tevilka 38.

Izhaja vsaki dan ^PB tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamine 5t-vllke se prodajajo po 3 n v . (6 stotink) r mnogih tobakarath v Trstu in otrolici. Ljubljani. Gorici, Kranju, r^t. Pe ru. Seani, N b r e i n i . Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovini. Postojni, D>rnbergu, Solkanu itd. CE>"E O G L . i S O V se raunajo po vrstah (iroke 73 mm. visoke i 1 j m m ) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 s t o t i n k ; za o*mrtn ce, zahvale, poslanice, oglane denarnih zavodov po 5 0 htot Za ozlase v tekstu lista do 5 vrst 5 K . vsaka naialjna \rsta K 2. Mali oglasi po 3 s t o t . besed*. nimanj pa p 40 - t o t . Oglase s p r e j e l a Inseratni oddelek uprave JBdinosti;\ Plauje se izkljuno le upravi Edinosti".

TRST, v etrtek 7. februvarja 1907.

A j l i

Teaj XXXII.
Naronina znaia za vse leto 24 K , pol leta 12 K, 3 mesece > K , na narobe brez doposlane naronine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poiljajo na ure iniStvo lista Nefrankovana pisma se ne s p r e j e m a j o In r o k o p i s i se ne v r a a j o . Naronino, oglase in reklamacije j e poiljati na upravo l r i a U R E D N I T V O : a l . G i o r g l o Galatti 18. ( N a r o d n i doiu) Izdajatelj in odgovorni nrednik TEFAN' G O D I N A . L a ^ i k konsorcij lista Edinost". Natisnila tiskarna k o n s o i ^ * lista E d i n o s t " v Trstu, ulica Giorgio Oalatti t 19. Portun-1; ranil nini r a u n i t . 841*652.

Glasilo politinega drutva

Edinost"

za Primorsko.
V edinosti je mo

TELEFON itev. 1157. -

Mesena

priloga:

