-The

y Izhaja dvakrat na teden. V e l j a za celo leto $3.00 =

best

medium

to

reach

the

.best

c u s t o m e r s.
2 j "EDINOST" 1849

W. 22. St.

Telephone: Canal 98. j Chicago, 111. J

Published seray g weekly. Subscription $3.00 yearly. 2

GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.

ENTERED AS SECOND C L A S S M A T T E R O C T O B E R 11. 1919., A T P O S T OFFICE AT CHICAGO, I L L , UNDER T H F apt x ott a a a o ^ u ^ o u r iWAKCrl 3rd 1879.

ZA

RESNICO

otiiiiiiiimcsiiMmminiimmimc*

T E V . 3.

CHICAGO,

ILL.,

T O F E K , 11. J A N U A R J A , 1921.
B y the Order of the President A- S

1 IN P R A V I C O I I :nii:fiiiiiiiic]iiiiiuiiiiiDiiiiiimiiK^

L E T O VII.
Burleson Postmaster Ge 1

Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the A c t of October 6-

TQ17. on file at the Post Office of Chicago. Til

MIROVNA POGAJANJA PRETRGANA.

ZOPET

t KOF DR. ANTON MAHNIC - UMRL.

D e V a l e r a je prelomil molk. O d lono zanika vest o nemkoirski zaroti. N o v i izgredi. Dublin, 10. jan. E a m o n de V a lera, irski republikanski v o d j a , j e danes pretrgal s v o j molk s tem, da je izdal formelno i z j a v o , k j e r odlono z a n i k u j e , da bi se bila osnovala nemko-irska zarota proti V e liki Britaniji in ostro prijema vlado, ki je v soboto o b j a v i l a belo k n j i g o , v kateri se bere to poroilo. L o n d o n , i o . j a n . O d l o i l n i vladni krogi so danes izjavili, da bo De V a l e r o v a immuniteta pred zaporom trajala samo tako dolgo, dokler ne prekin e s v o j e g a molka. K a k o r pravi z g o r n j e poroilo iz D u blina, je D e V a l e r a s v a i molk e prelomil. L o n d o n , 10. jan. P o s v e t o v a n j a ' med R e v . Mihaelom O ' F l a n a g a n , prezidentom Sinn-Feinovcev, in L l o y d George-om glede miru na Irskem so pretrgana. Preden je O'F l a n a g a n odpotoval na Irsko se je dolgo p o g o v a r j a l z anglekim_ premierjem, toda prila nista do nobenega p r a v e g a razultata. CVFlanagan je pozneje rekel, da k nadaljnim p o g a j a n j e m sploh ne prid e ve. London, 10. jan. Dublinski asopisi poroajo, da m) angleke ete pri Dunboyne prile v zasedo. ete in napadalci se b o j u j e j o na oz e m l j u med Leixlip. Celbridge, M a v nooth in K i l c o c k . V teh krajih so poruili vse mostove in prerezali vse ine zveze, tako d ni m o g o e dobiti zanesljivih b r z o j a v n i h poroil.

I z stare domovine smo prejeli alostno poroilo, da je dne 14. dec. preteklega leta v Z a g r e b u umrl kof Mahni, prvi veliki voditelj katolikega jsokreta v Sloveniji. Z a v e d a m o se, k a j n a m je bil Mahni, z a t o tem bolj obutimi bridkost tlogodka, ki je spojen z n j e g o v o smrtjo. Neizmerno b o g a t a je vsebina n j e g o v e g a i v l j e n j a , idealno .lepa pota, ki jih je to i v l j e n j e ubiralo. Slovenski in hrvatski narod je izgubil z M a h n i e m dragocen biser, ki ga ne bo m o g o e nadomestiti. " V e lui!'* S tem klicem in s tem lankom je priel A n ton Mahni s v o j e ieformatorino delo na Slovenskem. Klic je govoril, da na. Slovefiskem ni bilo d o v o l j lui. V l a d a l a je m e g l a brezidejnosti in breznacelnosti v politiki, v literaturi, v oli, v drutvih. Katoliki so hoteli biti vsi, a so sluili t u j i m b o g o v o m . M a h n i u se je zahotelo lui. On, ki je Kristusa na sebi obliil, je hotel, da isti K r i s t u s zavlada tudi z u n a j n j e g a . u d o v i t o lepa je h a r m o n i j a v M a h n i e v e m i v l j e n j u in znaaju. O n z d r u u j e v svoji osebi H r v a t e in Slovence. Prvim je dal " R i m s k e g a katolika" d r u g i m ""Hrvatsko Strao'*; prvim je k l i c a l . v i v l j e n j e " L e o n o v o d r u b o " , drugim prav t a k o ; prve je spravil na katoliki shod v L j u b l j a n o , d r u g i m je kazal ista pota. T a k o g l e d a j o i prvi i drugi v n j e m d u e v n e g a oeta katolikega pokreta; on je, ki je po s v o j e m delu katolike H r vate in Slovence s p o j i l ; on je, ki se je iz ljubezni do njih eksponiral za J u g o s l a v i j o tedaj, ko je bilo to usodno nevarno. N e d o s e g l j i v o se iz n j e g o v e g a srca i z a r j a l j u b e z e n do c e r k v e in naroda. N j e g o v o i v l j e n j e je prelepa apologija katolike religije, in n a m prekrasno dokumentira, k a k o lahko napravi katolika ideja iz loveka svet znaaj, ako v n j e m dejansko ivi. Mahni se j e r t v o v a l katoliki ideji do konca, a le radi tega, ker je v e r o v a l v n j e n o absolutno resninost, resninost, ki vseb u j e i v l j e n j e po smrti ter plailo oziroma kzzcx* v venosti. Z a to resninost je poleg s v o j e g a z n a n j a in asa vse r t v o v a l ; s v o j e telesne moi. ki jih je v njeni slubi izrpal p o p o l n o m a ; s v o j o svobodo, ker je bil radi iste slube o d v a j a n iz pregnans t v a v p r e g n a n s t v o ; in s v o j e i m e t j e : k a j t i umrl je v t u j e m dom u , kot siromak . . . B i s k u p A n t o n Mahni je umrl. r t v o v a l se je K r i s t u s u . Z a t o bo tudi n j e g o v o delo v narodu, K r i s t u s namre in njeg o v a naela, ivelo veno in rodilo nove bolje generacije. e s t o p a j o na dan, te generacije, z mladimi devikimi srci in svetimi ideali! V njih hoe oe in uitelj i v e t i ; in generacije h o e j o delati in iveti kakor je delal in ivel on, ki m u kli e j o in m u bodo vedno k l i c a l a : ^ O tac n a " , " S v e t a c n a ! "

HARDING

IN

OOOLIDGE RESNINO

-ENEOIENI PETROLEJ GRKI ZMAGUJEJO.

L E SEDAJ

I CENEJI. Washington, 10. jan. E l e k t o r j i , P i t t s b u r g , Pa., 10. jan. Cena siki so bili izvoljeni dne 2. nov., so se r o v e g a petroleja se je zopet zniala. danes seli v glavnih mestih razlinih drav ter oddali s v o j e g l a s o v e Sodek stane z d a j samo $3-75 toza H a r d i n g a k o t prezidenla in Cor - rej 25 centov manj kakor doslej. lidge-a kot vice-prezidenta Zdruenih drav. S tem sta imenovana K A R D I N A L GIBBONS V S A K dva oficijelno izvoljena. DAN BOLJI.
Z d r a v j e kardinala Gibbonsa hitro napreduje. V nedeljo je e mogel Springfield, 10. jan. L e n Small vstati iz postelje in je ve ur prebil iz K a n k a k e e je nastopil danes vla- v naslonjau. ICae zopet veliko zad o ' v dravi Illinois. O n je 26. _go- nimanje za s v o j o okolico in za vse, kar se zgodi v a n e g a po svetu. verner te drave. Pri s v o j e m nastopu je izjavil, da se bo zvesto dral nael upana ZNIANJE D E L A V S K I H PLA. Thonrpsona. T o n j e g o v o i z j a v o je l j u d s t v o navdueno pozdravljalo. T i L a w r e n c e , Mass., 10. jan. A m e p r i n c i p i v a r u j e j o p r o s t o s t , p r a v i c e , rican W o o l e n C o m p a n y je zniala i v l j e n j e in dobrobit v s a k e g a moa, plae s v o j i m delavcem za 2 2 l A % . vsake ene in v s a k e g a otroka v na- Severna pacifika eleznica je odi dravi. " V svoji slubi kot go- slovila 1000 svc^iiLjiastavljencev. verner se bom z v e s t o ravnal po teh principih pri vseh svojih uradnih in A M E R I K A I Z S T O P I L A IZ ZBOpolitinih ukrepih.* Gledal bom na ROVANJA POSLANCEV. to, da ne bo noben dolar, ki g a izda nae ljudstvo, i z g u b l j e n " , tako zaW a s h i n g t o n , 10. jan. Razirila t r j u j e novi governer. se je novica, da s e A m e r i k a ne miN a d a l j e je i z j a v i l , dd je on zato, sli ve udeleevati sej na zborovanaj se mesta popolnoma sama u- nju poslancev v Evropi. V l a d n o osobje se sicer e ni na4>ravljajo, n a j se odpravi dravna komisija za javne koristne naprave, tanno izjavilo o tem, toliko so pa nadalje n a j se t a k o j izdela sistem le povedali, ,da A m e r i k a vlada pri za ceste po deeli. L e n S m a l l je prihodnji L l o y d George-evi seji ne proti z v e z i narodov in proti prisilje- bo zastopana, ker nima ni ve za opraviti z mirovnimi pogajanji^ ni vojaki slubi. NOVI GOVERNER.
. . ' M J Z > t-:.-.... S S J f i t .

IZVOLJENA.

A t e n e , i o . jan. G r k e ete so pri Brusi popolnoma porazile turke nacijonaliste. K e m a l paa se s svojimi etami v velikem neredu umika, Grki pa k o r a k a j o neovirano proti Brusi. AVSTRIJA NA ROBU PREPADA Berlin, 10.'jan. Gospodarski pol o a j N e m k e A v s t r i j e je tako obupen, da sedanja kransko-socijalna vlada premiljuje, ali ne bi izroila upravo zvezni vpostavitveni komisiji.

anstva. Prihajali so globokoverni strokovnjaki na ministrska mesta. Znana je sledea aljiva beseda Clemenceaua ministru Marsallu: "V KATOLIKA MISEL V nedeljah odslej ne bomo imeli nik* FRANCIJI. dar ministrskega sveta, ker vi ste Pariz, 3. dec. 1920. redno pri sv. mai". Danes teje K a t o l i a n s t v o na Francoskem v dravni zbor do 150 praktinih kadobi med vojno ni samo ivelo da- tolianov. lje, ampak delalo naravnost udeSvetovna vojna je zelo spremee. D u h o v n i k u je drava odtegnila nila javno mnenje. Francoski abplao, cerkvam vzela premoenje, be-ji so sluili kakor drugi v strelkranski verouk izgnala iz ljudske skih jarkih celo dobo vojske. N e ole. In posledica? Svoje duhov- teto mladih in priletnejih duhovnike in kofe je plaevalo ljudstvo nikov se vidijo po parikih ulicah s svobodnimi doneski, cerkve vzdr- v bornem talarju, na katerem j e evalo samo, plaevalo svoj.g kato- pripet *'cordon rouge", odlikovanje like uitelje in osnovalo 5 velikan- astne legije ali vojnega k r i c a . skih katolikih univerz z vsemi fa- V e l i k o teh manikov je okropilo s kultetami. Francoski katoliki so sa- svojo k r v j o razdejani sever s v o j e mi toliko in e ve nabrali letno za domovine. V o j a t v o je sedaj spomisijone v A z i j i in A f r i k i , kot vsi znalo od blizu, v delu in trpljenju, narodi cele E v r o p e skupaj. T e g a v portvovanju, da duhovnik ni tije bit zmoen katolicizem v dobi, sta poast, kot ga je slikala protiko ga je vlada skuala zatirati. Mi verska gonja. Izpolnjevali so s v o j o e nismo obutili tako trde pesti, dolnost kot vojaki in e kot duni zato rfe vemo presojati nadnaravno pastirji. D o m a ostali starki-duhovmo vere, ki je drala pokonci fran- niki so oskrbovali sredi neizreenega napora po 5 7 upnij. S v e t o v coski narod. D a n e s ima Francija duhovnitvo, na v o j s k a je bila glorifikacija kaduhovnika. ki mu je ast. T o so biseri, ki v tolikega francoskega Tudi tista tiha setev, poloena s trurevni halji e bolj blii j o Ima tudi katolike, katolike v dejanju. K a - dom v duo francoskega ljudstva v ko se udi na lovek, ako pride v dnevih preganjanja, je pognala in Pariz ali v druga mesta, ko vidi ob oivila versko ivljenje v o j a t v a ! O nedeljah skoro vse priujoe obin- tem priajo netete zastavice s postvo v cerkvi pristopati k obhajilni dobo Srca Jezusovega, ki so jih nosili vojaki po strelskih jarkih, katemizi. re so danes nabit e okrog oltarjev paK a k o pa zdaj, po v o j n i ? rikih cerkva. astnitvo, posebna Francoska drava zbornica je po vije, je zelo goree. N a j omenim dolgotrajni debati sklenila 30. nosamo imena Focha, Petain-na, C a vembra v pononi seji vzpostavitev stelnau-ja, teh vzor-katolianov in rednih diplomatinih vezi z rmij junakov. sko stolico in sicer je 391 poslanS tem, da so svobodomiselci hocev glasovalo za in samo 179 proti. T a k o bo V a t i k a n sprejel kmalu fran- teli katolicizem uniiti, ni priel socoskega poslanika, pape polje svo- cialni mir. Postava j e mrzla, a k o j e g a nuncija v Pariz in za katolici- ne najde odmeva v idealnem srcu. zem bo prila nova "doba. udno je K o je priela komunistina agitacito, da je celo n e k a j kofov in silno ja, ko je revolucionarna boljevika m n o g o duhovnikov, ki si vzpostavit- propaganda zaela preplavljati tudi ve diplomatinih v e z niso eleli, ta- Francijo, tedaj sp stranke v strahu ko se jim je priljubilo sedanj e sta- spoznale, da te monosti v svojih nje. Revni duhovniki stan je va- programih niso naprej spoznale, da bil le res poklicane mladenie, sedaj so njih programi nievi in prazni propa se boje, da bi se morda to ne ti elementarnemu socialnemu gibaposlabalo. udovita je takna du- nju, ki je zaelo svet pretresati. In hovina, udovit 'francoski abbe, ko so se iskale nove formule, ki se ki je tako skromen, zadovoljen, naj postavijo nasproti komunizmu, je framazonerija umolknila, j e bourz v e s t in svet. K j e neki so vzroki, ki so sponta- geois uvidel, da nima nobenega kulno, sami od sebe pripravili tla za turno-socialnega programa, so verski nasprotniki uvideli, da med t e m , tako izpremembo? T r p l j e n j e katolianov je podvoji- ko so naskakovali rno internaciolo njih odpor in kakor vedno po- nalo, se blia rdea. N o v o formumnoilo njih vrste ter poglobilo ve- lo za reitev drube je dal samo k a ro v dejanju. T a k o so zaeli sto- tolicizem, oziroma kranski principati vedno tevilneji poslanci v dr- pi. A k o se hoe Francija obvarovaavni zbor, ki se prav ni niso sra- ti pred socialno katastrofo, s e moramovali s v o j e g a praktinega katoli- jo priznati svetovni principi katolian stva. ^

IZ KATOLIKEGA SVETA.

NAJCENEJE IN NAJHITREJE
Prejeli smo knjige

DRUBE SV. MOHORJA

1921.
Kdor jih eli prejeti, naj se takoj zglasi, dokler jih je e kaj v zalogi. C E N A $2.20.
i r * ^
3

za leto

poiljamo denar v Jugoslavijo. * po cenah istega dne, ko nam denar prinesete.

