nad drubo s tem, ko je druba dolna obveati dravo o svojih ukrepih imenovanje predstavnikov uprave izdaja delnic drube sprememba statuta in poveanje osnovnega kapitala; omejitev ali odprava prednostne pravice; odloitev o prenehanju ali likvidaciji podjetja

3. Izginjanje zlatih delnic Glede na tudijo iz leta 2007, se je pri analizi izbranih podjetij ugotovilo, da je kontrolni mehanizem (CEM - control-enhancing mechanisms) v obliki zlate delnice bil legalen v 42% vseh drav, ki so v raziskavi sodelovale. V praksi je bil implementiran le v 6% analiziranih podjetij.

Slika 1: Prikaz analize rezultatov o obstoju zlate delnice v izbranih dravah iz leta 2007

Zlate delnice imajo negotovo prihodnost: uporaba zlatih delnic postaja vse bolj omejena v dravah EU, kar je posledica razlinih sodb Sodia Evropskih skupnosti (SES).

4. Problemi v povezavi z uporabo zlate delnice eprav je drava v veini le v manji meri lastnik podjetja, si z delnico zagotovi svoj vpliv za strateko pomembne odloitve v podjetju. Pri tem gre za nesorazmernost delea, ki je s taknimi vplivi v nasprotju z naelom prostega pretoka kapitala in lahko omogoa velike politine zlorabe, s tem pa tudi tveganja za ostale delenike. Tveganja v povezavi z uporabo zlate delnice1 Lahko vodi k manji ceni podjetja pri privatizaciji. Lahko odvraa tuje oz. privatne investitorje zaradi zaskrbljenosti pred prevelikim nadzorom drave primer Malezije, kjer je spodletela zdruitev podjetij: Proton in Volkswagen v letu 2006. Druga zasebno podjetje lahko zazna, da sodelovanje drave kot delniarja izkrivlja konkurenco, posledica esa so dolgi pravni postopki ter negotovost investitorjev. Moralni hazard: podjetje in/ali delniarji lahko utijo, da je drava dolna pomagati podjetju v teavah. Zmanjana prilagodljivost podjetij v izkorianju ekonomije obsega s konsolidacijo industriji, kjer uporaba zlate delnice prepreuje organom izgradnjo kontrolnega vpliva v privatiziranih podjetjih. 5. Kriteriji legalnosti uporabe zlate delnice Na podlagi sistematinega dela evropskih sodnikov je nastala nekakna shema reevanja primerov iz evropskega prava drub. Gre za ve korakov, v katerih se ugotavlja legalnost uporabe zlate delnice. Shema reevanja: PRIMERNOST - Ali je ta poseg primeren za dosego tega cilja oz. ali se s tem posegom lahko uresnii ta cilj? NUJNOST - Ali je ta poseg nujno potreben za dosego tega cilja oz. ali se tega cilja ne bi moglo dosei z nekim milejim posegom? Ali to ravnanje posega v temeljne svoboine? Ali je oviranje opravieno? SORAZMERNOST V OJEM SMISLU - Ali je ta cilj pomembneji od temeljnih svoboin, v katere se posega? Ali je oviranje primerno in potrebno za doseganje legitimnega cilja? Ali so posledice oviranje opraviljive glede na legitimen cilj?

INTOSAI Privatisation Working Group (PWG): Technical case study Series 1 Privatisation. 5. Protecting the States interests following privatisation. Power Point predstavitev, S. 20

1 Primeri iz prakse Evropska komisija je preiskovala e kar nekaj primerov zlorab zlatih delnic, npr. v Veliki Britaniji, paniji, na Portugalskem, v Nemiji, Franciji in Belgiji. Primeri iz sodne prakse ter podroje preiskave: Belgija (distribucija zemeljskega plina) Portugalska (telekomunikacije) Nizozemska (telekomunikacijske in potne storitve) Italija (energetika) Nemija (Volkswagen)