SLOVENSKI

TEHNIK

bilo izvoljenih na volitvah prve stopinje jahati, ampak da pohodimo tudi vse, kar ->c kofa dr. icha zadela kap. BUDJEJOVICE 6. kofa dr. Richa j e 19.136 volilnih mo. ined temi 4626 raonar- nam stavi na pot!" Cesar je zakljuil svoj Razpis novih volitev za dravno veraj zadela kap, tako, da so ga prevideli s histov in 8239 zmernih. Med drugimi 6271 j e govor z besedami Kleista : Kaj nas brigajo p.-avila nasprotnika, samo da jo nasprotnik zbornico. zakramenti umirajoih. Danes zjutraj je bilo 635 kadetov. premagan". Govor cesarjev je mnoica vsprePETROGRAD 6. eravno ni e znan DUNAJ 6. Kakor j e zvedel koresp. njegovo stanje opasno. jela z viharnim : hura ! nakar je zadonela sploni vspeh prvotnih volitev, vendar je mono irou bodo nove volitve za dravno zbornico Velik poar na Reki. za male posestnike in za kmete sestaviti na- narodna himna. razpisane po novem volilnem redu sredi meREKA 6. Ob 11 uri 20 minut po noi stopne podatke : Pozitivno na desnici j e 288 Mca februvarja, volitve se bodo vrile v prvi je izbruhnil poar v elevatorju, ki se nahaja pslovici meseca maja. Volitev ni bilo mono nasproti kolodvora. Poar se j e kmalo razi- volilnih mo, brez stranke 112, kadetov, prorazpisati za raneji termin, kakor bi bilo iz ril po vsem poslopju. Ogenj so najprej opa- gresistov in socijalistov 218, socijalni revoluReki Novi list" prinaa nastopni dopis razlinih vzrokov eleti, ker zahteva izvedba zili v 8. nadstropju velikanskega poslopja. cijonarci 3. Kurije veleposestnikov kaejo velitev na temelju splone in enake volilne Sodi se, da je nastal ogenj vsled kratkega ogromno veino za najskrajnejo desnico, iz Dalmacije : pravice obirna pripravljalna dela, ki jih ne stika. Takoj so prile gasit vse poarne mestni voliici so na okrajnih shodih volili Ugibanja, ki jih je bilo itati v pojedimorejo v krajem asu izvriti oblastnije, iz- brambe in skuale so reiti vsaj knjige. Po- veinoma kadete in najskrajneje leviarje. nih novinah o nepovoljni odloki Rima v Potrjena obsodba. lasti obine, ne i maj oe na razpolago veega slopja pa niso mogli ve reiti. Blizo se je stvari staroslovenske slube boje, na alost upravnega aparata. Ze prvo pripravljavno nahajal angleki parnik Algeria" in parnik PETROGRAD 6. Car Nikolaj je potrdil j so popolnoma resnina, da. ista presezajo delo, to j e sestavo volilnih imenikov, je treba Szeget1* drube Adria". Na parniku kat( *e je celo elje naih najzagrizenejih nasprotnikov, n Al- razsodbo vojnega sodia, glasom zrriti z najveo tonostjo in natannostjo. geria" j e prielo goreti, vendar so poar bil admiral Nebogatov obsojen na 10 let : ee, Da-si je bila odloka doposlana pojedinim naTako sestavljene volilne imenike je potem naglo pogasili. Na to so obe ladiji vlekli na drugih est astnikov pa na jeo razlinega redbenitvom kakor rezervatno pismo, vendar predloiti dravni oblastniji v pregled. im odprto morje. Blizo elevatorja se nahaja trajanja. je prila na beli dan v Corriere della Sera". bodo imeniki izpravljeni, prine se reklama- skladie X V , v katerem so ogromne mnoine i Po vspodbujanju nekaterih naih kofov, odcij sko postopanje s tem, da b o d j imeniki pirita in 300 vagonov sladkorja, vendar se lonih neprijateljev naega amaneta, me<l kaOje draviiozborske volitve na tkozi 14 dni izloeni. Vloene reklamacije je gasilcem z ve hm trudom posreilo odvrniti terimi se posebno iztie spljetski kof Nakic, Nemkem. predloe obinski predstojniki tekom treh dni nesreo. Poslopje j e bilo vredno nad milijon je Rini zadnjih dvanajst let zael delati na Skupni rezultat ojih volitev. politini oblastniji, ki ima pretresti okolnosti kron. Zgorelo je tudi mnogo blaga veinoma kodo nae pravice. Prva nepovoljna odredba BEROLIN 6. Glasom skupnega rezultata i je bila izdana dne 5. avgusta 1896. S to se in eventuelno zasliati udeleence. Tudi to jemena za pol milijona kron. na verajnjih ojih volitvah so dobili soci- je hotelo deliti katolike upnijo na latinske lolo bo zahtevalo