D a n a n j e cene s o : 300 kron 400 " 500 " 600 " 700 " 800 " 900 "
IOOO "

$ 2.35

5000 IOOOO

" "

V s a pisma naslavljajte n a : EDINOST, 1849 W . aand St., Chicago,

I SLOVENSKIH NASELBIN.
Sprigfield, 111. Cenjeni g. uredT\ilc: P r o s i m , dovolite mi m a j h e n p r o s t o r e k v " E d i n o s t i " , saj e dolg o nisem ni poroal iz nae naselbine. N a j p r e j elim V a m k a k o r tudi v s e m itateljem " E d i n o s t i " veselo novo l e t o ! Naznanjam Vam, da i m a m o tukaj zelo p r i j e t n o zimo. M a lo snega smo dobili e za boi, toliko, da so se l j u d j e po mai malo nakepali. P o v e d a t i V a m moram tudi, da smo imeli na boini dan krasno p e t j e v c e r k v i . Pela so slovenska in slovaka dekleta- I z m e d Slov e n k j e najlepe pela K l a r a a u b i in d v e drugi, za katere pa ne v e m , kako se imenujete. T u d i pri devet i mai je bilo prav lepo, k o je naa olska mladina zapela v ast mal e m u D e t e t u Jezucku. K a k o krasno je bilo to p o s l u a t i ! N a d a l j e V a m sporoam, da smo imeli d e v e t k o n v e r t i t o v , ki so pri prvi sv. mai prestopili v katoliko vero in prejeli prvo sv. obhajilo. N e p o p i s n a radost jim je zavladala v srcih, ko sta jih d v a nedolna otro i k a s plameneimi s v e a m i spremljala pred a n g e l j s k o mizo, t j a pred n a j v i j e g a k r a l j a nebes in z e m l j e . T a prizor j e izvabil marsikateremu s t a r k u sivih las solze v oi. Kako bi g a m o g e l imeti lovek tako ^ t r d a srce, da bi g a tak prizor ne g a n i l ? V s e te s p r e o b r n j e n c e so prip e l j a l i na p r a v o pot preljubi nam g o spod F a t h e r Fr. M a z i r , slovenski duh o v n i k pri c e r k v i sv. Barbare. N e u t r u d l j i v i g o s p o d so jih uili skor a j v s a k veer- B o g n a j j i m p o v r n e njihov trud! N a a naselbina je darovala cerk v i sv. Barbare 6 p u r a n o v , ki smo j i h n e k a j izrebali, n e k a j pa na ficitanti prodali. S i l n o smeno je bilo in vsi s m o se d o v o l j nasmejali, k o s o ti veliki purani z rudeimi glav a m i hodili o k r o g o b i n s t v a . Eneg a smo prodali za $22.00. O naih slovenskih drutvih ne b o m poroal. V e i n a naih Slovenc e v je taka, da v s e m o g o e zanejo, pa k m a l u umolknejo, in odnehajo. K a j hoemo? Pozdrav! ' F r a c Supanc. C l e v e l a n d , Ohio. . - Z d a j je pa na nas vrsta, da se lahko m a l o pobaham o . u p l j a n i sv. V i d a smo se bili z a v z e l i , da b o m o letos plaali d o l g na nai oli, ki g a j e bilo e okoli 20 tiso, pa smo g a res. O , k a k o smo veseli, da je ta d o l g enkrat plaan. N a Rev- B . P o n i k v a r so pa tudi zelo dober ekonom. K a k o dobro je bilo to, da je bila ola n a j p r e j sezid a n a ! K o l i k o dobrega se je storilo s tem naim nedolnim o t r o k o m ! K a m n a j bi jih bili poiljali, k o ne bi imeli s v o j e ole? D a , pre. g. upnik, zlobno so V a m nasprotovali mnogi, posebno p a e taki, ki sami niso ni dali. N e k a t e r i so V a s tudi napano sodili. Prestati ste morali veliko h u d e g a , Tcer ste se trudili za vsestranski nap r e d e k n a e g a naroda. P r o s i m o , oprostite nam vsem, saj v e s t e , da smo 'zmotljivi! N i s t e ^izgubili p o g u m a in B o g V a m je poslal p o m o n i k a v osebi R e v . A . B . B o g naj nam ohrani e d o l g o let nae dobre duh o v n i k e pri upniji sv- V i d a ! H v a la B o g u za v s e dobrote, ki jih prej e m a m o v nai ljubi c e r k v i !

v e n c i ! A k o hoemo, pa j o imamo v teku tega leta. N i k a r se ne b o j m o z a s v o j d e n a r ! e v e k r a t so nas nai nasprotniki s t r n i l i , da ne vemo, k a j bo z naim d e n a r j e m , toda do sedS^ nam nai duhovniki niti centa niso zapravili. P o z d r a v v novem letu ! J. W . E l y , Minn. B l a g o r o d n i g. urednik : N a z n a n j a m V a m , da je bil po dolgi politini vqlilni k a m p a n j i izvoljen v mestni odbor tudi na rojak tefan K o v a l . O n je edini Slovenec, ki j e prodrl pri volitvah. L a h k o bi jih bilo ve, k o bi bili nai Slovenci bolj zavedni na politinem polju. A l i z nami j e kri, ker ne z a u p a m o d r u g e m u , kakor sam e m u sebi. S e v e d a , p o volitvah, k o je e prepozno, t e d a j s p o z n a m o svoj o napako, t N a v a j e n i s m o t u j e g a j a r m a e iz nae p r e j n j e d o m o v i n e in ta slabost se nas t a k o dri, kakor podedovani greh. elim V a m obilno b l a g o s l o v a in sree v n o v e m l e t u ! Vdani V a m J. J. Heshel. Nashwauk, Minn. D r a g i g. ur e d n i k : T u V a m poiljam nekoliko vrstic o naem m a j h n e m mestecu N a s h w a u k . T u k a j nas j e okoli 10 slovenskih druin, ki i v i m o v najlepi slogi. D e l a m o skoraj vsi v "eleznih rudnikih, imamo precej dobro delo in tudi plaa do sedaj ni bila preslaba. Sliimo pa,4M& se v okolici delo kri, plaa z n i u j e in da tevilo brezposelnih v e d n o raste. Z a t o r e j ne n a s v e t u j e m nikomur, z d a j za delom sem hoditi, ker s e dobro delo ravno sedaj t e k o dobi. A k o se bo k a j na bolje obrnilo, se bom t a k o j oglasil v " E d i n o s t i " . K o bi se razmere res k a j izboljale, bi elel, da bi se ve S l o v e n c e v s e m k a j naselilo, ker im v e nas je, toliko b o l j nam j e m o g o e napredovati v vseh ozirihN e s m e m pozabiti tudi omeniti alosti, ki nas je zadela z a d n j e dni. D n e 28. dec. je umrla naa dobra soseda Franika Podobnik f zadela jo je^kap. P o k o j n a j e bila verna katolianka. N. v m. p.! M a t h Mayerle. C h i c a g o , 111. D o l g o asa se e ni oglasil nihe od naega Mladeni k e g a kluba, z a t o naj ga j a z malo popiem. N a Mladeniki klub z a d n j e ase prav izvrstno napreduje pod vodstvom n e u m o r n e g a Jack K o r e n c h a na, ki se na "vso mo trudi za napredek naega kluba. M e s c a n o v e m b r a lanskega leta smo kupili n o v " p o o f table". Priakovali smo? da ga b o m o ez dob r e g a pol leta e ni>gli plaati, zato smo bili s k r a j n o preseneeni, ko s m o pri z a d n j i seji zvedeli, da je e plaan. V k r a t k e m dobi mo tudi italnico, ki bo nudila l a n s t v u vsakov r s t n e g a berila. N a z n a n j a m o tudi, da nas j e preteklo nedeljo zapustil za n e k a j asa na tajnik Jack K o r e n c h a n , ki se je podal po o p r a v k i h v H o u s t o n , T e x . e l i m o m u veliko uspeha in skorajnega povratka. O b e n e m v a b i m vse ^avedne chicake mladenie, n a j se nam pridr ijo. V e l i k o j e e takih, ki jih e ni pri nas. T o r e j vsi mladenii v na k r o g ! lan kluba. C h i c a g o , 111. Z a n i m a n j e z a nao k e g l j a k o ligo raste neprestano. K vsaki tekipi pride veliko drugih drutvenih lanov, ki z n a j v e j o pozornostjo z a s l e d u j e j o , k a k o napred u j e j o njihovi sodrugi. Izid bitk z a d n j e g a tedna j e sledei :

J. Koscak .. J. Zefran J. Merlak

Jan Y . M. C . 142 '.140 148

8,, 1921 156

136 185

156 148
159

* St. George. A- Gregorich 171 A. Banich 174 F. Grill 130 475

430

477

463
195 146

156

168 146

186 527

470

KAJ ME JE TRDNJAVA NAUGILA.

T e dni j e izdal slove pisatelj, bivi ruski diplomat v A m e r i k i , ki j e bil dalje asa v A m e r i k i in je sedaj postal dravljan Zdruenih drav, A n d r e w K a l p a s n i k o f f , knjig o pod n a s l o v o m " A Prisoner of T r o t k y V \ v kateri popisuje s v o j e d o i v l j a j e v Rusipi. Bil j e lan amerike misije rudeega kria v ruski armadi za asa ruske prekucije. T o da n j e g o v 'tekmec polkovnik R a j mond Robins, sam pp srcu- boljevik, tudi lan amerike misije rdeeg a kria, g a je zapletel v t e a v e z b o l j e v i k L i n T r o t s k y g a je dal aretirati. T r o t s k y j e hotel pred v s e m s v e t o m A m e r i k o kompromitirat* fn j e hotel najti " v e l i k o ameriko zar o t o " v R u s i j i proti r u s k e m u narodu ( ! ) , da bi bil t a k o l j u d s t v o e bolj pridobil za se, e " v e s svet je proti V a m ! e celo A m e r i k a " , in bi si t a k o e bolj urdil s v o j e stalie med ruskim narodom. T a k o je dal aretirati tega K a l p a n i k o f f a in z a preti v t r d n j a v o Sv. P e t r a in P a v l a v P e t r o g r a d u , k j e r so n a j s t r a n e j e jee na svetu. T a m o je bil v jei n e k a k o est mesecev. Ve4ikrat j e bil v smrtni nevarnosti. L e srenemu sluaju je pripisovati, da se je reil slednji te strane jee in je e iv priel ven. V s e to je popisal v tej knjigi, katero n a j t o p l e j e priporocamo v s e m , ki so z m o n i anglekega j e z i k a in kateri bi radi izvede-1 li resnico o boljevikih. P r e v e bi bilo navesti celo z g o d b o . Vendar konec je.pa tako znailen, da se nam zdi primerno, da ga o b j a v i m o v g l a v nih potezah, kajti iz z a d n j e g a pogla v j a te k n j i g e se j a k o jasno pokae cela ruska revolucija in cela sedanja situacija in k a k o n e k a k o se bo s t v a r koneno razvila. To zadnje poglavje naslavlja " K a j me j e nauila t r d n j a v a ! " T a m pravi: S e d a j k o so minili dnevi strahu in trpljenja, zaeli so temneti spomini na g r o z o t e , katerih sem bil pria in na trpljenje, katero sem

v s e m f a z a m n j e g o v e g a t r p l j e n j a in upora ^v n j e g o v i h n a j v i h a r n j e i h dnevih, pa tudi n a j b o l j k r v a v e dobe. Z a e l sem p o z n a v a t i veliko stvari kot R u s iz r u s k e g a stalia, katerih preje nisem Yiikdar poznal in r a z u m e v a l tako. M o j raZ\im je bil r a z s v e t l j e n in m o j e d o m o l j u b j e pomnoeno. D a , priznati moram e v e : I z strane jee v t r d n j a v c i Sv. P e t r a in P a v l a sem priel ponosen da sem R u s , lan velike sicer toda slepe in z a s l e p l j e n j e m r t v e R u s i j e od veraj, toda e v e j e in z a v e d n e od jutri. J a z k o t R u s po krvi in rodu sem videl s v o j o d o m o v i n o v e d n o le skozi a n g l e k a , francoska, nemka, morda celo amerika oala, toda nikdar ne skozi slovanska ali e m a n j pa ruska. K o sem sedel dolge mesece za mreami v jei in r a z m i l j a l vse to, zael sem se zavedati t e g a dejstva. V s a k t ^ n j i dogodki* v jei so me potrjevali vsaki dan b o l j in bolj v tem preprianju n e k a k o tako, kakor t r p l j e n j e za k r a n s t v o pomno u j e vero v a n j , v onem, ki zanj trpi. P o p o m a n j k a n j u in t r p l j e n j u je rastla m o j a ljubezen do moje do-J movine. T a k o sem slednji postal pravi Rtis. T e besede se n a j b r e kog a , da sem spoznal, k a j j e meni p r a v z a p r a v m a n j k a l o , ko sem sluil mu zde udne in n e r a z u m l j i v e , vendar so resnine. Priel sem do tega, da sem spoznal, k a j je meni pravz a p r a v m a n j k a l o , ko seiti sluil kot diplomat in kot politik. Tudi preje sem res iskal ruskih idealov, toda iskal sem jih z u n a j ljudstva. K o t dravniki s m o mi R u s i iskali idealov, ki so bili sicer morda ruski, toda niso bili za Ruse, nismo imeli namena osreite one, za katere s m o jih iskali in delali. Bil sem kakor vsi ruski diplomati predale od l j u d s t v a , ali l j u d s t v o predale od nas. "Moje oi so se mi odprle e le ko sem bil sam, zapuen od vseh

morda lana rdee garde, ako je bil lan ruske p r a v o s l a v n e vere, da bi e ne dalo z njfrn lepo in pametno govoriti, a k o ste skuali z njim govoriti p a m e t n o in resno. Da, boljeviki so g a v j e l i s a m o r k e r so mu obljubili n e k a j , kar je lahko prijel, namre z e m l j o za o b d e l o v a n j e , svobodo in mir. V e r j e l jim je in j e mislil, da bo dobil vse to, kar so mu s t a k o z g o v o r n o besedo obetali. T u di mu niso rekli, da mu bodo z e m l j o dali jutri, t e m v e so mu jo r e k l i : v z e m i t a k o j ! k a r je seveda storil in bil t a k o j n a j z a d o v o l j n e j i l o v e k . T o d a s tem pa e ni bil v srcu boljevik, in ostal to, kar je bil preje, poboen in veren R u s . D a bi g a toraj pridobili tudi za s v o j e ideale, morali so mu pred omi kazati lepe slike n a u k o v , ki naj mu z a g o t o v e t o z a d o v o l j n o s t tudi v prihodnjosti. R u s k i k m e t j e bil tedaj e t a k o malo izobraen in tako malo probujen, da m o r a m resnici na l j u b o povedati, da on sploh ni bil z m o e n d r u z e g a , kakor slepo slediti onim, kateri so g a enkrat pridobili, da j i m je sledil. Pri vsem tem pa e danes ni bolj- | e v i k ali k o m u n i s t v pomenu, kakor mi t u k a j v A m e r i k i r a z u m e v a m o ta dva p o j m a in je g o t o v o , da* nikdar ne bo. O b r n i l se j e k boljevikom, ker j e bil pred vsem sit v o j s k e . Z a v e z n i k i so zahtevali od n j e g a , n a j n a d a l j u j e v o j s k o in s tem naj nadalje trpi in se bori. Toda niesar mu pa niso mogli dati, da bi mu pokazali, za k a j n a j se bori? T a k o on v svoji priprosti pameti ni nael niesar, kar bi bilo vredno, da nosi e nadalje toliko breme in da se pobija. Z a v e z n i k i so mu pa samo ponavljali: B o j u j t e se, b o j u j - te s e ! pa molite, ostanite v trenah t a k o dolgo, da boste uniili N e m c a ! K a j mu N e m e m a r i ! D a j te mu z e m l j o , pa pri miru g a pustite, da jo obdela. K o je z b o r o v a l a konstituanta proste R u s i j e , je bilo tam med zastopniki l j u d s t v a 85 o d s t o t k o v J u d o v iz ( E a s t Side) v z h o d n e g a dela N e w \ o r k a , ki so t a k o j po padcu cara drvili iz celega sveta v R u s i j o , 15 o d s t o t k o v je bilo pa zastopnikov starega rekna, vsi pa so stali pod zastavo z v A t o b e zaveznikom. Ti m o j e so zborovali, k a k o bodo via dali narod p o "stari metodi in starem nainu bive R u s i j e . Z a t o fi m o j e niso dajali narodu druzega kot bes^ie, same besede. K a j uda, da se jq, l j u d s t v o navelialo teh lepih besed in o b l j u b in se j e obrnilo raje k b o l j e v i k o m , ki so mu obetali n e k a j d e j a n s k e g a , ki so mu klicali: " V imenu nae skupnosti, naega komunizna, v z e m i t e si* zemlje. kolikor je morete zagrabiti, pa pobijte b u r o a z c e ! " Rusko ljuds t v o je p r a v za p r a v razumelo sam6 prvi del tega k l i c a : : "Vzemite z e m l j o " in s tem postalo seveda boljeviko. Jaz sam sem videl v s v o j i j r o j s t n i vasi kmete, ki so vzeli v roke koek papirja in so z veliko t e a v o " p u t a b i r a l i " ' besedo " b o l j e v i k " , ve o t e j f ' z v e r i " niso vedeli. P o t e m so se pa udarili ponosno na prsa, e " j a z tudi spadam v to n o v o stranko, ker SMO dali r u s k e m u m u i k u z e m l j o nazaj". K a k o poteno je rusko ljudstvo, sem spoznal tudi iz tega, kar sem splono ul med kmeti, da ni nihe mislil, da bodo to z e m l j o dobili zastonj. V s i so eleli s a m o tega, da bi kdo priel, ki bi jim povedal, koliko stane ta z e m l j a , bi mu dal na papirju lastninsko p r a v i c o in pa ceno, pa bi bili veseli. Zato j e bila g l a v n a ambicija r u s k e g a m u i k a , dobiti <4po poteni p o t i " z e m l j o . In kdor bi bil t o dal r u s k e m u muiku, ta bi ga bil p a dobil. In ako se bo nael kak narodni v o d i t e l j , ki bo razumel to f a z o r u s k e g a narodnega ivlja, pa b o v nekoliko dnevih v o d j a cele Rusije. v ( K o n e q prihodnji.) Zadosti utemeljeno. O e : " P o v e j mi, T o n e k , z a k a j se nee v oli ni uiti". Sinek: " V e , papa, zato, ker sem slial, da razumni otroci ne iviio dolgo".
M * '