mnogo asa, izlasti bodo R E K A H. O poar ju v elevatorju poro- jalni demokratje 6 glasov, izgubili so jih pa in glagoljake. morale reili veliko mnoino reklamacij politine deelne oblastnije, ki imajo v reklama- ajo nadalje: Ob 2. in pol uri popoludne so 20, narodno-liberalci so dobili 8, izgubili 11, Proti tej odredbi je nastopilo dalmatincij skem postopanju za glavna mesta odloe- se zaporedoma zruila vsa uadstropja. V ele- centrum je dobil 3, izgubil 2, konservativci sko sveenitvo leta 1900 s spomenico na vati v prvi in zadnji instanci in ki so za vatorju je bilo 300 vagonov ita, najve so dobili 2 in izgubili 4, svobodomiselna samega sv. Oeta papea Leva XIII. Na jemena, v vrednosti 600.000 K, elevator je ljudska stranka je dobila 7 in izgubila 2 druge volilne okraje prizivna instanca. Odistej je bilo do 300 podpisov. Tudi dalmatinoki se morajo uroiti strankam, pravomo- bil vreden okolu 1 mil. kron. ito j e bilo mandata. ske obine so se obrnile do papea, da raznost izvesti v volilnih imenikih. Temu sledi zavarovano pri 8 ogrskih zavarovalnicah ; BEROLIN 6. Koneni zakljuni rezultat zadnji stadij volilne predpriprave : izpisek in elevator pa, lastnina ogrskih dravnih elez- dravnozborskih volitev na Nemkem je na- veljavi reeno odredbo, kakor nepovoljno in nic, ni bil zavarovan, ker imajo ogrske dr. stopni : centrum 105 poslancev, konservativci nepravino za nas Hrvate. Tudi deelni zbor iroitev legitimacij volilcem. Spremembe v avstro-ogiaki diploma- eleznice lasten zavarovalni fond. Ob ti. uri 59, nacijonalni liberalci 55, socijalni demo- v Zadru se je bavil s tem vpraanjem. Odla zjutraj so e vedno gorele zaloge ita in , kratje 43, svobodomiselna ljudska stranka 28, je deputacija posvetnjakov k sv. Oetu v Riui. ciji. poar bo najbr trajal ves dan. Zdi se pa, dravna stranka 21, Poljaki 20, gospodarska Ta jih j e vsprejel in rekel, da je nesloga kofov kriva na teh neurejenih odnoajih. DUNAJ 6. W iener Zeitung" objavlja, da ni ve nobene nevarnosti za blinjo zveza 15, svobodomiselna zveza 11, zveza Slednji so bili leta 1894 na predlog Stadlerda je cesar imenoval bivega izrednega od- okolico. poljedelcev 8, brez stranke 10, Velti 1, Da- jev v mesecu maju poklicani v Riin kofje jwslanca in pooblaenega ministra v Tokiju, Atentat na Jurja Krietia nec 1 poslanca. cerkvenih pokrajin Zadra, Zagreba in Gorice, Adalberta Ambo de Adamocz poslanikom v BEROLIN 6. Od znanih osebnosti so Tem povodom je duhovina iz Banovine in CARIGRAD 6. Pred sin onjim je bil v Tokiju ter mu je podelil naslov tajnega Peri z bodalom napaden Jurij Kristi, neza- bili na ojih volitvah izvoljeni : upnik Neu- Dalmacije doposlala hrvatsko spomenico na svetnika. konski sin pokojnega srbskega kralja Milana. mann, Vollmar, knez Knypb.i .en in voditelj dotine kofe. Dokazalo in zahtevalo se je : Grof Leopold Balesta-Koziebradski, geAtentat se je ponesreil, ker je bodalo zadelo zveze poljedelcev Hahn. Podlegli so : pl. Geriieralni konzul v Tangerju je bil imenovan zapisno knjinico Kristievo. Rana j e le ne- ' lach, Molkenbuhr, Blumenthal, Zedlitz. Grofa 1.) da je staroslovenska liturgija pravo vsega zrednim odposlancem in pooblaenim minihrvatskega naroda, a ne pojedinih cerkev ; znatna. Pravi motiv je baje neznan. Ballestrema volilno okroje so pridobili Postrom pri marokem sultanu. 2.) da se na narod more posluevati je brez ljaki. Mullerjev (Sagan) mandat pa konserva- nikakega omejenja : 3.) da ritual in epistolar Plaz snega podsul 1 5 drvarjev. Jubilejni razstavi leta 1 9 0 8 . B U K A R E T A 6. Iz Tirgovista poroajo: ; tivci. DUNAJ 6. Dne 4. in 5. t. m. so se hrvatskega jezika ostaneta tudi nadalje v poBEROLIN 6. (AVolffov biro). Nemka rabi. Dasi so e le zadnje dni prejeli pozivne Veraj se je pri Petrositi vtrgal plaz snega, pod predsedstvom trgovinskega ministra Forta ziroma sekcij skega naelnika Hasenfihrla ki je podsul 15 drvarjev, vraajoih se iz ljudska stranka 7, nemka reformna stranka pole v podpis, vendar se jih j e nabralo do 6, Alzaani 7 poslancev. vrila posvetovanja v svrho obeh razstav, pro- neke age. ! tiso samih sveenikov v duobriniki slubi. Nova razdelitev strank v primeri s prej- koije so na svojem sestanku v Rimu vsprejektiranih za leto 1908. Tega leta se imajo Srbski narodno-cerkveni kongres. njim dravnim zborom. na Dunaju vriti dve razstavi, prva pod najeli resolucije, popolnoma sline naim, v bitKARLOVCI 6. (Ogrski biro). Na danaBEROLIN 6. Nasproti prejnjemu dr- stvu jednake. Hrvatsko novinstvo, prijazno slovom : Cesarjeva jubilejna razstava", druga nji seji srbskega cerkvenega kongresa, katere pod naslovom : ..Splona avstrijska razstava so se udeleili le radikalni leni, je bilo skle- | avnemu zboru so socijalni demokratje izgu- Rimu, je vsklikalo od veselja. Rim podeli in mednarodna razstava za armade in mor- njeno odgoditi seje na nedoloen as, ker ni ; bili 36, Velti 3, Alzaani, nemka rtformna pravico hrvatskemu narodu in liberalci ne narico". stranka in dravna stranka po en mandat. bodo imeli ve nikakega temeljitega razloga proraunski odsek e dovril svojega dela. Ogrska zbornica. Pridobili so : svobodomiselna ljudska stranka za napade na latinizatorni duh katolike cerAngleki kralj v Parizu. BUDIMPETA 6. Predsednik je otvoril j nobeni kve. Od dne do dne se je priakovalo poP A R I Z 6. Danes je predsednik Fallieres 9, konservativci 6, nepripadajoi ^ j o ob 10. uri predpoludne. Zbornica je v voljne odredbe. Ali ta ni hotela priti. Po letu stranki 6, narodni liberalci 5, zveza poljedelpriredil na ast anglekega kralja in kravseh treh itanjih odobrila zakonski nart o in pol so j o sestavili in podpisali dne 18/12 cev 5, Poljaki 4, centrum 2, gospodska zveza ljice zajutrek, na katerem so bili vsi mirekrutnem kontingentu. Na to j e zbornica ter j o namenili hrvatskemu narodu kakor bo2 in svobodomiselna zveza 1 sede. nistri. razpravljala zakonski nart glede odobritve ini dar. Mi smo nastopili in s popolno Manifestacije v Berolinu. Govora B u s i j a . rekrutnega kontingenta za 1907. Poroevalec pravico proti odredbi od 5/8 1898. Ona dravnega koncelarja in cesarja. Bakunvi je priporoal predlogo iz enakih Guverner Friderike odslovljen. BEROLIN 6. Pred palao nemkega gori je e veliko buja. V bitstvu, celo v vzrokov kakor prvo rekrutno predlogo. PredNINIJ NOVGOROD 6. Guverner baron ! kancelarja kneza Biilo\va so bile veraj ve- mnogih paragratih je doslovno jednaka prvi. ega je bila na to splono in v podrobnostih Friederiks, ki je bil zapleten v Lidvalovo like narodne manifestacije. Kancelar je mno- Kar j e spremenjenega, je le v nao kodo in brez debate vsprejeta. Tretje itanje se bo afero, je odpuen iz slube. ico nagovoril. Potem je mnoica la pred aljenje. Prirejena je tako, da je njen duh vrilo na jutrajnji seji, ki bo ob 10. uri Prvotne volitve za dumo. : cesarjevo palao, kjer je pozdravljala cesarja, naperjen proti Hrvatom. predpoludne. PETROGRAD 6. (Petrogr. brz. agent.) ki se je s cesarico prikazal na balkonu. CeIz uvoda je oitno, da v Rimu nekdo Sneg na Ogrskem. Na volitvah veleposestva v Mitrovsku (gub. | sar je nagovoril mnoico in rekel, da so se ve velja, nego-li duhovina in kofje. Pravi BUDIMPETA Danes so dola ravna- Orel) je bil izvoljen prejnji poslanec grof uresniile besede kancelarjeve, da nemki se, da so nemiri, neprijateljstva in prepiri teljstvu ogrskih eleznic prav neugodna poro- Hevden. narod zna jahati, ako hoe. Ako vsi sta- zato, ker staroslovenski jezik v resnici tudi da. Po vsej severni Ogrski so bili veraj PETROGRAD 6. (Petrogr. brz. agent.) novic je nadaljeval cesar, nizki in visoki, vse sedaj nasprotno naredbam prisvaja sebi eliki sneni metei. Vlaki raznih prog imajo Dosedanii volilni rezultati kaejo meanico konfesije, (burno odobravanje) slono nasto- mnogo na opravljanju svetih inov (siquidem elike zamude. vseh politinih smeri. Do 5. februvarja je pamo, tedaj dokaemo, da ne znamo samo hic sermo etiamnunc multifariam contra prae-