S e d a j se b o m o pa z n o v i m pogum o m lotili dela in hranili dolarje, da b o m o vendar enkrat dobili zadosti veliko cerkev za vse. P o t e m bod o prili tudi vsi tisti v nao cerkev k mai, ki pridejo sedaj samo dvak r a t na leto, ker vidijo, kolika g n e Jan. 4, 1921. a je. P r i a k u j e m o , da b o d o vsi taDanica. ki e posebno radi in v e l i k o darova- Gradishar 144 170 116 144 134 178 li, da d o b i m o v kolikor m o g o e krat- M . K o s c a k A. Rovtar 157 113 I55 kem asu krasno n o v o cerkev, ki bo za vs e zadosti velika. K a r hitro na445 417 449 St. Stephens. nosimo skupaj potrebni denar, saj J. Beribak 123 142 127 nas je e ve kot 25.000. Naredi- L . Korenchan 103 mo si tako cerkev, da b o vsak, ki bo J. Korenchan 148 164 160 157 164 priel v nao naselbino, v s k l i k n i l r f J. Petrovi O , kako portvovalni so tukaj Slo386 447 455

Z katerem sem preje ivel. T e d a j seifl se obrnil k s v o j e m u bratu kmetu, delavcu, v o j a k u in sem mu pogledal p r a v g l o b o k o v n j e g o v o duo. T e d a j sem e le videl velikansko nao moralno in d u e v n o b o g a s t v o , ted a j sem spoznal dosedanje napake naih izobraenih k r o g o v , ki so hoteli skrbeti za milijone, ne da bi se zmenili za njihove i v l j e n j s k e potrebe. njihoVo s t r e m l j e n j e in njihovo p o j m o v a n j e . l o nam j e s a m o ' z a kake politine cilje, za mednarodne cilje, katere s m o si postavljali, ne! da bi pri tem k a j mislili na ljudstvo.j za k a t e r e g a je pa na vse z a d n j e e d V videl in katero sem sam prestal"in no lo. zdi se mi, kakor bi bilo m o j e fetriitvo v strani jei z vsemi prestanimi R u s k i kmet, ki s e j e dal tako hit r o strahovi ssfmo teke sanje. Velik "poboljevi<*t'i" in je potem model teh utisov bom g o t o v o prav r | l i n klal in p o z r o i l s s v o j i m i rok m a l u pozabil popolnoma. T o d a del j kami strah in g r o z o med onimi, katega pa ne bom mogel pozabiti nik- j tef"> g"^ niso preje razumeli in kadar, dokler bom iv. T r a g e d i j a , ka- terih on enako ui razumel in napotero sem p r e i v e l v tem s v o j e m jet- | jil rusko z e m l j o s k r v j o , je samo nisvu, je v resnici g r o z n a . S p o d - slepo izvreval k r v a v e ukaze in pokopala j e m o j e z d r a v j e . T o d a ne v e l j a n e k e g a L e n i n a ali T r o t s k y a in bom trdil, kakor trdijo m n o g i , ki so ni t a k o slab, kakor bi se na prvi pouli iz R u s i j e po enakih grenkih gled zdelo. Bil je samo slepo orods k u n j a h , da bi tudi meni zastrupi- je v rokah b r e z v e s t n e e v , ki so g a la celo m o j o prihodnost. K o t a k o po- znali pridobiti, da sem ji j e kot tag o s t o p r e m i l j u j e m razne dogodke, ko udal. Znali so g a preslepiti, da moram priznati, da so n e k a t e r i ' j a k o je res v r j e l , da brez kratih g r o z o t ne prijetni. G o t o v o se bo itatelj te- bode dobil prave # svobode, oziroma mu udil. V e n d a r na to o d g o v a r - si ne bode ohranil tega, k a r j e sledjam, da se popolnoma z a v e d a m , da nji dosegel po tolikih let sunosti. Toda nisem trpel zastonj, t e m v e da so Bil je popolnoma zapeljan. v k l j u b . temu pa ni ruska revolucija mi dali veliki nauk, k a k o r n e g a bi mi nobena univerza, nobena diplo- rodila samo tipov, ki so vredni prem a c i j a in nobena d r u g a ola ne bi ziranja in z a n i e v a n j a , t e m v e tudi m o g l a d a t i : nauk, ko sem videl uni- osebnosti, ki z a s l u i j o v s e nae ob e n j e r u s k e g a narodnega i v l j e n j a u d o v a n j e . T a k o na p r ^ j e itatelj in pa k a k o se j e to i v l j e n j e obno- videl, k*akO so me v o j a k i hoteli umovilo s t a k o v e l i k o revolucijo, ka- riti, ker so jih nauili, da je edino korne e ni videl loveki rod. T a - pravilno, da to store, da bi bilo slako velik je^bil ta nauk, da m o r e m b o za deelo, ako me puste pri ivpriznati, da sem priel iz te ole ljenju. K a k o * hitro so pa spoznali, t r p l j e n j a popolnoma d r u g lovek, z da nisem res t a k o nevaren, da ni to veliko boljim p o z n a n j e m s a m e g a res, k a r so jih uili njihovi voditelji, sebe kot R u s a in mojih r o j a k o v , nji- in so sami zaeli misliti s svojimi hovih napak, p o g r e k o v , z m o t , zlo- mokani, s m o bili pa k m a l u n a j v e j* prijatelji. N i k d a r se ne m o r e m spominjati neke D a r i j e , n e k e g a T i t o v a , R a d i o n o v a in m n o g o drugih, ne ginjen. Jaz sem resno preprian, da nikdar ni bilo v R u s i j i v o j a k a , tudi

inov, elja, s t r e m l j e n j , pa tudi njih ednosti. Zaduhli zrak t r d n j a v e Sv. Petra in P a v l a sem priel ponosen, k a k o r p a samo hud r e v m a t i z e m . Pripelial me je blije ruskemu narodu, narodu, p r a v y n , k o t l j u d s t v u in

r- -

ORNA SMRT.
Rev. Veselko Kova. (Konec.) U e a se mladina j e v s e p o v s o d enaka. V svoji mladostni brezskrbnosti se veseli smrti, kuge> p r a v v s e g a , e ji prinese par ur olskih poitnicZ a t o se nisem udil, da so moji g o jenci sprejeli na sklep z g l a s n i m odobravanjem, z velikim v e s e l j e m . T o da ez tri dni ob slovesu ni b i l o o tem veselju nobenega sledu ve. Pretresovali so pa med terri v s o resno z a d e v o tudi sami in izprevideli, da imajo te prisilne poitnice boj;e malo V e s e l e g a v sebi. V e l i k a veina uencev je imela po ve dni hoda do s v o j e g a doma. Z a t o je bilo treba poskrbeti za potrebne vozove oziroma osle za jeo,. P r o k u rator je izvril to teavno nalogo izborno. Priel je dan loitve. Pred odhodom smo se zbrali v dvorani, k j e r sem imel na o d h a j a j o e kratek nagovor. Pojasnil sem j i m veliko nevarnost, ki jim preti v semeniu. " l o v e k " sem dejal, " j e dolan storiti. kar je v n j e g o v i moi, da se izog n e pretei nevarnosti, potem se pa lehko z mirnim srcem izroi b o j i previdnosti. T u d i doma v a m preti nevarnost, ali izroim vas m o g o n e mu varstvu Matere boje. T r d n o zaupajmo v njeno pripronjo in ona nas ne bo zapustila. A k o se vrnete, ko mine nevarnost, n a z a j vsi, poslali bomo na Sv. L u a r i e " o tem Marijinem svetiu sem jim prej m n o g o k a j povedal '"v z a h v a l o zaobljubno tablo s podpisi nas vseh." V s i so tej slovesni obljubi z /eseljem pritrdili. P o z n a l o se j i m je, da so jim te kratke besede vlile obilo tolabe v mlada srca. N a to so pokleknili in j a z sem j i m dal s v o j blagoslov.

Prvemu

sluaju " r n e

smrti '

j e stu je to, da se j e p o j a v i l a bolezen

nosti.

A l i n a j spomin na pomo, ki

ZNAAJ. P o v e m odkritosrno, e k a k a vija mo ne posee vmes na poseben nain, pa ne vem, k a j b o . . . " B r e z s p o t o v a n j a s a m e g a sebe ni " M o r e b i t i pa bo," pripomnim j a z , velikih z n a a j e v . nekako t j a v en dan. S p o t o v a n j e do samega sebe pa " U p a j m o ! A l i _ne vem, k a k o . " zahteva, da l o v e k odklee, kar vidi na sebi slabega in izpopolni, kar V tem o b u p n e m p o l o a j u so po e z dober teden pa je 4 V i j a m o " j e velikega in b o j e g a v njem. g a n i iskali pomoi pri svojih mali- k d o bi se bil nad j a l ! res poseK d o r s e iz v s a k e g a oitno norukih. D a bi naklonil l j u d s t v u naj- gla vmes. N e k o no je zapal tako de je in ironizira n j e g o v e napake, ne vije b o a n s t v o " t i e n - j e " ( n e b o ) , j e bel sneg, d a k a j t a k e g a niso pomnili kae plemenitosti ne olikanega znapodkralj odredil d v a ' postna dneva" niti stari ljudje. M e d s e b o j n i h obis- aja. v tednu (prepovedal je namre ui- kov je bilo sedaj naenkrat konec. K d o r vedno v e s t n o ne skrbi, da vanje g o v e d i n e in s v i n j i n e ) . K e r pa V s l e d slabega, takim v r e m e n s k i m bi se spopolnoval, n a z a d u j e in poto ni, imelo vidnega uspeha, je mo- razmeram nikakor prikladnega obu- sirovi. rala izdati. V s a k o uimo pripisuje tala nad tri tedne nihe ni mogel izN a j v e j i s i j a j olikanemu z n a a j u namre K i t a j e c vplivu zlih duhov, ki pod strehe. K i t a j c i namre fie poz- daje dobrotljivost, milina in ljubepa i z g u b e s v o j o mo ob nastopu no- najo e v l j e v iz usnja, a m p a k delajo zen in n a j v e j i uenjak odbija s svov e g a leta in morajo^ odstopiti. T e s v o j e obutalo iz lepenke in platna. jo uenostjo, e nima tega. zlomke je bilo torej treba prepriati, T a k o b l a g o pa seveda n i z a sneg, je ^ " D o b r o t l j i v o s t in ljubezen je najda je doba njih zloeste oblasti prav- m a n j pa za polepico. P o l e g tega so lepi sad i v l j e n j a " , pravi H i l t y . z a p r a v p o t e k l a . . . Z a t o je g o s p o s k a sani v tej deeli neznano vozilo. f N a j m o g o n e j e soutje s trpeiodredila, da se ima zaetek n o v e g a T a k o je nenadni beli g o s t to z m a mi klije iz src, k j e r j e t r p l j e n j e najleta praznovati e enkrat z v s o obig o v i t o prodiranje "rite s m r t i " nag l o b o k e j e oralo, ker le g l o b o k a sr a j n o slovesnostjo. T 0 se je zgodilo enkrat ustavil. K a r j e bilo o k u e n e ca m o r e j o prav ljubiti. Povrni, i. marca. T a dan so pokali topii in ga, je seveda p o m r l o ; m n o g o k j e so malenkostni, prevzetni in sami v se grmele petarde, da je bilo veselje. izumrle cele hie. L j u d j e so postali zaljubljeni so l j u d j e , ki niso nikoli Zli duhovi pa so sedaj vedeli, pri em naposled vsled britkih izkuenj ventrpeli. T i o d b i j a j o s svojimi beseda so in kaj j i m je storiti . . . dar previdneji in o p r e z n e j i : oku- dami in d e j a n j e m . V teh hudih dneh splone stiske in ene predmete so s e i g a l i . . . Torej bodimo: nevarnosti so tudi kristijani iskali A p r i l a meseca so asopisi e poro ljubeznivi v mislih. N e mipomoi in utehe v svojih svetiih ; ali, da k u g a po deeli p o j e m a . . slimo slabo o drugih ; tako se lahiskali so jo taru, k j e r jo najde vsak, K a j pa moji semeniniki? ko vekrat k o m u stori krivica. a k o jo ie s trdnim z a u p a n j e m in Dopisovali so mi marljivo.Bil sem l j u b e z n i v i v besedah. " C i skesanim srcem. e so imeli misijodobro poduen o njih z d r a v j u . Petefre in cimbale d a j o prijetno pesem, narja v svoji sredi, so premolili cele rim izmed njih je pretila velika nea n a d k r i l j u j e jo sladkost prijazne dneve pred izpostavljenim presv. Revarnost, ker je v njih neposredni sobesede". " S l a d k a beseda mnoi njim Telesom in tevilno pristopali seini neusmiljeno kosila "rna prijatelje in tolai sovranike in pok mizi Gospodovi. K j e r pa duhovnismrt." K e r je bilo treba Veliki hlevni jezik dobrega loveka veliko ka ni bilo, o opravljali kristijani pod teden pri kofovskih opravilih v stokoristnega napravi". (Sv. pismo). v o d s t v o m svojih katehistov poleg lni cerkvi v e j e azistencije, sem jih o o o v s a k d a n j i h molitev skupno v cerkvi l j u b e z n i v i v m o l a n j u . Nepoklical d v a n a j s t iz onih k r a j e v , k j e r e z dva dni me preseneti na pro- sv. Joefu za odpustitev hude ise "rna s m r t " sploh ni pokazala. z n a a j n e je, kdor ne moli o skrivkurator pri z a j u t r e k u s to-Ie n o v i c o : be b o j e . P r v e tedne po V e l i k i noi so prili nostih, ki mu jih je k d o zaupal. " T o no smo imeli v vasi prvi o o o tudi oni na vrsto, k j e r je k u g a e po M o l i m o o napakah drugih, e jih sluaj " r n e smrti". Ljubezni T i s t e dni sem sreal v mestu svo- nehala. Z a d n j i so s*e vrnili tisti, ki nismo d o l n i _ r a z k r j t i ! " K a k o se je pa vtihotapila k n a m ? j e g a znanca, nadzornika zdravstve- jim je " r n a s m r t " takoreko stala polna beseda je estokrat n a j b o l j e ga vpraam iznenaden. sredstvo, da koga spomnimo krivinih odredb. pred hinim pragom. " K a k o ? P o neprevidnosti in malo" K a k o k a j napreduje b o j proti ku K o smo bili naposled zopet vsi ce, ki nam j o j e storil. marnosti. Hu. na sosed, je bil pri gi, gospod d o k t o r ? " ga ustavim na s k u p a j , sem priredil v semenini l j u b e z n i v i v posluanju. Posvojem sorodniku, ki je umrl vsled deeli je pa slabo. K r i v e so temu cerkvi zahvalno pobonost. T u d i to s l u a j m o z l j u b e z n i j o in zanimakuge, na pogrebu, pa se j e naleze!. starokopitne razmere. S a j poznale pot sem imel na zbrano s v o j o mlanjem, ne pa z z d e h a n j e m in najdolP>og sam ve, k a k o je ravnal. Sinoi, K i t a j c e , kakni s o : dobro l j u d s t v o , dino kratek nagovor, v katerem sem goasnejim obrazom ! N e govoriko se je vrnil, je n e k a j toil, da g a toda za varstvene predpise n i m a j o se spominjal izredne milosti bojemo v e d n o le m i ! O i e n e g a duha boli glava, o b treh z j u t r a j je bil pa prav nobenega smisla. T a k e rei srna [ ga varstva, ki smo ga bili deleni v kaemo, e s s v o j i m mnenjem vede mrtev. S a j pravim, previdnosti ne trajo za nepotrebno nadlego. A l i to minulih hudih dneh po pripronji pre p o z n a j o ti K i t a j c i prav nobene. No, vam pravim : barak bi bilo treba v blaene D e v i c e M a r i j e . ^ N a d est sedaj pa imamo to g r d o b o v vasi in vsakem v e j e m k u n e m srediu, da sto l e t " sem konal " e deli v B o g ve, k d a j se j e znebimo. T r e b a se okuenci p o p o l n o m a loijo od svojem slavnem svetiu na Sv. L u bo n a j v e j e previdnosti. i v e a , h v a zdravih, pa na to e misliti ne s m e m : arjih netevilne dobrote in milosti la Rogu, ne bo treba k u p o v a t i z u n a j . za take rei m a n j k a vse povsod de- vsem. ki se zaupno z a t e k a j o k N j e j . Preskrbljeni smo za par mesecev. narja. Z a d o v o l j e n moram biti, da se V minolih dneh hude stiske je obr- C V E T L I A R I N P R O D A J A L E C Boga zahvalimo, da je semenie mi je posreilo preprianj oblast, da nila s v o j e milostljive oi tudi v nas. vsakovrstnih prazno . . . " jih je postavila v s a j v g l a v n e m me- T i s o e r a ji ast in hvala za t o ! A l i C V E T L I C I N R O . na s t o r j e n o o b l j u b o ne smemo poI z v r u j e m v s a k o v r s t n e pogrebne zabiti. L u a r s k i romar naj vidi in vence. Pri meni dobite najlepe opve, da so neko celo daljni K i t a j c i ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! ke za e n i t o v a n j e in druge slavnostiskali pomoi in z a v e t j a v svetolune priredbe. Priporoam se SlovenK a d a r elite poslati d e n a r , v staro d o m o v i n o se obrnite na arskem svetiu in g a tudi nali." cem, kakor tudi vsem H r v a t o m in 0 0 0 rojaka S l o v a n o m v C h i c a g i in okolici. V e r o l o m n i L a h j e poruil staro1320 W e s t 18th St., C h i c a g o , 111. d a v n o svetolifsarsko M a r i j i n o svetiP h o n e : C a n a l 4340. ze. Pri tej priliki je g o t o v o izginil 1621 N . gth S T R E E T S H E B O Y G A N , Wis. tudi skromni znak k i t a j s k e hvale-

sledil k m a l u drugi in tretji. A l i ker smo bili blizu mesta, se j e skrbelo, da o novi okuenci takoj prili v barake. T a k o se bolezen v nai vasi ni mogla razpasti. V s l e d izredno velik nalezljivosti, s katero se je odlikovala p l j u n a kug a , j e nastalo med l j u d s t v o m splono m n e n j e , . d a veter raznaa to nevarno bolezen po deeli. T o r e j j e vse z a m a n : o g i b a j se kunih in bodi oprezen kakor hoe, bolezen dobi, e ti je namenjena.

r a v n o ob n o v e m letu, k o celih tirinajst dni ne prime nihe z a nobeno delo in i m a j o l j u d j e a j za netevilne medsebojne obiske. A k o bi mogel prepreiti to nepotrebno p o h a j k o v a nje, pa bi bilo k u g e k m a l u konec.

so j o K i t a j c i iskali in prejeli na Sv. L u a r j i h , izgine med Slovene popolnoma ?! D a se to ne zgodi, sem napisal te skromne spomine.

no ne silimo v ospredje. ljubeznivi v v s e m naem vedenju. L j u b e z n i v i bodimo do vijih, do sovrstnikov, a- tudi do nijih, ker je to najlepe z n a m e n j e olikanega znaaja. B o d i m o plemenitih misli, poglobimo d u o ! Zato. pa j e treba trdne volje. T o r e j j o krepimo in p r e m a g u j m o sami s e b e ! Ivo. P o z n a s a m e g a sebe. P r o f e s o r (na viji o l i ) : ' ' M u c e k , e mislite, da boste s svojimi p r i s m o j e n i m i g o l j u f i j a m i k a j dosegli, si ' m o r a t e g r u g e g a poiskati, ki bo neumneji, kot j a z ; ;in taknega boste t e k o nali". K a k o e j e M i k e p o b o l j a l . F a ther X . : "Sliite, Mike, dajte no enkrat opustiti tisti svoj veni "orajt"! Pri vsaki besedi pravite "orajt". M i k e : " O r a j t , Father, bom e g l e dal, da se o d v a d i m " .

VAA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako j o prinesete nam istiti, barvati ali popraviti. Mi tudi V a o staro obleko prenaredimo po novi modi. FRANK'S DRY CLEANINC CO.

Telefon: Central in Rose dale 5604

Delavnica in urad 1361 E A S T 55th ST. nasproti Lake Shore BanKe. COLLIN WOOD PODRUNICA I5SI3 W A T E R L O O RD.

SLAVNEMU OBINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in plinove cevi, kakor tudi izvrujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. Pred vsem si zapomnite, da jaz izvrujem vsa dela najbolje in za najnijo ceno. Nadar potrebujete nae pomoi, pokliite nas po'telefonu, ali pa e pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., Chicago. HL Tel.: Canal 4108

VINKO

ARBANAS

FRANK SEDLAK'S SONS

Izvrujegio VSA ZIDARSKA DELA. K a 4 a r mislite graditi svoje domove ali k a k o d r u g o poslopje, obrnite se na nas, da V a m damo s v o j nasvet. 2448 S o u t h L a w n d a l e A v e . , CHICAGO, ILL. P h o n e : L a w n d a l e 230.

MIHAEL PROG AR

V a r n o in z a n e s l j i v o poilja -denar v stari k r a j , v s a k a poiljatev je jamena.

Pozor!
Pozor! Pozor
Telefon: Canal 6319.

Ako elite dobrih in trpSnih oblek, povrnih sukenj, klobukov, sraje, spodnjih oblail itd., potem pridite k nam, kjer boste najbolje postreeni v vsakem oziru. Nae geslo je: "Enake, potene in zmerne cene vsem. JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street.

Kadar potrebujete raznega pohitva, obnite se na mene. V zalogi imam najfineje postelje in modroce. raznovrstne pei zarplin, olje in premog. Prodajam, tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automobilske potrebine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpoiljam T)o celi Ameriki. Piite e danes po na cenik!,

MATH

KREMESEC
mesar

Priporoa

Slovencem in Hrvamesnico.

tom mojo dobro in okusno

Vsaki dan svee meso, kakor

(General Hardwe store)

A.M.KAPSA-

tudi prave kranjske klobase doma delane vedno na razpolago. 1912 W . 22nd St., Chicago,

2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL.

"EDINOST"

EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIKEGA DELAVSTVA V AMERIKI

Iz jaha dvakrat na teden. NASLOV:

Slovenian Franciscan Press

Telephone Canal 98. Chicago, I1L A D V E R T I S I N G R A T E S ON A P P L I C A T I O N . Published Semi-Weekly by

1849 W. 22nd St.

SLOVENIAN

F R A N C I S C A N F A T H E R S , 1849 W . 22nd St., C H I C A G O ,

ILL

Entered as second-class matter O c t . n , 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the A c t of March 3, 1879.

Amerikanci o Jugoslaviji.

S ponosom in veseljem smo opazili, kako so se zadnje ase zaeli razni veliki amerikanski dnevniki zopet zanimati za Jugoslavijo. Bili s m o sicer res pri ve Urednitvih in jih opozorili na vanost nae drave Jadransko vpraanje ne bo, kakor se vidi, e tak kmalu reeno. Rez a svetovni r a z v o j razmer. V e n d a r tudi opaamo, da se je amerika j s k v P r a s a T 1 J e J e s a m o e n o l z m e d mnogih dokazov resnosti tega vpraaAtl L- l*n f /i iro a rvK mlada, n vi In / Imona i a Xin n _ napredna M ^ v 1 11 Q K K a nja. oA enkrat dva naroda, oba prideta glej a v n o s t sama zaela zanimati za nas, zlasti odkar se nam je zgodila toli- de svojih narodnih koristi v nasprotje in ju loi samo ozka voda, kakorj k a krivica, da so nam Italijani vzeli slovensko morje. N a j priobimo tu lanek, ki g a je objavil Chicago Daily N e w s te dni. Napisan je bil e je to Jadran, moreta priti do kakega malega sporazuma za nekaj asa, i i . novembra in bil b r z o j a v n o poslan v Chicago. V e n d a r mu bogato toda do mira nikdar. D o sedaj se je Jugoslavije kregala z R u m u n i j o radi razdelbe Banaplaana laka propaganda ni dovolila tedaj na svetlo. Poroevalec M o w ta in T e m e v a r a , kar so Srbi zahtevali ne toliko radi plemenskih vzrol e r iz Pariza, ki j e bil do najnovejih asov na nasprotnik in velik prij a t e l j Italije, je zadnje ase zael popolnoma drugae poroati. T a po- kov, kakor iz strateginih, da so si utrdili svoje glavno mesto Beograd. Sedaj bodo pa skuali urediti razmere s svojim latinskim sosedom. V e n roevalec p i e : * dar je v tem prijateljstvu preve negotovosti, da bi s e moglo sedaj na" K e r je kralj Peter oslabel od starosti, je prevzel vlado Jugoslavije prej povedati, kako dolgo bo trajalo. n j e g o v sin Aleksander kot princ-regent. K a k o r se vidi, g a je cela deela V e k r a t e se je stavilo vpraanje, ali bo prilo do vojske med Itasprejela kot takega . Kontituelna monarhija je skoraj gotovo, da bo ostala tudi za naprej v deeli. Sklicana je bila zaasna skuptina obsto- lijo in Jugoslavijo. Italija bi si jo v sedanjih svojih homatijah k o m a j jea iz srbskih poslancev, ki so bili izvoljeni e leta 1912, in iz delega- upala povzroiti. K a r se pa tie Jugoslavije, je gotovo, da se zaveda, da tov, ki so jih poslali v skuptino krajevni narodni sveti raznih provincij bi mogla vzeti ne samo Reko, temve tudi Benetke samo z enim udarcem, 111 narodnih skupin. Dasi pa to ni bilo pravo narodno zastopnitvo, ven- posebno sedaj, ko j e italijanska vojska skoraj popolnoma demoralizirana. dar je ta skuptina izvrevala zakonodajno oblast, in ves narod je spre- V e n d a r tega ne bo storila, vsaj kakor bi jaz mislil, dasi bi se ne ustraila jel njene postave. Ministerstvo je sestavljeno iz voditeljev vseh treh vojske, ako bi bila prisiljena. V velik ponos Jugoslaviji je namre dejstvo, da je dobila tako mono podporo od zapadne Evrope in Amerinarodnih skupin, Srbov, Slovencev in H r v a t o v . ke glede s v o j e g a rekega vpraanja. G o t o v o Jugoslovani ne bi radi izV kolikor se m o r e naprej videti, se zdi, da se bo iz vseh sedanjih gubili to svoje dobro ime, ki ga sedaj uivajo, vsaj ravno v tem asu ne. plemenskih in politinih ~in strankarskih zamotanih razmer razvil komT a k o upajmo, da je boj za nadvlado Jadrana v s a j preloen za nekaj asa, promis med idejami federalizma in centralizacije. V o j a t v o , diplomatie tudi ne za dolgo. r.o zastopstvo, in konzularne slube, to bo ostalo g o t o v o strogo centralistino. S a m o ena zakonodajna oblast bo, vendar pa bodo posamezne NEKAJ NASVETOV NAIM provincije ohranile strogo svojo autonomijo in svoja glavna mesta pod D A SE P R E P R E I J O I Z G R E D I . PEVCEM. vodstvom lastnih governerjev. Duh cele dravne ustave Jugoslavije bo g o t o v o demokratski in svobodoljuben, kakoren je pa primeren kmeki " e nas hoete obvarovati, da ne oravi. V s e vere, ne samo pravoslavna, ki teje 50 odstotkov vsega preCe si hoe ohraniti leh glas, iz- bodo ljudje v naem d r u g toru razbivalstva, in katolika, ki teje 35 odstotkov, temve tudi idovska, ki polnuj sledea navodila: grajali, bodite tako dobri i n nam teje 10 odstotkov in mohamedanska, ki teje 5 odstotkov, bodo enako1. Varuj\ se, da ne bo vdihaval poljite novo zalogo kolendarjev, e pravne in proste. V Jugoslaviji nimajo idovskega vpraanja, ker so kodljivega z r a k a ! mogoe, p o zrakoplovu. O d j e m a l c i se idje prilagodili deeli in strogemu narodnemu patrijotizmu. Nasprot2. Izogibaj se sob, ki so napol- V a e g a grenkega vina venomer pono pa gotovo obstoji v Jugoslaviji mohamedansko vpraanje. K a j bo z njene s tobakovim d i m o m ! v p r a u j e j o po njih". T a brzojavka, bosanskimi mohamedani. ki jih je 612.000 ali z albanskimi in macedon3. Velikokrat prezrai sobo, kjer ki smo j o pred nekaj dnevi prejeli s k i m i ? Jugoslavija je namre postala n a j v e j a mohamedanska drava. prebiva in spi! iz Gary, Ind.. zadostno pria, kako Ima jhi nad en milijon est sto tiso v svojih mejah. U e n j e cirilice in 4. N e j e j mastnih in preve za- veliko je tevilo tistih, ki poznajo latinice bo uvedeno po vseh olah. beljenih j e d i ! i rinerjevo grenko vino kot najboljSeveda, ko to piem, so to samo moja optimistina ugibanja, kajti 5. V z d r u j se spirituoznih in omogoe je, da bodo Jugoslovani zgubili g l a v o in se med seboj prepirali pojnih p i j a ! z a malenkostne stvari in se tako oslabili in zavirali svoj napredek. T e g a 6. P o kosilu ne sme nikoli veliseveda danes nih e ne ve in ne more vedeti. U p a j m o , da bodo spoznali ko peti. Tudi e mora po kosilu s v o j o veliko nalogo. veliko govoriti, s tem ve ali manj Jugoslavija je izkljuno poljedeljska drava. N a j m a n j 90 odstot- kodi svojemu glasu. 7. Ne poj nikoli neposredno po k o v izvoza obstoji v itu, sadju in g o v e j i ivini. V k l j u b vsem nazadnjakim nainom obdelovanja polja in v k l j u b raznim neredom poljedeljske dalji hoji, telovadbi, plavanju, teuprave je Jugoslavija samo letonje leto izvozila nad 500.000 ton naj- kanju i. t. d., drugae pa je vse to za pevca e posebno koristno in pribolje penice in 150 tiso v a g o n o v koruze. N j e n a industrija je sedaj neznatna. T o d a deela ima krasne gozdo- poroljivo. 8. Pevec naj se n e ui pihal (klave, v v e j e m obsegu, kakor je na pr. cela B e l g i j a velika. K a r je pa e n a j v e j e vanosti, ima bogate zaloge najrazlineje rude. Velikanski rinet, r o g i. t. d.). bakreni rudniki, katere vodi sicer francoski kapital, so svetovno znani. 9- V s a k o jutro si^ izperi grlo z V e l i k o bakra je e v N o v e m Bazaru, katerega e niti zaeli niso kopati. mrzlo v o d o ! 10. V e d n o in povsod pazi na s v o j V Bosni so velike zaloge elezne rude, katere so ele deloma zaeli koO teh eleznih rudnikih pravijo, da so n a j v e j i na svetu. T u d i - g l a s , ki mu je n a j v e j i sovranik .pati ima deela popolnoma dovolj premoga za vse svoje potrebe. prehlajenje! Ivo. Izkorianje teh prirodnih zakladov, kakor tudi cel izvoz njenih p o l j e d e l j s k i h preostankov, pa zavisi n a j v e ' o d urejenih prevoznih sreds t e v . P r a v k a r so eleznice popolnoma v neredu, deloma radi materijel-1 *iih zaprek, ker ni denarja, deloma radi hribovitih k r a j e v in deloma pa + tudi radi nezmonosti dravne vlade. V s e june pokrajine so odvisne od edine ozkotirne proge, ki gre v Saioniki, grko pristanie. Severna polov i c a se sicer lahko posluuje D o n a v e , vendar tudi tukaj ni vse v redu, + k a k o r bi moralo biti. T o d a ako hoe priti do morja, se mora posluiti + Reke. V e l i k a in nujna potreba je toraj, da se bosanska eleznica, ki * j e j a k o okorna, spremeni v pravo eleznico in se zvee z dvotirno moderno progo z Beogradom do mesta Splita v Dalmaciji. D r u g a prometna zveza, ki bi bila jako primerna, bi bila z v e z a med Beogradom in K o t a r o m . Samo ko si bo Jugoslavija sezidala te eleznice, bo postala 1 * neodvisna od Grke na eni strani in od Italije ^na drugi. T a k o vse kae, da ima Jugoslavija ne samo veliko ekonomsko mo temve tudi v o j a k o silo, deloma ker ima meje j a k o dobro naravno utrje ne in deloma, ker j e duh celega naroda e od narave bojevit in hraber. * T o pa v k l j u b temu, da so pravkar Jugoslovani nekoliko poasni z uredit v i j o svoje notranje vlade in v k l j u b njenim sedanjim nekoliko zamotanim administracijskim homatijam. i pripomoek proti slabemu teku, zaprtju, glavobolu in drugim elodnim nerednostirn. N j e g o v a glavna sestavina cacara sagrada je ta-' kole opisana' v knjigi Encyclopae -j dia Britannica: " T o je eno izmed najbolj koristnih izmed vseh odvajalnih sredstev, ki ne isti samo rev, temve tudi okrepuje notranjino in prepreuje nadaljno', zaprtje'. Poizkusite tudi drugai T r i n e r j e v a z d r a v i l a : Triner's Ange-j lica Bitter Tonic, Triner's C o u g h Sedative, Triner's Liniment i. t- d. \ a druist oziroma zdravnik ima ravno novo zalogo. Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland A v e . , Chicago, 111.