BRZOJAVNE VESTI.

Glagoljica in Rinj.

| licejih. Francoski minister vojne priporoa spisov, kjer se nudi veliko tevilo tujih besed. {esperanto vojakom in pomorakom, vlada Ali tudi njim. ki nimajo teh pogojev, se ne ; odlikuje dra. Zanienhofa, stvoritelja jezika, treba boriti z velikimi tekoami in se naue redom viteza astne legije. V Parizu se de- i primeroma brzo. Poznam dijaka, ki je v dveh j lajo priprave, da bi mogel esperanto biti mesecih nauil dva priprosta zidarja espeuveden tudi v javne mestne ole. V Parizu rantu. Ta dva sta izvrila samo ljudsko olo, llnogokateri itateljev si bo mislil : izhaja tudi osrednji asopis esperantski Lingvo ipak sta dosti gladko itala, umela in pisala. -.Torej k tej veliki meanici jezikov, ki pov- Internacia" (jezik mednarodni). V Angliji je V esperantskem jeziku se tiska e 25 stro^reuje pravcati biblini Babel, imamo tudi e ogromno tevilo drutev in tam vnika kovnih asopisov, na primer Internacia Reprispevati mi, uei se zopet novemu jeziku". esperanto tudi v ole. Esperanto je e sedaj vuo Medecina" (Mednarodni asopis zdravAli motijo se dotini itatelji. Ravno uvede znatno razirjen v Nemiji, Belgiji, v deelah niki). uje tega umetnega jezika imajo se narod- skandinavskih, paniji, Rusiji, na Finskem, Zatlaene in m a l e narode *oatne protivnosti, povzroene po razlinosti Italiji, vici (ravnokar sem izvedel, da se v k a k o r s m o m i S l o v e n c i p a j e t a jezika, vsaj do gotove mere poravnati, lo- Neuchatelu prirejajo dijaki kurzi, ki imajo j e z i k i z b o r n o s r e d s t v o z a p r a vetvo se ima s pomojo esperanta zopet e nad 500 sluateljev. Klub esperantistov v v i l n o o b v e a n j e t u j i n e o n j i h razumeti. Z dananjo rtico hoem dokazati, Pragi j e sicer e v povojih, ali ima e 2 od- r a z m e r a h . Tudi za mednarodno stanovda j e esperanto iv jezik, da j e jezik po vsej delka, nad 400 lenov ; v ostalih ekih me- i sko organizacijo je esperanto velikega pomena. zemeljski kroglji razirjen, in da vanj stav- stih se prirejajo predavanja o esperantu; Tako so eki uitelji organizovali mednabene nade tudi izpolnjuje. pouk esperanta prirejajo na ekem tudi e } rodno dopisovanje uiteljsko in obevalni jezik Ker je izumitelj esperanta, varavski privatne trgovske ole. jim j e esperanto. Ravnokar ustanovljajo Cehi zdravnik dr. L. Zamenhof Rus, so bili tudi Ne morem na tem mestu govoriti o vseh mednaroden pedagogini list v esperantu. prvi esperantisti Rusi. Esperanto se j e naglo vzrokih ogromnemu razirjenju tega jezika ali Neki eki uitelj je poslal poroilo o eraziril na vedskem in v Nemiji. Danes na glavno vendar opozarjam tu. Tega jezika kem olstvu v esperantu napisano v pripada prvenstvo seveda Franciji. V tej dr- se uimo z veliko lahkoto : njega sposobnost Belgijo, kjer j e bilo natiskano v uiteljskem avi j e bilo e lani 70 esperantskih drutev, za najrazneje sluaje in stroko j e velika in listu Journal des Instituteurs" ; to poroilo ki so prirejala ne samo predavanja, ampak iz tega izvirajoe ugodnosti tem, ki so se je zopet prinesel francoski asopis Le Nord glavno kurze esperantskega jezika. Samo v priuili esperantu. Ti, ki so se e poprej pedagogujue et stenographhjue" ki izhaja v Parizu je bilo prirejeno 52 javnih kurzov, priuili kateremu jeziku velikih narodov, se Lille. Umetniki litografini zavod Bernaka, evtevi mnoge privatne. V Franciji se ue nauijo esperantu zelo kmalu. Ravno tako se esperanta tudi na mnogih trgovskih olah in uijo lahko tudi tisti, ki so preitali mnogo Praga-Zikov, j e ravnokar izdal Holarkovo

P O I) L I S T E K .

Razvoj esperanta.

delo Valka" (Vojna). To delo so eki esperantisti razposlali v vico, Norveko. Belgijo iti Francijo, kjer so se navdueno izraali o umetnosti Hollarkovi. Urednik odline esperantske revije Revuo Pacitista" (centralni organ mednarodnega mirovnega drutva, razirjene po vseh delih sveta), Gaston Mocb, predsednik 11. vseobega mirovnega kongresa v Monakovem, j e podal v imenovani reviji podrobno poroilo o Valke". Imenovana tvrdka je izdala v esperantskem jeziku poezije ekega pesnika Rokvte in tako se irijo po vsem svetu priznane tvorbe ekega umetnika. Pred letom je priredil esperantski klub praki zanimiv poskus : poslal je esperantski dopis, ki opisuje krasote Prage in eke odnoaje na esperantsko drutvo v Pariz s pronjo, naj ta dopis polje dalje drugemu drutvu in tako naprej in tako ta dopis, opremljen se slikami, e danes kroi po vseh glavnih mestih sveta in iri pravilno poznanje o slovanski Pragi in ehih, ltavno tako esperantski spis Majstro Jan Hus u razirjuje v tujini pravi nazor o tej velianstveni osebi eke zgodovine. Te primere navajam, da bi dokazal, da treba samo malo dobre volje in tujina je za nas pridobljena. T a k n i m n a i n o m si z a m o r e m o mali narodi stvoriti v t u j i n i nam u g o d n o m n e n j e in za-

ran

TI

EDINOST tev. 38

Trstu, dne

T. februvarija

1907

sciipta usurpatu in perfactione sacrorum). Nasprotno ic resnica : da nemiri, agitacije i;* razburjenosti prihajajo od todi, da se glagoljici ne da tista pravica, ki jej pripada, marvc-r se j o zouje v vedno oje meje. Takim krivim in nepravinim umevanjem so pretkani vsi skleni etega Zbora (sacro colleggio). Da ima kaka upnija pravico do staroslovenskega jezika, zahteva se, da se v doti ';:ih privilegiranih cerkvah rabi glagoljski jezik od leta 1868 sem. brez nikakih pretrgani, na svetih obredih. P o t e m n a e l u ne bi v D a l m a c i j i ostala niti j e d n a s a m a s t a r o s l o v e n s k a upn i j a . Nikdo si ni do zadnjih dob tolmail in si ni mogel tolmaiti, da je glagoljica le lokalen privilegij. To je pravica vsega naroda. Zato so kofje menjali upnike brez vsacega. obzira na upnije, tako, da ga ni jednega kraja, kjer ne bi bil kak sveenik maeval latinski vsaj leto dnij. V Rimu vedo 0 tem, ali igrajo slepe misi. Samo pazijo naj, da na gonii za zajcem ue iztirajo lisice. (Zvretek pride).