ali kakornokoli, s utom sinovske ljubezni. Buigarija, dasi stara sovranica Srbije, je tudi slovanska. V e n d a r pa so kakor ehi tako Francozi, kakor tudi stotisoi ruskih beguncev, ki so pribeali v B u l g a r i j o , krepko pri delu, da bi ta dva naroda spoprijateljili in zdruili. Slovenci in H r v a t j e so jako prijazni misli, da bi se Buigarija zdruila z Jugoslavijo. Nasprotni so pa samo Srbi, ki so zato nasprotni kaki tederaciji in bi raje imeli centralistino vlado pod svojo lastno kontrolo. V e n d a r pa so celo ti Srbi sami, v s a j inteligentneji del med njimi, toliko odkriti, da javno priznavajo, da je zveza Jugoslavije z B u l g a r i j o sicer za sedaj e prezgodna, vendar pa za prihodnost neizogibna. Vsi Jugoslovani seveda sanjajo o svoji veliki prihodnosti. N j i h deela more preiveti z lahkoto najmanj 50 milijonov ljydi, o tem so prepriani. Njeni viri blagostanja so bogati, njena ljudstva inteligentna in rapredna in obenem bojevita. A k o bi se enkrat B u i g a r i j a spojila z Jugo slavijo, raztezala bi se od morja do m o r j a in bi tako popolnoma kontroi lirala Balkanski polotok in tako bi postala svetovna sila prve vrste. Edini vzrok, zakaj se e danes dre pro od Bulgarije in z a k a j noejo izvesti tega s v o j e g a velikega programa, je to, ker bi jim njihova zveza z B u l g a r i j o odtujila Grko. A k o bi namre imela Jugoslavija vse zaledje Macedonije in T r a c i j e , bi bilo to nevarno za g r k o kontrolo obreja, posebno pa pristania Saioniki in Cavalla. P red no bi toraj Jugoslovani vzbudili nezaupanje Grke, bi radi reili svoje jadransko vpraanje, kajti upali so vedno, da jih bo Grka podpirala v njihovih jadranskih aspiracijah. T u d i glede A l b a n i j e gredo koristi Jugoslavije in Grke skupno. ^

P e - T e r e k Z g a g a je udaril na strune svoje lire in zapel svoj Schwanen-Gesang", svojo smrtno pesem, kakor labod predno umrje. L e tolai se, Peterek! Sreen si lahko, e sam v e r j a m e kar klobasa. V zadnjem asu smo vekrat zapazili eno ali drugo re v " G l a s u Naroda" dobesedno pobrano iz ' ' E d i n o s t i " , ki j e polna starin, kakor pravi Peterek. Z a k a j je vse tisti postalo novo, ko je prilo v glas n e w y o r s k e g a poeta in iznajditelja, nam je popolnoma nerazumljivo. Peterek, ali se e res tako na koncu, da si zael z "Galgenhumorjem"? Ste e kaj sliali o neki imenitni novi iznajdbi? Pe-terek je pred celim svetom sijajno izprial, da ni Pe-terek, ampak brihtna glava. Po1 gruntal je novo mazilo za stroje ajfnico. O , z a k a j se *u ni to malo preje posreilo K D a n e s bi bil milijonar. V o j s k u j o a E y f o p a , zlasti osrednje drave, so bile glede takega mazila v veliki z a d r e g i ; elezniki vozovi so kripali kakor v peklu. S a j pravim, da morajo ta pametne misli vedno prepozno priti! e nekaj P e t e r e k ! D a zna iz komarja napraviti slona, to smo e davno vedeli. Z d a j si pa dokazal, da zna tudi obratno: iz slona napraviti komarja. Seveda bi ti srno rad, da bi " E d i n o s t pojemala, tako rad, da jo v svoji pesniki domiliji res vidi na poti proti lastnemu grobu. Pa se moti, Peterek. Edinost je vsako leto bolj krepko dekle in prezirljivo gleda na izmozganega starca, ki se mu v njegovem marazmu e pojmi meajo. Seve, ker ni kakor Francka, da bi se obesila na tsarega izitega dedca, e ima tudi dosti dolarjev, ampak stremi za idealnejimi cilji, zato te nevoljivost grize. Glej. da ne bo zbolel, kakor A h a b o v a ena! Kak razloek je med Pe-Terkom in deklico s kratkim k r i l o m ? I to pa ni teko u g a n i t i ! Deklici spodaj malo manjka, Pe-Terku pa zgoraj. Razdalja med Chicago in Jolietom ni niti petdeset milj, pa vendar je vzelo celih dvanajst dni-asa, predno je dospela boina tevilka "Glasila K S K J V v Chicago. e je vzelo za petdeset milj razdalje dvanajst dni asa, potem bo boina tevilka "Glasila K S K J " dospela v N e w Y o r k e le rez dvestointirideset dni. K e d a j pa bo boina tevilka "Glasila K S K J " dospela v staro domovino, no, tega pa g o t o v o sedanja generacija jugoslovanskega naroda ne bo doivela. Gradenje v o j n e g a brodovja Anglije, Japonske in Zdruenih Drav Amerikih najbre ne bo prineslo posebnega blagoslova za humaniteto. C e je res, da l j u d s t v o odlouje, in e je res, da ljudstvo odobruje vojno, potem " s h u t u p " i n ne kikajte ez davke. D a epi za " Proletarevim" grmom 'slacker" plaen zajec, nam je znano, zato bomo vekrat podregali v grmiek, k j e r se skriva. Nai "slovenski socijalisti" so junaki in p o t e n j a k i ! Poglejte, ljudje boji, n e ene besedice ni iz socialistinih vrst v odgovor na nao razpravo "Socijalizem in v e r a " ! Qui tacet assentire v i d e t u r ! No, sicer jim pa v tem sluaju res ni drugeg a ne preostaja. "Au-revoir".

Mi poiljamo denar na vse kraje

* * * * * * 4

JUGOSLAVIJE,
Vse poiljatve garantira

+
* *

Slovenije, Hrvatske in Srbije. AMERICAN STATE BANK

CHICAGO, ELL.
A. J. K R A S A , tajnik.

4-

-Glavna tendence zunanje politike Jugoslavije, v s a j od svoje pozitivne strani, je prebujenje strogo panslovanske ideje. ehi in Jugoslovani, e dolgo pred v o j s k o edini v opoziciji proti A v s t r i j i v dunajskem parlamentu in pri mirovni pogodbi, so danes oje zdrueni, kakor k e d a j preje. O b a naroda sta odlono nasprotna kaki morebitni federaciji, ki bi merila na to, da se zopet obnovi stara Habsburka vlada. O b a ne zaupata Avstriji in oba se bojita Madarov. O b a gledata na R u s i j o , sovietsko

* + +
* *

18251827 BLUE ISLAND AVENUE,

F. T E J I N A , predsednik;

N A R O A J T E IN PRIPOROAJ- i T E LIST "EDINOST"!

Novice iz Jugoslavije.
Dr. Koroec odstopil. Prometni

Nezvesto eno- ustrelil j e 6. dec. da je erin ukradel obleko v vredkmet S. v T e a n o v c i h . O d d a l j e 4 nosti 5097 kron in uel e z m e j o strele na n j o , eden j o j e zadel v gla- njo. V ZALOGI IMAMO SLEDEE v o in se j e t a k o j m r t v a z g r u d i l a . MOLIT VENIKE: M o j e n a j p r e j p o b e g n i l , dne 9. dec. Duna paa $1.50 pa se jc sam j a v i l sodiu.

SLOVENSKI MOLITVENIH.

ODHOD _PARNIK0V.

minister dr. K o r o e c j e podal o s t a v ko. K o t v z r o k n a v a j a , ker poslovnik za konstituanto in izdelan v dull u zakona in ker g a j e sestavil odbor, ki je e d a v n o razpuen. D r . Koroec je proti v s e m omejitvam konstituante. D r . K o r o e c s e s t a v l j a opozicijo, ki bo z a h t e v a l a sprememI o nekaterih tok p o s l o v n i k a . V to skupino bi b a j e stopili radikalci, hrvatski z a j e d n i a r j i in muslimani. D r u g a v e s t pa pravi, da se radikalci z b l i u j e j o z demokrati. Vsekakor pomeni k o r a k dr. K o r o c a vaen preobrat v politiki Slov. ljudske stranke. Razmejitvena komisija popravlja krivice. K e r se j e r a z m e j i t v e n a komisija prepriala, da je v p r v e m odseku d r a v n e m e j e med K o e n j a k o m in S v . U r b a n o m p o s t o p a l a nepravilno (kritike v a s o p i s j u in protesti pri z a d e t e g a p r e b i v a l s t v a so tedaj imeli uspeh*, je sklenila upotevati pravine elie p r e b i v a l s t v a in doloila k o t n o v o m e j n o r t o razv o d j e med D r a v o in M u r o . S t e m se bo m e j a od K o z j a k a proti M u r i izboljala v nao korist. T e m u nasproti u g o t a v l j a mariborski "Tabor*, da o meji Sv. D u h M u r a e v e d n o ni padla odloitev. K o n f e r e n c a poslanikov j e r a z p r a v l j a l a o tem vpra a n j u 9. t. m., vendar pa njeni sklepi e niso znani. Nemkoavstrijska in j u g o s l o v a n s k a d e l e g a c i j a ste se 11. t. m. posvetovali o g l a v n e m teku reke M u r e zaradi tone doloitve m e j n e rte po reki. Sporazum se upa dosei v prihodnji seji.

a r s k e m P r e k m u r j u 20.000, v Rei-^ j i in F u r l a n i j i 56.000, .na G o r i k e m 154.000; na K r a n j s k e m 83.000, na K o r o k e m (pod Italijo) 2000, v T r stu 70.000, v Istri 260.000, v Z a d r u 7000, na L a s t o v u 1500, na R e k i 25.000, v s e g a o k r o g l o 800.000. G r o z e n zloin na v l a k u . N a vlaku, ki je v o z i l v soboto ponoi med iSubotico in Bajo,. j e izginil strojevodja. Policijska preiskava je dognala, da so s t r o j e v o d j o v r g l i v i o g e n j kotla e l e z n i k e g a stroja. T r i - ' je k u r j a i so bili t a k o j a r e t i r a n i . V z r o k g r o z n e g a zloina je baj^ maevanje.

Poar na Jezici pri Ljubljani. D n e 23. n o v e m b r a z v e e r ob pol 10. uri je na e n e p o j a s n j e n nain izbruhnil ogenj v kozolcu g. Antona Vilfana. K o z o l e c , o b s e g a j o 12 oken, poln stelje, j e bil v t r e n u t k u v e s v o g n j u , k a t e r e g a ni bilo m o g o e omejiti, ep r a v so bili gasilci t a k o j na mestu. koda je precejnja. U b i j a l k a . C e l j s k a - p o r o t a j e obsodila 27 letno T e r e z i j o K i t a k , eno- J o e f a K i t a k a iz e r m o i pri Z e t a l a h , na 4 let% t e k e jee, ker j e 19. o k t o b r a t. 1. tako d o l g o s polenom tolkla s v o j e g a nekoliko v i n j e nega moa, ki j o j e bil o z m e r j a l , v temni vei po g l a v i , da je umrl. Z a k o n s k a se nista razumela, sicer se pa med n j i m a ni z g o d i l o niesar pos e b n e g a , razun da j e m o bil s t r o g gospodar, ena pa se mu ni hotela pokoravati.

C e l v l a k o r o j a v B e l j a k u ustavljen. N a dr. k o l o d v o r u v Beljaku so pred kratkim ustavili transport d e v e t n a j s t i h v a g o n o v , v katerih je bilo 50 p o p o l n o m a opremljenih topov, med njimi 6 baterij 15-centimeterskih havbic, 10- in 8centimeterskih p o l j s k i h topv. H a v bice in topovi so o p r e m l j e n i z merili. T r a n s p o r t j e bil s p o t v o r j e n i mi transportnimi registri o d p r a v l j e n z d u n a j s k e g a j u n e g a kolodvora v A m s t e t t e n - S a l z b u r g ter j e bil nam e n j e n v Spilimbergo v g o r n j i Italiji. V r e d n o s t t o p o v se ceni na 45 m i l i j o n o v avstr. kron. Ravno, ko se je imel v l a k odpeljati z beljakega kolodvora, je priel s C e l o v c a telefonini ukaz, naj se transport ustavi. T r a n s p o r t je bil z a p l e n j e n in heljaka d r a v n a hramba j e spravila topove v t a m k a j n j o vojanico. S p r e m l j e v a l c i u s t a v l j e n e g a v l a k a so nosili italijanske uniforme. K o so bili topovi zapenjeni, so spremljeK o l i k o S l o v e n c e v in H r v a t o v je valci brez sledu izginili iz u b o g e pod t u j i m j a r m o m ? Na tajer- A v s t r i j e . skem in K o r o k e m 130^000, v ma-

D o b r o t a j e sirota. Pretekli meZ A L. 1921. sec je priel A n d r e j erin iz Sp. N a r o n i k o m s m o jifi te dni r a z p o N o v a k o v v D a v e t. 53, k j e r j e slali. naprosil N e o G a t a j , katera j e bi\la samft doma, naj mu g r e k soseK d o r jih eli prejeti, n a j se t a k o j aukujiit kruha, ker j e laen. Doogl asi, dokler jih j e e k a j v z a l o g i . ZAKRAJEK & EARK, bra enica j e res la k sosedu po N e w York City A C e n a $2.20. kruha, k o pa se j e vrnila, j e videla, 70 N i n t h A v e .

NEW YORKTRST .18. jan. Pannonia 26. jan. Belvedere 29. jan. Argentina 1. febr. Italia 9. febr. President Wilson 15. febr. San Giusto 16. marca Columbia 19. marca .Argentina 26. marca President Wilson 2. aprila Belvedere NEW YORKHAVRE 18. jan. La Touraine 20. jan. La France 29. jan. La Savoie 5. feb. La Lorraine 15. feb. Chicago 16. feb. Leopoldina 17. feb. La France 26. feb. La Savoie 8. marca Aochambeau 15. marcaLa Nouraine 17. marca La France 19. marca Chicago 26. marca La Savoie 4. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau N E W Y O R K C H E R B U R G , Francija 20. jan. Imperator 22. jan. Saxonia 3. febr. Aquitania 8. febr. Albania 17. febr. Imperator 26. febr. Aquitania i. marca Saxonia 15. marca Albania 22. marca Aquitania 7. aprila Mauretania Za cene in druge podrobnosti se obrnite na:

Slava Gospodu, z velikimi rkami.. 1.50 Lurka Mati Boja 1.50 Priprava na start 1.50 Nebeka hrana 1 50 Vir ivljenja in svetosti 1.50 Duhovni boj 1 50 marnice, kufca 1,50 Sveta spoved 1.50 Premiljevanje o Presvtem Renjem Telesu 1 50 Sv. Joef 1 5o Evangel j ska zakladnica 1.50 Kranska mati 1.50 marnice, Voli i_50 Sv. Roni Venec 1.50 Marija Devica Majnikova Kraljica r.50 Kruh ivljenja 2.00 Vena Molitev 2.00 Molitevnik, Rev. K Zakrajek O F M j 00 Sv. Druina 2 00 Bodi moj naslednik 1 50 Hvala Boja j'oo Pri naroilih naslavljajte pisma na

S L O V . F R A N C I S C A N PRESS. 1849 West 22d Street, CHICAGO, ILL. PREJELI SMO KNJIGE

DRUBE SY. MOHORJA

imiiiiiiiiiiiiiiM^

iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii:^:iiuiiiii

iU. Good Shoes o Furnishing for Men.Vfomet\ i- Children

l o w e s t PRICES

iTy m

SJ:

Dr. Richterjev Moan druinski liniment

Pain-Expeller uporabljajo i e ve kot p e t d e s e t let v s k o r a j v s a k i d e e l i na s v e t u . Z a revmatine boleine, nevralgijo, ohromelost, izpahke, p r e n a p e t j e m i i c , za hitr(& o d p o m o zgodnjim prehladom je ta stari z a n e s l j i v i druinski " prijatelj neprecenljive vrednosti.
V s a k lekarnar p r o -

TWO S T O R E S
1 7 5 7 a n d 1 7 5 9 W l f l " St-.i^f

daja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da v a m ponudijo pristnega z varnostno z n a m k o "Sidro." Z a vrnite vse drugo kot nadomestek in ponaredbo.

POZOR.
m m

POZOR
in itaj!

F. AD. RICHTER it CO., 3rd Are. & 35th St., Brooklyn, How York

Stoj

!
*

ZAKAJ PLAEVATI PREVE?

TAKO naj bi se vpraal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval, kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo nae ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plaa ve kot potrebno, mee pro denar! RADI TEGA, naznanjamo slavnemu obinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi! NIHE Vam ne bo naredil pronje (affidavit) za dobiti svoje domae iz stare domovine ceneje kot mi! KADAR ELITE dobiti svoje domae ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj piite nam in mi Vam bomo dali brezplana navodila. POMNITE, da je nae geslo: "Tono in poteno postrei vsakomur, po najniji ceni!" Pisma naslavljajte vedno na:.

I
+ * * * * * * * * * * *

VSA NAA BOGATA ZALOGA JE NAPRODAJ Z A POLOVINO CENO!

Posebno smo zniali cene mokim, enskim in otrokim opravam, kakor tudi najfinejim revljem.

+ + + +
t +

* * *

Ne zamudite lepe prilike!

* + * * * *

Posluite se te kupijske prilike, ker je to izvanredna prilika za varne ljudi!

m m

JERIC & ELEZNIKAR,

(Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL.

llllllllllllllMIIIIIMillllllllH^

"EDINOST^

i Ta pa zna obevati z gosti. a (na obisku) : "Gosja pe

PAYLE ZGAGA

c a j t e n g a h k a k n kandal je spet n a r j e d u tist t u j p r j a t u E d i t a r v a d E d i n a s t ? V i t a k u lepa f a r b c a sm j e m u / k o t T r b o v e v e sonnce. Pa vad s a m g a g r i m a j n e nad tulkm kanadalem v i sem pa t a k u nesrecen . P a pridm k P e t r u s u j m u brat pa spet tak p a h u j a j n e . V a n je pa z blejde f a r b e rdea dabiu. P r i d m k atat S a s k a r j u pa spet v e s v moki, -de sm jih v p r a a l i : " A t a , ata, kaken p a s a ? K a j se b o j a vani na stara lejta zael m i n k a t in z moka patresat". P a spet lim, de sa v s g a s a m u vani u r i e h . P a pridm k m u j p r j a t l u F r a n c k i , pa spet v s a papavdrana. P a spet glim ist urah. M e je pa taka sveta j e z a p r j e l a in tak svet pot k sm jehn p r j a t u biu, de sm d j a v : T u pa ne s m a j ve taku naprej j e v s e z a s t o j . T u se mora zatapat. T e k z d e j b o j a vani e I t a l j a n e p a h u j o v a l in pa t a l j a n s k h klotrh p r e d s t o j n k e pebijal, p a take pilal?
jy

P a ke bi tu e vse b i u ' J>a vani g a e bol pilada. B i u sm pr rnujmu prjatli Joet. " D o b r dons Jo-| O per m e j d e v j e t k a t ! O tristu ta e " , sm d j a v . " K a j pa b o m b e dez e l j e n i h ! T a k u s e - p a ne borna li. l a j a ? " P a g a g l e d a m , k , s e taku| B a j g a l i de n e ! V a j o gaspud M i s t r kislu dri, k u k r b g a k d o s kaprieditar e vani misija, d e bo la tu v a m pad nusm paegetov. N o b e n e ' t a k u naprej, se hedu mot j a. Jest antvert. " T k J o a , m u j p r j a t u " , j j i m b o m z a t a p u tu nihnu p i s a j n e sem e ankat d j a v . " D o b r dons!j inu mir k a z e j n e pa V a m e r i k pa je K a j pa se t je ^ g u d l u ? " " K a j s amen, pa e se vani glih na g l a v a me j e z g u d l u ! T i e v p r a e ? T i , p a s t a v j a . M i s i j a vani, e nejsa bli k si nore". " O h o J o a " , sm d j a v , imen m u j g a p r j a t a Joeta, ka ste Uenec: "Od koga?" un dan rej s aretan k u k r j e j e l u " l e p a a s ! L e z a n d a h t j o . A l ne mu vse b o m b e sferderbal, v imen Uitelj : " O d tvojega oeta". m u j frend J a n e z C u k a l e al pa F r a n - v a j k d u sm j e s t ? A l ne v a j , de m u j g a frenda Matica j e s t pagirLoenec: " O , z a k a j pa ne od macel tempihar, debo z mana glih te jest lehko s tega ofica pre abvam tu vad nih da d a j a en g m a h ! m e ? Mama najdejo vedno bolje t a k u ? B a j g a l i tristu j u d u pa a n g a afam ?". " N o ja. P a v l e , no ja, sej l e ta Italja je p a h u j a n a z a v u l o nih i z g o v o r e " . pu, de n e ! Jest jih bom pa sfiksu nism taku hedu mislu. V i le gifvole, K a t u l n a j e v dener k sa in j m b o m z a t a p u nih tu pisajne. ta me tist t u j p r j a t u t a m v i k a g k G o s p o d a na poitnicah. " e l i vani urah de j e biu tist kalabre k a n d a l ! tu jim pravim inu spot inu me ne da g m a h a , pa g a me ne da". zarski frater v a b s o j e n , vani sa ureh te sobo za i o ali za 15 d o l a r j e v ? " s r a m o t a de vani Idi pr g m a h ne " I , k a g a je pa spet n a r j e d u inu na " K a k n a razlika pa j e ? " v s e g a truble Ha s v a j t . fiaz prapeste. A l ne v i d j a k a k e straanske t i f t u ? " " I k e g a ? A l ne v a j . de " e plaate 15 d o l a r j e v , dobivim, t a p ! P a z a t a p a t m o r j e , pa kandale inu p a h u j a j e d a j o ! K a j ? me je vse b o m b e p a f e r d e r b u ? " je a m e n . Kukr vani t e j g a ne te tudi m i j o past v s o b o " . A l n e j tu tranu? K a j sa g a spet " B e j no k a m " , sem se zaudu! napilal tam v Italij. V i d j a k e ta-j " J a j a ! V i zatu je pa samu van t J * ^ ^ ^ ^ ^ ^ v is mtanca jeh t o e t ? A l nej iiummntniiiiiiniaiiHHiiiiiiaHitrmmianmunrfnHiH u b o g a Italija pr g m a h ne p e s t e ! V i d - urah de se je na t a l j a n s k m ta strasa e liel de sa tud v Jeblan prat 8LOV. K A T j a k sa s a m u vani urah de se je tak sen p a h u j a j n e z g u d u k sa anga nirnu p e r v e r e n g a prnesl ti m u j prp a h u j a n j e z g u d l u tam -v klotri med f l e k a j n a r j a vabsadil. AJ misli de jatl? e , nejsa e liel. boja paj PEVSKO m u j m i prjatli K a l a b r e z i ? L e kar b se tu zgudl k bi t^stga t u j g a prjakmal. J a j a , pa le nej se p r p r a v j e !i tih n e j b o j a ! L e nkar nej se prav tla v i k a g ne b i u ? " ' T m a e prov, DRUTVO Se koe jeh b o j a dejli p o s e b n o z d e j , ni ne e k s k j u z a j o . V e j o m u j brat J o e " , sm d j a v , k sem vidu kaku k sa na T a l j a n s k m t a k a napilal. | P e t r je spet t a k u p a h u j e n in ata, modru misli. K u m a j pridm ven " L I S A " T k lajpu jh p rosni, nej nkar ve j ata S a k s a r j u , pa F r a n c k a , F r a n c k a ! na strit pa Janeza C u k a l a sream. mir ne k a z j e ! N e j lepu v andaht, SloT- Kat. pevsko drutvo Ilira, Clev* T a k u je r a j v a s a m g a s r a m u rdea " H a l o , ^ohn", ga p a z d r a v m ! " K a m pastala de sa ji ata m o g l prec ana pa t i ? " " a l i t s e p e j t ! " je z a r e u k j e v k a k m kot t i e in nej za nas land, Ohio. Predsednik: Aaton Grd V i d j e , tu j e za na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe c e l j a baksa talkm p a v d r a kupit de name ! *'Buh se te usmil", sem d j a u , g r e j n k e m o l j a . vovodja: Matej Holtnar i i o q N o t woof bi kdu ne mislu de m u j n a j g l a j h a . " k g a je pa taba spet.' G a j e biu mal nih. L e k a j b se vani u t i k v a l v vsa- Rd. T a j n i k in z a p i s n i k a r : I g n a c i j Zupan1x73 N o r w o o d R d . : B l a g . Fr. M a t j a A t a sa pa mogli kar cev akel mo- preve s i n o v e ? " " N i p r e v e ? ke- ka figa. K a j nej sma v V a m e r i k , k i i, 6515 Edna Ave. olektor: Antoi ke kupit de sa suja rdeica nedov- g a g a bo preve v teh prahibicijskih] Hlabe str. Pevske vaje so vsaki torek e t r t e k in soboto ob pol 8 uri zveer. Se ne s r a m e l i v a s t na s u j m u precar- c a j t h ! A l me ne vidi kaku sm naSlavnemu obinstvu prit a n m v a b r a z zakril. In pa m u j pr- Itodn, k a k u stranu sm -se prehlaporoam, svojo dobro trgoj a t u M a r t n K u n d e , ke j e taku ne- du.'' V i kak nus imam vad s a m g a vino s eleznarijo.N V zalogi d o v n k u k r tist lahu ko k je se- n a h o d a ! " " O , ti r a j ve, k a k u se imam najbolje pei, katere dem l a j t t a t v i n a nosu e z kantra- mi smili", sm d j a v . "Prt-bi k a k e bant, pa je rej ve z d e j taku tra- rcnije al medicine v z e v " . " S e j sm se greje z oljem, plinom in ansk p a h u j e n inu scagan, de j e jh in bi mi tud p a m a g e l k b i . t e g a tudi take za premog. V zalov a d s a m e alast rde nus zgubu.' p r e k l i c a n g a t u j g a p r j a t l a ne biu t a m gi imam tudi raznovrstno oU n dan sm g a vidu, pa ga g l e d a m pred m u j mu nusam tam v i k a g " . Drutvo Sv. Franika Seraf. K. S. K. rodje za vse rokodelske strog l e d a m . " Z b o j o volo, M a r t i n , al " J e e spet v a n ! Ja e s p e t ! In Jednote ima svoje ^eje vsako drugo soke. Kadar potrebujete boto v mesecu na 2 St. Mark's Place si r a j s ti! Gorila se te usmil in lu- Janez se je razeperu inu rezjekaj takega, pridite k meni in .New York, N. Y. Sprejema lane od ba afnea iz j u n e afrike, t u j a stara z u " . V i , ta p a t a j n a r j 5 v a je ur1650 leta za zavarovalnino $250.00 mat, k a j se ti j e pa z g u d l u . T a k u eh de jest kihnt ne m o r m . V i boste najbolje postreeni. $500.00 in $1000.00 in bolniko podporo si biu e lepu rde un dan k sm te k a k n g a p r j a t l a m a ? p o t te boF. M- NILLES, Zavedni rojaki, pristopite k temu prekovidu, d e sem prec imu tak m a h v di !" P a g r e m mal n a p r e j pa spet ristnemu drutvu, ki je eno izmed najChicago, ^agilnejih usth k u k r de b sam a m p a j n a r piu. sream m u j g a ta p o g o r l g a M a t i j c a . ( 1842 W. 22nd St., v New Yorku. T a k e skamine mi je e t u j a rona- " O srene vai, M a t i c , k a k u sm veta farbca nardila. N a , z d e j si pa sjeu ke t e spet v i d i m . T i ne v a j t a k u beu inu blejd. K a j se j e pa k a k u te j e s t l a j k a m " . " B e j , b e j ! z g u d l u ? " K a j ? , k a j ? ti e v p r a e " , H i n a v c ! Gowaj! A j m Jtru vi j e d j a v . " E l nej si brau "V m u j h j u ! " je pa a n g l e k p a v a j d u . "No,

no, M a t i c le ne prestole inu preteman. V e , temanost p a nezmasnost nej sta bla e nkol b e t r a ' \ < 4 Kga teman ! K g a m pove! Hud sm h u d ! " " Z a k e g a par si e spet ti h u d ? " " N a t e ! I k e g a sm ti pa narjedu ? S e j sm tuje plehaste ure e z m i r e j h valu, e p r a v s tud m j a ne un dan o f r n a u , k s- mi d j a v , de je zlata rinka, je bla pa s pazlaenga k e j k a " . " P r o v sm narjedu-. K be te taku p a z n o v , k te dons, P a v l e . A j tel j u , e bel bi te s f i k s u " . " Z e kaj pa s p e t ? p a v e j d i n u ! " " V i za tu, k ima t a k g a p r j a t l a tam v ika". . * ' K t e r g a ? " "Inu, keterga? Le n e v a j d n g a se d a j l a j ! H i n a v e c ! " " R a j s ne v a j m " , sm d j a v . V e j , tu je tist Editar, k tista E d i n a s t pie, k nam ta rnem r d e k a r j e m in ta rdeem r n a r j e m ne da g m a h a . V e j , k a j je spet m j a n na p i l u ? T u si zmisli. V s e m u j e ure ein k j e t ne inu rinke se pastale pleh nam e j s t zlata. A l ni tu s t r a a n s k ? " " J a , pa g d u je tu n a r j e d u ? " "I r r kdu, L v' p e * uV j ,e jh vc! ea ? ka z gk ad gu a? d e jl oi,n agaspud T u j p r j a t u j e t e g a r a h ! V iz j e kaEditar, tu me je pa taku r a zlu

v s a k lahku pie k a r e ? K a j mislija, de jh P e t e r e k ne smaj n a p a d a t ? K e j j e tu n a p i s a n ! V a n sjnej, vani m o r j a pa lepu tih bet. V s a k ihr prat nim pie inu dejla. V a n i morja pa lepu pakransk m o v a t . V i d je tu jest vad neh dons g o r pagirvam! Inu e vani ne b o d o t e j g a dral, pa nej se p r p r a v j e ! B o m pa e jest m u j a f r e n d a f t a u f k i n d u . P o l b o j a vidi, k a j se tu p r a v ! P o l b o j a cvirnal. V a n i mene e n e pa^naje. V a n i mislija de m u j frak pa m u j z a v b r anu p r j a z n v a b r a z rajs z a k r i v a t a taku usmilen src je, de ne z n a m bet hud. L e nikar nej me ne draje. V i d j e tu j i m p a v e j m , de za rad nih ne bom Vseh p r j a t l u sujih z g u b u , r a j e se z nim prec s f a j t a m . T k t a k u ! T u j m reem e a n k a t : Jest em g m a h za s u j e prjatle, da bo-, j o pisal e z vera in e z k a r b o j a tli, k u l k r b o j a tli, mi sma v f r e j kontri. V a n i m a j a pa za m o v a t . K a p i t o ? Z a s t o p t e ? e pa k r a j n s k ne: b o j o zastapii, jim bom pa p o kinezarsk p a v a j d u . T k so long, M i s t r Editar. U p a m de m u j a danana pridga ne bo zastojn. Jeh prjatu do z d e j Pavle. inu inak se m e j e s t u r l u , de morem j e s t z a v u l s u j g a p r j a t l a tulk preZABAVA. stat. Sm pa d j a v , tu mortn pa zatapat. T u ga ne p a m a g a n^! Inu I z ole. U i t e l j : " e bo e tu z d e j v imen m u j g a brata Petrka, v imen z m o k a patresenga atata, k d a j zamudil, m o r a prinesti opraimen naminkane F r a n c k e , v viilo s e b o j " .

mi i z v r s t n o d i i ; j a z bi jo jedla smrti". ' Z e t : " K a r d a j t e jo, l j u b a t a a ! "

L e p o ji j e p o v e d a l . ena : "Zad-

nji sem brala t v o j lanek o elektriki in spoznala sem, da je zelo nevarno, dotikati se nekaterih g u m b o v (knofov)." Mo: " D o t i k a t i se g u m b o v na srajci ni p r a v ni nevarno, l j u b a A m a l i j a , in v e n d a r jih rra m o j e m perilu v e d n o m a n j k a " . N a v a d a j e elezna srajca. K r o m p i r j e v e c : " A l i e ve, sosed, da je bil t v o j hlapec prej v tnestu za p i s a r j a ? " K o r u z n i k : " S m e zamerku. K a dar bi se rad mau puinu, pa v o e g n o j n e vile uteknit za u h " . N i slaba misel. Stric ( b o g a t , s v o j e m u striniku, ki g a je priel obiskat) ; " P o v e j mi, I v a n e k , k a j bo ti postal p o z n e j e ? " Mali I v a n e k : " V a dedi, stric".
Drutvo Sv. Cirila in Metoda tev. 18 S. D. Z. v Cleveland!!, O. V drutvo se sprejemajo lani od 16. do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlaajte, ampak pristopite k drutvu e danes. Nae drutvo Vam nudi najlepo priliko, da se zavarujete za sluaj nesree. Za vsa pojasnila se obrnite na dru-

tvene uradnike.