tinih glasov, ki so predstavljali mo stranke bil sedanji, verujemo trdno, ne bi bili imeli ko ivimo v dobi enske emancipacije, pridejo < med volilci. Okrogle tevilke od 1. 1871 dalje okoliani nikakega razloga, da bi odrekli svoj k nam v obiske krasne Turkinje, ki so s oddanih socijalnodemokratinih glasov so glas slavnemu meanu, ki je po svojih delih emancipirale iz krute vlade turkih mogotcev. bile 102.000, 352.000, 493.000, 437.000 kakor uenjak in zgodovinar mestu v ast. Pridejo blede, sentimentalne slikarice, strogt 312.000, 550.000, 763.000, 1,427-000, V sedanjem momentu pa niso oni videli v profesorice da, pripelje se s svojo koijo 1,787.000, 2,107.000, 3.011.000. Z letom 1903 Hortisu druzega, nego antagonista in nas- tudi svetovnoznani enski koija iz Pariza. tod; je torej tevilo socijalno demokratinih glasov protnika, moa, ki je bil postavljen z vso Avtomobili-tinj pridrdra cela eta brez bencinovega smradu. Opozarjamo p.i narastlo do impozantne tevilke 3 milijonov. silo nasproti njihovemu kandidatu na politislavno obinstvo, naj se pazi, ker so naznaKakor trdijo socijalnodemokratina glasila, nem bojiu. se je tevilo socijalnodemokratinih glasov astno meanstvo, podeljeno slavnemu nili svoj prihod tudi ruski nihilisti in nihilitudi na sedanjih volitvah povialo. Ali uvae- mou, ni imelo za veino mestnegu sveta stinje z bombami in revolverji. Telegram, ki vati treba dvojno, ako hoemo umeti dejstvo, samo namen obudovanja in priznavanja de- je za verajnjo Edinost" priel prepozno, da se je vzlic pomnoitvi socijalnodemokra- lovanja uenjaka in zgodovinarja, m a r v e nam naznanja, da se pripelje na nao maskatinih glasov tevilo mandatov vendar zmanj- t u d i h v a l e n o s t i z a t o , d a s e j e rado tudi znamenita Evina kaa, groficu alo. V pi-vo se je prebivalstvo pomnoilo in H o r t i s r t v o v a l v p o l i t i n i h b o - Schonberger iz Budimpete. Da-li pride njo je vsled tega narasltlo tevilo volilcev sploh ; j i h , k i n i s o o d g o v a r j a l i n j e g o - tudi Polonvi. tega ne moremo povedati, kei a v diugo, da je bil odstotek njih, ki so od- j v e m u t e m p e r a m e n t u z n a n s t v e - v telegramu on ni ni omenjen. Kako bo dali svoje glasove, letos veliko vei, a to n i k a , ter da se je iz ljubezni do mesta spletkarila tukaj ta grofica, to bomo videl ravno takih volilcev, ki niso glasovali za so- posvetil nalogi, kateri njegove moi n i s o ele v nedeljo zveer. Na vsak nain, pa naj cijalno demokracijo. Ali vzlic letonjim po- b i l e k o s . Veina mestnega sveta mu je kavalirji prinesejo dosti denarja s seboj, sa razom ostane socijalnodemokratina skupina bila zato dolna hvalo. Ali okoliani, ki ne je znano, da grofica obiskuje samo v eni noc v nemkem dravnem zboru moen faktor, ki bi bili znanstveniku gotovo odrekali hvale, po 35 kavarn. Vsa velika dvorana bo n. ga bodo nemka dravna politika in stranke v ! so jo odrekali mou, ki jim ni le politien gosto posejana z najlepimi harlemskimi tulizbornici