Predsednik Rudolf Cerkvenik, podp r e d s e d n i k Joef Zakrajek, tajnik John Vidervol ( 1 1 5 3 East 61 st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaverek, b l a g a j n i k Anton Baa; nadzorniki: A n t o n Strnia, Jos. Zakrajek, Viktor Kompare. D r u t v e n i z d r a v n i k : D r . J. M. Selikar. # Z a s t a v o n o a : John J e r m a n . D r u t v o z b o r u j e v s a k o d r u g o nedeljo v m e s c u v olski d v o r a n i .

o k ::< M

:>:!<

DRUTVO SV. VIDA STEV. 25 K. S. K. J.

Ima svojo redno meseno sejo na 'sako orvo nedeljo v mesecu v Knauson lvorani. cor- St. Cleir Ave. and 62nd Str. N. E. Uradniki zz. leto igaoPredsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd- W . ; Drutveni sdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St. "lair AvenueNovi -lani se sprejemajq v drutvo id 16-ga leta do 50-ga leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-00 ili 250.00 noe drutvo plauje $6.00 telenske bol. potporeNae drutvo sprejme tudi otroke v Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staroi in e zavarujejo $100.00: Otroci po etu starosti prestopijo k aktivnim lanom in se zavarujejo od $250.00 do $iooo^aevanje drutvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop. Novi lani in lanice morajo biti pres b ni od zdravnika naj kasneje do 15 Ine vsacega meseca. Z a vse nadaljna pojasnila se obrnie na irori imenovane uradnike.

* *

* * * + * < *

Pripravite se za neodvisnost
Zanite se sedaj pripravljati na denarno ne* odvisnost s tem, da zanete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank. im prej zanete, prej se vam bodo pokazale lepe prilonosti' in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste utili' v sebi mo za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in vama banka. Ima vse banne zmonosti. Banna mo nad dvanajst milijonov dolarjev.

JAVNA Z A H V A L A ! Cenjeni g. J. Wahi: Jaz sem rabila Vao hvale vredno A L P E N T I N K T U R O za lase za katero se Vam najlepe zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in so mi gosti dolgi in krasno narastli. elim Vas priporoati vsakemu, kateri bo v taki potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila V^e tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj se Vam e enkrat lepo zahvalim, Vaa rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave* Johnstown, Pa. Alpenpomada za moke brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo mokim in enam popolnoma naturni lasje kakorne ste v mladosti imeli. Wahi Fluid ozdravi vsaki naj stari ji Revmatizem, kostobol, . lOKan, nogah ali kriicah se ozdravi v 5-tih dneh popo'nom^ Rane, opekline, bnle, turove, kraste, grinte in liaje, potne noge, kurje oesa, bradovlce. debelo koo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 dnefct popolnoma o p r a v i j o Prite takoj po cenik in krasni epni K O L E D A R ooljem popolnoma zastonj. za leto 1920

i 1

KASPAR STATE BANK

BLUE ISLAND AVE., CORNER 19tt*JSTREET Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zveer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zveer.

JAKOB WAHC1C 6702 Bonna Ave N. E Cleveland O.

lili ilfciMiiilii^ii i ili ilk i mi iriliiiii

-1 AMERIKA

"*
*

i $
+ $
m

SLOVENKA *
Urejuje Miss Marica.

* + *

L j u b a Miss M a r i c a :

Dovolite, prosim, tudi meni m a l o prostora v * ' A m e r i k i S l o v e n k i " ! Res se je zaelo nae ameriko ens t v o precej z a n i m a t i z a ta k o t i e k , vendar trdim, da bi bilo l a h k o t o zanimanje e v e j e . In to z uprav i e n o s t j o ! K a k o r se j e e p a r k r a t povdarjalo, nimamo me amerike S l o v e n k e nobene skupne o r g a n i z a c i je, k j e r bi v enotnem delu stopile na povrje. D a m e d r u g i h narodnoMarica. sti k a e j o v s e , d r u g a n i smisel za k a j t a k e g a , k a k o r m e Slovenke- In z a k a j bi morale biti r a v n o me poD r a g e amerike Slovenke: vsod n a j z a d n j e ? Staro leto j e zatonilo in nastopili V p r a a n j e je, na k a t e r e m p o l j u se s m o n o v o leto. B o g daj, da bi bilo naj u d e j s t v i m o , k j e je n a j b o l j po- to m l a d o leto, ki s m o g a r a v n o k a r trebno, da me p o s e e m o vmes. nastopili, sreno z a nas v s e ! Bog P r a v z a p r a v so na to ve ali m a n j nam d a j , da bi rastli v ednosti, da e odgovorile d r u g e d o p i s o v a l k e . bi izruvali s l a b e navade iz n a i h N a j b o l j potrebno v s e d a n j e m asu, src in si prisvojili lepih ednosti ter p a tudi n a j b o l j h v a l e n o delo bo, se utrdjji v vsem d o b r e m ! P o s e b n o e si b o m o prizadevale, da bi med si p r i z a d e v a j m o , da b o m o v s e l e j s naim l j u d s t v o m poglobile in razi- s p o t o v a n j e m izrekali p r e s v e t o ime rile v e r s k o misel, v e r s k o s a m o z a v e s t Jezus. D a n e s , k o t o piem, j e ravin kulturo na t e j podlagi. O v s e m no p r a z n i k tega n a j s v e t e j e g a imetem ste e pisali. P o n a v l j a m samo na, z a t o g a prosimo, n a j bi g a nazato, da b o m o imeli n e k o celoto a usta nikoli ne i z g o v a r j a l a brez pred seboj. n a j v i j e g a s p o t o v a n j a . T o je veliT o bi bila v e l i k o p o t e z n a a k c i j a , ka zato s e m o r a m o im prej organizirana v naem narodu, da t o ime rati. Pred vsem bi bilo treba v naj- t o l i k o k r a t i z g o v a r j a brez v s e asti, k r a j e m asu prirediti skupen shod, da mea to ime med posvetne stvak j e r naj bi se iz vseh delov Z d r u e - ri in celo med u m a z a n o g o v o r j e n j e . nih drav sele S l o v e n k e , ki u t i j o A k o mati ne m o r e najti o t r o k u nov sebi sposobnost in mo, da bi na g a v i c , a k o otrok o b l e k o hitro raztrta ali oni nain delovale za p o v z d i g o g a , a k o se j e z i m o nad d r a g i n j o , nad n a e g a pokreta. K a k o so nai m o - vremenom? in pri vseh m o g o i h reje lepo organizirani kot " K o l u m b o - eh sploh, tako p o g o s t o i z g o v a r j a m o vi v i t e z i " in ameriko kat. e n s t v o to ime, da se niti teti ne da. Mlakot* " I z a b e l i n e h e r e " ! A l i ne bi deni v najlepi dobi ima v e d n o na m o g l e me S l o v e n k e same sase na- j e z i k u "EJzizes K r a j s t " in r a v n o tapraviti tudi n e k a j slinega, etudi k o tudi stari mo, ki e leze v grob. ne v tako velikem o b s e g u ? ^ Protestanti so v tem o z i r u bolj obGotovo! Saj nekatere r o j a k i n j e utlivi, k a k o r mi. Ni e dolgo, k a r e sedaj d e l a j o na v s o mo, k a k o r sem bila pria, k a k o j e neka proteposvarila vidim sama in k a k o r s p o z n a m iz do- ^statovska g o s p a j a v n o nekegapobia, ki je brez potrebe pisov v "Edinosti*'. K a k o bi ele i z g o v a r j a l to ime. V n o v e m letu delovale, ko bi bile o r g a n i z i r a n e ! se m o r a m o tega na v s a k nain odY sedanjem asu se stori n a j v e dobrega in slabega s asopisjem. T o vaditi. saj, kar l o v e k hoe, tudi lahJ. W . ve vsaka. Z a t o bo morala biti tudi ko stori. ena prvih naih nalog, da b o m o razKUHINJA. irjale nae dobro a s o p i s j e , kolikor ga imamo. V e l i k o jih e dela na s 9. G r a h o v a - r i e v a juha. Kuhaj vse kriplje, veliko je pa tudi takih, J4 litra izluenega g r a h a z 2 litroki e spe ter jih j e treba ele v z b u - ma vode ; ko j e napol kuhan, pridediti in navduiti. Z a t o n a m je po- ni litra o p r a n e g a ria, k u h a j vse tr<$bna o r g a n i z a c i j a , k j e r bi se skup- s k u p a j e tire, napravi p r e g a n j e no posvetovale in n a v d u e v a l e za (rostanje) iz 5 d k g masti in 5 d k g svoje delo. moke, v p r e g a n j e prideni malo P r e d l a g a m , v e l e c e n j e n a M i s s M a - drobno z r e z a n e g a z e l e n e g a peteririca, da V i v z a m e t e v s o s t v a r v ro- lia in e b u l e ; ; k o ie p r e g a n j e ruke. ker i m prej i z p e l j e m o to akci- meno, prilij malo z a j e m a l k o vode, jo, tem bolje bo. da s e r a z p u s t i ; prilij to p r e g a n j e O priliki se b o m z o p e t k a j ogla- l i u ; k o e nekoliko povre, pridai. sila. do t e d a j pa bodite najlepe f e hoe, kisa po okusu. ( Z a pet do pozdravi j e n a ! v est o s e b ) . Slovenka iz Clevelanda. Predraga rojakinja: P r a v lepa hvala V a m za V a dopis. N a j b o l j vesela b o m , a k o se boste prav p o g o s t o k r a t oglasila. Na V a predlog o d g o v a r j e m t o l e : Vse amerike Slovenke, ki utijo vese-

lje in zmonosti za versko kulturno delo, prosim, naj mi im prej poljejo svoje nasvete, kdaj in v katerem mestu naj bi se zbrale. G r e pred v s e m za to, da v s a j p r i b l i n o z v e m , k o l i k o jih bo prilo s k u p a j . Stvar j e silno v e l i k e g a pomena, z a t o se o d z o v i t e v kar m o g o e n a j v e j e m tevilu. P i s m a naslovite na ured4 nitvo 'Edinosti"! Iskren p o z d r a v V a m in v s e m amerikim S l o v e n k a m !

lovico s t a r e suhe e m l j e , deni j o v lonec in polij z % litrom vrele juhe, lonec pokrij s p o k r o v k o in j u h o ez 5 m i n u t stresi v skledo. 12. Kruna juha s krompirjem. S r e d n j e velik k o s starega rnega kruha zrei na kosce (7 d k g ) , jih stresi v lonec, polij z v r e l o osoljeno v o d o ( y 2 litra) ; lonec p o k r i j , da se kruh nekoliko napoji. P o t e m prid a j en olupljen in ostran ali stlaen krompir, postavi lonec na o g n j i e, da p r e v r e ; p o t e m v s e dobro prem e a j , stresi v skledo in zabeli z m a s t j o , v kateri si z a r u m e n i l a par kokov ebule. Z a ter j u h o ali monik p a lahko porabi p r a v star kruh, p o t e m g a del j asa p u s t i , da se napoji. K r o m pir pa lahko porabi, kar ti g a ostane od p r e j n j e g a dne. Jed j e zelo o k u s n a in priporoena od u p n i k a K n e i p p a . Z a d v e osebi.

FOR OUR YOUNG FOLKS.

THE FOLDING

BED.

L i t t l e R o y had returned f r o m a w e e k ' s visit to his aunt, and Avas t r y i n g to describe the f o l d i n g bed 'he had been s l e e p i n g in. " I t l a y s d o m n at night, m a m m a , and stands on its hind legs in the daytime". A KNOWING BOY.

" M y father and I k n o w e v e r y t h i n g in the w o r l d " , said a small b o y 13. Kruna juha (druga). 4 tento his c o m p a p i o n . , ke kose r n e g a k r u h a (ali 2 stari " A l r i g h t " , said the latter. z e m l j i ) deni v peico na pekao, da " W here's Asia?" se malo popeejo, zlomi jih, deni v It w a s a stiff question, but the lonec, polij\ z 2 litroma vrele osoljene vode, p o k r i j za -10 minut, da\ little f e l l o w a n s w e r e d , c o o l l y : " T h a t my father se k r u h napoji, ki g a potem z m e a j is one of the t h i n g s in stresi v skledo in zabeli z 2 d k g k n o w s " . s u r o v e g a masla, v k a t e r e g a si zaruNOT NECESSARY. menila n e k a j k o k o v ebule. To jed lahko napravi p r a v iz starega " J i m m y " , called the m o t h e r of s u h e g a kruha, ki g a sicer t e k o pothe y o u t h , " b e sure to c o m e in at rabi. ( T o bi bilo za d v e osebi.) four o'clock and g e t y o u r bath be14. Krompirjeva juha s suhimi fore y o u g o to the Jones f o r supgobami. O p e r i 5 d k g suhih g o b , P * r ! " pre vri j i h , potem stresi na reeto " B u t , mother, I don't need a n y in opfakni e z m r z l o vodo. Zrei bath for that'', protested J i m m y . jih z o k r o g l i m n o e m ter jih deni v " T h e y said it w a s g o i n g to be v e r y r u m e n o p r e g a n j e , ki si g a napraviinformal". la iz 15 d k g masti, velike lice moke in mu pridejala strok drobno zreW E L L KNOWN FAMILY. z a n e g a esna, ebule in v e j i c o peterilja. V s e to p o k r i j in prai 5 Sunday School T e a c h e r C a n you do 10 m i n u t ; ;vekrat premeaj, da tell me w h o d w e l t in the G a r d e n of se ti ne prismodi. P o s e b e j v lon- E d e n ? cu pa k u h a j v 1 >4 litru vode dva Little MaryYes, ma'amthe debela, o l u p l j e n a , na male k o c k e A d a m s e s . zrezana krompirja. K o *je krompir skoro k u h a n , mu prideni g o b e s " G I V E M E L I B E R T Y O R G I V E p r e g a n j e m , l o v o r j e v list in m a j a ME DEATH". r o n o v o vejico, osoli g a in k u h a j e M a r c h 23, 1775, in the V i r g i n i a 10 m i n u t ; prilij tudi nekoliko k i ^ . C o n v e r s i o n , P a t r i c k H e n r y delivA k o hoe imeti posebno d o b r o juered his g r e a t speech in w h i c h ocho, ji lahko prida lico kisle smecurs the f a m o u s w o r d s quoted at tane in lico pretlaenih paradinithe head of this sketch. T h e y c a m e kov. Za tiri d p est oseb. from the m o u t h of man w h o w e n t ' 15. .bizolova j u h a z n z e m in mat h r o u g h m a n y trials, and w h o w a s karoni. N a m o i z v e e r % litra rdepractically u n k n o w n to f a m e or for e g a fiola, drugi dan g a zavri in tune. until the oppressions of the ez n e k a j m i n u t mu odlij v o d o in British c r o w n spurned h i m on to g a zalij z \]/2 litrom g o r k e vode, deliver the speech w h i c h is more or osoli g a in k u h a j v mehko, prideni less familiar to e v e r y person in the en l o v o r j e v list, velico m a j a r o n a in U n i t e d States. koek limonove l u p i n e ; ko j e fiH e w a s born in H a n o v e r c o u n t y , ol mehak, o d l i j v o d o v d r u g o poV i r g i n i a , M a y 29, 1736. H i s parents sodo, stlai fiol in prilij v o d o nawere poor but r e s p e c t a b l e ; h e had z a j , deni v k o z o 2 lici stopljene m a n y brothers and sisters, and so masti ali masla, par k o k o v ebub e i n g one oL a " h o u s e f u l of k i d s " , le in ko se zarumeni, deni polno lihe did not g r o w u p to be a spoiled co m o k e ; k o j e moka rumena, prichild. H e w a s sent to school w h e r e lij f i o l o v k o in lico pretlae&nih pahe learned to read and write. His radinikov ; k o vse e n e k a j minut father, w h o had a g r a m m a r school vre, pridaj lico kisle smetane in in his o w n h o u s e , . t a u g h t him Latin, lico k i s a ; k o prevre, precedi j u h o Greek and arithmetic. H e w a s fond v d r u g o k o z o , v katero si dejala 5 of h u n t i n g and fishing. H e w a s a d k g drobnih, kuhanih in odcejenih quiet, bashful, modest, observing m a k a r o n o v in pa 5 d k g v vodi ali boy w h o did not care much for juhi k u h a n e g a r i a ; ko e prevre, dress or s h o w . A t fifteen y e a r s of daj j u h o na mizo. tirim do ea g e she w a s c l e r k i n g in a c o u n t r y stim osebam. store. H e started a store of his o w n but failed in this enterprise. Z a r a d i varnosti. Soseda (ki j o H e w a s too liberal in e x t e n d i n g zbudi ponoi z v o n e c ) : " K a j hoete?"

credit. H e tried # f a r m i n g at w h i c h he failed. H e tried storekeeping a g a i n , and failed. H e spent his time in reading and p l a y i n g on the f l u t e and violin. H e w a s penniless w h e n he b e c a m e acquainted w i t h T h o m a s J e f f e r s o n , w h o w r o t e the D e c l a r a tion of Independence. P a t r i c k H e n ry decided t o study law* H e studied s i x w e e k s and passed the examination successfully. He was t w e n t y - f o u r When" he w a s admitted to the bar. H e w e n t to l i v e w i t h his father-in-law. H e became noted and successful as a l a w y e r . H e coud h a v e had m a n y public honors w h i c h he declined. His patriotic addresses stirred the people into a defence of their c o u n t r y and resulted in the ultimate freedom of A m e r ica f r o m British ryle. H e died J u n e 6, J 790. A beautiful b r o n z e statue is erected to his m e m o r y on t h e C a p i t a l S q u a r e at R i c h m o n d . S u c c e s s c a m e to P a t r i c k H e n r y o n l y a f t e r repeated failures. A m i d s t all his reverses he applied himself to r e a d i n g and s t u d y and in t h e proper^ t i m e found his right sphere in life in the profession of t h e l a w . H i s i n d u s t r y k n e w no oounds, and his life is a proof that the " r a c e is not a l w a y s to the s w i f t nor the battle to the s t r o n g " . A LITTLE MORE AND A L I T T L E LESS. A little more deed and a l i t t l e less creed, A little more g i v i n g and a little less greed; A ittle more b e a r i n g other people's load, A little m o r e G o d s p e e d s on the dusty road; , A little more Golden R u l e in m a r t s of trade, A little more sunshine and a little less s h a d e ; A little more respect for fathers and mothers, A little less s t e p p i n g on the t o e s of o t h e r s ; A little more of love and a little less hate. A little more of n e i g h b o r l v chat at the g a t e ; A little more of the helping hand b y y o u and me, A little less of this g r a v e y a r d sentimentality, A little more of f l o w e r s in the pathw a y of life, A little less on c o f f i n s at the end of the the strife. -Steph en A b b o t t Northrop. T h e daily round of d u t y is full of probation and 'of- discipline ; it trains the will, the heart and the conscience. United w e stay, devited w e fall.

G o s p o d : - " O p r o s t i t e , gospa, j a z 10. K r u n a j u h a . R a z t e p i dve ce- J moram n a z a j v gostilno, ker mi raoli j a j c i , z a m e a j v a n j i dve pesti kru- J a ena ,n e odpre . . . H o t e l sem nih drobtin in z l i j v s e s k u p a j v 2 \ as s a m o poklicati za prio, da sem litra vrele juhe, katera n a j par mi- bil ob desetih t u k a j " . nut vre. r r a f r r/aift rs^v 11. J u h a z a otroke. R a z r e i po- k r?g\l asv; rr^ Vrt :r*v; r ,- r*\:; HARMONIKE! I z d e l u j e m in p o p r a v l j a m vsakovrstne h a j m o n i k e , bodisi kranjske-^ g a ali n e m k e g a tipa. V s a dela izv r u j e m z a n e s l j i v o in tono, po najnijih cenah. Se priporoam r o j a k o m irom Amerike. i Z a pojasnila piite n a : , y ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St-, Cleveland^ Ohio.

SLOVENCEM V JOUETU!
N a z n a n j a m o , da k d o r M o h o r j e v i h k n j i g , raznih k n j i g in karkoli spada v obrne na nara t a m k a j n a si eli v Jolietu in t a m k a j n i okolici molitevnikov ali drugih povestnih podroje n a e g a p o d j e t j a , n a j se zastopnika:

PODPIRAJTE MOA: KI VAS PODPIRA,

FRANK SUHADOLNIK ' "
: %

MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St.,

JOLIET, ILL.

JOSEPH MUHI, 506 Summit St.,

JOLIET, ILL.

.-eliko stori za " A v e M a r i a " in " E d i n o s t , " zato ker je n a v d u e n za katoiki tisk. i On je zastopnik za ta dva lista. * Rojaki, ali ne mislite, da tak m o ^ a s l u i , da k u p u j e t e pri n j e m on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in tona postreba 6107 St. Glair Ave. CLEVELAND), OHIO.

O b a g g . z a s t o p n i k a p r o p o r o a m o kar n a j b o l j e cenjenem u o b i n s t v u v Jolietu in okolici.

0-

SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS,

1849 W. 22nd St. CHICAGO, ILL.

"EDINOST"
se dobe prazne besede". L a h k o si mislimo, da niso omajali t a k o n a z a d n j a k i u g o v o r i naprednih n a r t o v . S solzami v oeh se j e p o s l a v l j a l a g o s p o d i n j a od svojih kokoi, ki so jo p o g l e d o v a l e postrani t a k o milo, k a k o r da bi dvomile o pravinosti in h v a l e n o s t i teg a svetaK o s o v k i n e kokoi so bile pridne, potene in ponine. G o s p o d i n j i so prizadevale prav malo s k r b i ; iskale so si same ivea, noile j a j c a , da jih j e k o m a j sproti pobirala g o s p o d i n j a , in poleti je m r g o l e l o dvorie pianc e v , ki so se k m a l u dobro prodajali. N e k e g a dnei pa prinese s t r o k o v n i list t u n o vest, da j e naa d o m a a perutnina" v s a izpaena, izprijena, d e g e n e r i r a n a ; ; da bi n i k j e r na tem svetu ne trpeli t a k o zanikarnih in nivrednih kokoi in da je s k r a j n i as, da se v p e l j e bolja, imenitneja, plemeniteja p a s m a ; sicer da ( propade nae dobro k m e t s k o l j u d s t v o popolnoma" e ne poproda hitro teh g r d o gledih k o k o i " , je dejal K o s r a z j a r jen svoji eni, k o je" dral list e v rokah, "ti jih p o b i j e m j a z v s e " . " O h , nikar, T o m a !"f je. prosila e n a ; " s a j nam ne p r i z a d e v a j o ni hudega. In glej,- ele v e r a j sem prodala piet za d v a in j a j c za tri goldinarje". " P o em j a j c a ? " " P o dva krajcarja". " N o vidi. T u k a j je popisana pa-, sma, ki p r o d a j a j a j c a p o kroni. A l i r a z u m e ? P o kroni. Stoinpetdeset kron bi bila dobila ti v e r a j za j a j ca, e bi imela p r a v o pasmo. Kaj hoe s t a k o malopridnim, p o k v a r j e nim p l e m e n o m , ki s a m o z o b l j e ! " " P e t d e s e t g o l d i n a r j e v in rez mi d a j o v s a k o leto m o j e k o k o i " . " N o v a p a s m a ti jih bo d a j a l a r e z petsto". " P r e m i s l i vendar, Toma", da poiljairio mi j a j c a in kokoi v t u j e k r a j e in iz tujih k r a j e v h o d i j o k nam p o n j e . N a m ni treba tujih ni kup o v a t i , ker celo domae p r o d a j a m o . e so tiste tuje p a s m e t a k o dobre in imenitne, z a k a j pa h o d i j o k nam l j u d j e po te z a n i k a r n e ? " " T i t e g a ne razume. L j u d j e , ki to piejo, i m a j o s v o j e i z k u n j e " . " L e tega nikar ne v e r j e m i ! Ti l j u d j e samo p r e p i s u j e j o in ne pomislijo, da ni v s e za nae k r a j e , kar se morda d r u g j e izponaa. L i s t seveda mora biti poln, in e ni zrna,

s-

zali ; tako imenitne so bile te hruT i s t i l o v e k , ki ti p r i p o v e d u j e , da I S L O V E N S K I T R G O V C I , ke. obleka ne naredi moa, g o t o v o ni! AJTE SVOJA PODJETJA kroja. V LISTU "EDINOST". N a r a v n o in u m e v n o j e tedaj, da je dobil K o s n e k e g a j u t r a nekaj d r e v j a obranega in n e k a j v e j polomljenih na s v o j e m v r t u . S r d i t j e - a kal p r i h o d n j o no tatov in se g r o z no prehladil. T o je bila p r v a nesrea, d r u g a pa, da ni s a m o prepodil tatov, a m p a k jih tudi naznanil sodiu. T a k o nesliano postopan j e so hudo obsojali v a k i komunisti, ki j i m ni lo v g l a v o , da bi bilo s a d j e krasti tatvina. In zopet nekeg a j u t r a je dobil K o s vse imenitne hruke k r o g i n k r o g debla za celo ped iroko obeljene, t a k o da so se zaele suiti. % s**50*6 J A N U A R

K >

1921

31

D N I

T a k o se je prielo pri K o s u popolnoma m o d e r n o g o s p o d a r s t v o , in to g o s p o d a r s t v o bi bilo e n e k a k o uspevalo, a k o bi bila prispevala deela ali d r a v a v s a j s toliko podporo v s a k o leto, kolikor je bilo izgube. T a k o pa je lo v s e r a k o v o pot. Niti plemenita ivina, niti imenitne kokoi se niso poutile dobro na nov e m k r a j u . N i c ' j i m ni u g a j a l o , ne K o s a je reila k m a l u potem p l j u zrak, ne voda, ne d r u b a . N a d krnica vseh b o j e v t e g a u d n e g a sveta, m o so videl g o s p o d a r , da so esa b o l j e g a v a j e n e ; ;in katera k r a v a bi k j e r so pred p a g l a v c i varne samo v takih razmerah, polna n e z a d o v o l j - lesnike in tepkenosti in d o m o t o j a , dobro m o l z l a ! V d o v a pa ni n a d a l j e v a l a poizku" P r a v molzne niso", s e je tolail s o v . Uredila je g o s p o d a r s t v o z o p e t K o s ; " a m p a k izpitale se bodo lah- b o l j po starem kopitu, e da predk o in hitro". niki tudi niso bili sami tepci, in K a j e ! H u j a t i so zaele, k a k o r prepuala p o i z k u s e sosedom. Gleg o s p o s k e kokoi, ki so tudi v prvih dala je le, k j e bi se dal k a j pridobidneh poasi in v i s o k o d v i g a l e noge ti, k j e k a j pritediti, in ker je imela po dvoriu in ponosno p r e z i r l j i v o pridne roke, se ji je posreilo v gledale k r o g sebe in akale, k d a j da n e k a j letih poplaati s k o r a j vse dolse jim bo natreslo penice. K o pa g o v e . so akale d o l g c f i n z a m a n , so se jim ( D a l j e prihodnji.) povesili kljuni. P o e n i l e so skup, kokotale o g o r e n e in sklepale, da ne zneso ob taki postrebi n o b e n e g a e ste varni pri eni stvari j a j c a .in n e i z v a l e n o b e n e g a pieta. zakaj niste pri drugi? In z malimi izjemami- so se drale Slovencem v Chicagi s v o j e g a sklepa in n a g a j a l e gospodinaznanjam, da izvrujem nji, ki j i m ni znala aH ni hotela povsa evljarska dela najboljstrei, k a k o r se spodobi g o s p o s k i m kuram. e in najhitreje. Sedaj ko je T a k o ni bilo pri hii ne mleka, ne j a j e c , ne sadja, in g o s p o d i n j a se ni dala potolaiti, n a j je e t a k o trdil gospodar, da je zaetek v e d n o taken : d a pa to ne sme oplaiti razumn e g a l o v e k a ; ti troki da se bodo poplaali, z obrestmi p o p l a a l i ; sam o da treba dobiti nekoliko posojila za prve tekoe. In k a k o lahk o se dobi dandanes p o s o j i l o ! k o d a , da se ne da "dognati, k a k o bi se bili obnesli K o s o v i p o i z k u s i : M o j e n a m r e umrl sredi s v o j e g a n o v o t a r j e n j a , r a v n o tisto leto. ko o mu bile prvi obrodile lahtne hruke. K a k o se jih je bil razveselil g o s p o d a r K o s ! K a k o ele m e d g o r ska m l a d i n a ! N a j bi bil plot k r o g vrta e d v a k r a t t a k o visok in gost, medgorski deki bi g a bili preple-

EMIL KJSS, bankir

133 Second Ave. New York, N. Y.
S s v o j o p e t i n d v a j s e t l e t n o i z k u n j o d a j a m na r a z p o l a g o s v o j o banko vsem bratom J u g o s l o v e n o m in sicer za vse vrste poslov, kakor:

P O I L J A M DENAR n a

vse k " j e Jl,goslavije

po n a j n i j i dnevni ceni, naj si bo v kronah, dinarjih ali pa dolarjih.

PRODAJAM IFKARTE za vse linije po d o l o n i ceni. n SPREJEMAM D E N A R f u l o g e 1,1 p,aujem

obresti. C e elite s v o j o druino s e m k a j dobiti, obrnite se samo na m o j o banko, ki V a m bo dala vsa potrebna obvestila k a k o r tudi nain, k a k o morete to dosei.

Prepriajte se!
Da mi resnino izdelujemo n a j k r a s n e j e enitovanjske slike. M Da imamo na razpolago za slikanje n a j l e p e pozicije. Da i z d e l u j e m o vsa dela tono in po n a j z m e r n e j i h cenah.
\ sem se priporoam.

neznosna draginja, si veliko prihranite, e daste svoje evlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v epu nekaj dolarjev. Moje delo je izvreno z najboljimi stroji in je nad vse trpeno. Poskusite in prepriajte se sami! Prodajam tudi trakove za evlje, kakor tudi razne kreme za ienje evljev. Za vse se V a m priporoam J. ADAMS, i845 W. 22nd St., Chicago-

il

KH

imec
t'HOXE: CANAL

eK
2534.

FOTOGRAFIST

1849 W . 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.

iMllllllllilliMlllilllilllllll

Slovenski ameriki javnosti.

Slovencem sirom Amerike se tem potom blagohotno na^ znanja, da se je tvrdka L E O Z A K R A J E K , 70 9th Ave., N E W Y O R K C I T Y , zaradi velikega in neprestano rastoega prometa reorganizirala in sicer na ta nain, da j svojemu dosedanjemu delokrogu pridruila tudi posle privatne banke ter da od N O V E G A L E T A naprej posluje pod i m e n o m : Z A K R A J E K & E A R K , na istem naslovu. Kakor do sedaj, bo tudi za naprej vse poslovanje pod osebnim vodstvom ustanovitelja in dosedanjega voditelja te tvrdke, g. Leo Zakrajeka, vsled esar so rojaki lahko uverjeni, da tvrdka ne bo krenila s poti dosedanje postreljivosti, tonosti in potenosti, temve da se bo trudila, da svoje poslovanje vsestransko izbolja v korist onih, ki se je bodo posluevali. " ~ Od drave New York je ta tvrdka sedaj dobila banno dovoljenje, kar bo zlasti pri poiljanju denarja v stari kraj velike vanosti in koristi, ker tvrdka ne bo vezana posluevati se raznih drugih bannih podjetji in njih zvez v ta namen, temve se bo v svojem poslovanju s starim krajem lahko posluevala onih zvez, katere je g. Zakrajek napravil v asu svojega obiska v starem kraju. Poiljanje denarja se toraj sedaj izvruje pod dravnim nadzorstvom in pod jamstvom, ki ga je tvrdka poloila pri dravi in ki ga zakon dolouje za izvrevanje teh poslov. Na podlagi vseh teh vanih pridobitev, nastopa ta tvrdka leto 1921 z zavestjo, da je v najboljem stanu sluiti svojemu narodu e v dosti veji meri kakor do sedaj. Podpisana lastnika se ob tej priliki kar najtopleje priporoava zaupanju in naklonjenosti vseh rojakov v Ameriki brez razlike, zagotavljajo jim tono in poteno postrebo v vsakem sluaju. Z odlinim spotovanjem

Pameten
Kako dolgo bomo zdravi in zaposleni, tega nihe ne ve, to ve samo bodonost. Premislite, kako dobro bo enkrat za Vas in kako boste hvaleni samemu sebi, ako si kaj prihranite za slabe ase. Kadar pa vlagate v hranilnice svoj denar, tedaj pazite, kam boste vloili svoj teko zaslueni denar! Vlagajte svoj denar v varne in zanesljive banke, kjer Vam ne bodo dajaH samo obresti, ampak tudi garancije za Va shranjeni denar! . Ta priliko pa Vam nudi:

METROPOLITAN STATE BANK

Ki je pod dravnim nadzorstvom in zelo zanesljiva Njen kapital je: $200,000.00 Njen prebitek je: $.45,000.00 Posluje na: 2201 WEST 22nd STSEET,

Banne uradne ure so: Pondeljek, Sreda, etrtek in Petek: od g. A. M. - do - 4. P. M. Torek in Sobota: od 9. A.M. - do - 8.30 P.M.

ZAKRAJEK & EARK

1

CHICAGO. ILL.

'PRIVATE BANKERS",

70 9th Avenue

NEW YORK CITY, lllimSlllllllllllffl