morale uvaevati. Na vsaki nain pa J nasprotnik, ampak, ki se mu tudi n i p o s r e - pani in narcisami. Toda te cvetice se bod.t je socijalna demokracija v Nemiji in s i l o , d a b i r a z v i l t a k o i v o i n k o - I dobivale samo za lepe poklone in ljubeznive tem socijalna demokracija v obe zado- r i s t n o p o l i t i n o d e l o v a n j e , d a besede ; ker pa bodo imele l^pookroglast. enske noice in udovite bele roke, se n bila z letonjimi volitvami pouk, da so povjbi z a s l u i l t a k o i m e n o v a n j e . Indijanski poslanec o avstrobodo dolgo drale onega kavalirja. ! spevanju tudi najmonejih strank potegnene Vzrok, ki je sklonil veino, da je podeogrski vojni mornarici. (Pride e). gotove meje in da si ne sme nobena domiIz Kima javljajo, da predlaga v Messag ljati, da bo mogla jemati tudi zvezde z neba lila astno meanstvo, je bil za okoliane Traka tedenska Statistika. Od 27. vzrokom, da so imenopanje odklonili. Izhajageru" bivi poslanec di Palma ia znani po- doli. jan. do 2. febr. t. 1. se je v traki obini jo z njihovega stalia s e j i m n e m o r e n orski tehnik, naj italijanska vlada ustanovi Tudi P o l j a k i so lepo napredovali, f d a t i k r i v o . Temve, v kolikor smo trdno poroilo 52 parov. Rodilo se je 129 otrok najvie poveljstvo vojne mornarice po vzgledu kakor smo e naglasili. Napredovali so v uverjeni, da v drugem momentu bi se bili to je 70 mokih in 59 enskih (od teh 27 Avstro-Ogrske. Italijanska vojna mornarica tevilu pridobljenih mandatov in po tevilu tudi okoliani zavedali dolnosti, da poaste nezakonskih). Umrlo je 132 oseb, 76 mokih je, kar se tie ladij in osebja enakorodna zanje oddanih glasov. Leta 1903 so dobili na dostojen nain meana, ki je mestu v in 56 enskih (od teh 33 izpod enega leta). najboljim vojnim mornaricam ; toda manjka 347.784 glasov, sedaj pa 449.818 glasov, to- ; tako visoko ast. V/ ,.rvi pogoj za vspeh: jedoota v priprav rej za 102.034 glasov ve. Agencija dravnih eleznic v Trstu, TRAKA MALA X ON' KA. lu-njit in vodstvo. Prva dolnost ministra Opozarjamo itatelje, naj itajo brzojavke, Voz tril ob tr:imway. Voznik Fran Ki i X. Wiener Tagblatt" je izvedel, da se v voine mornarice je, da ustvari jednotnost. ki j e v slubi tvrdke M-.rkovi, j e el predVlcijub najnovejim zagotovoljenjem prijatelj- kjer najdejo definitivno rezultate dovrenih | Trstu v kratkem odpre generalna agencija robi, verajnjim popoludna a avojirn vozom po ulici deli: dravnih eleznic, ki bo neodvisna od ravna- Caserma ia j e tam z vozom zadel ob tramvajski TO/ stva med Rimom in Dunajem mora Italija volitev v nemki dravni zbor. : teljstva v Trstu. To gre za avtonomno komer- t. l u l proge Rojan uiica del e Sette Ponian vedno imeti pred omi Jadransko morje in iz hrvatskega sabora. cijalno agencijo. Generalni agent ne bo Sicer pa ni bil pokodovan n * tramvaj in ne voz organizacijo avstroogrske monarhije. Ta orNajdeno. Po predstavi igre Lumpaci Vagavsprejet kakor dravni ali elezniki uradnik, ganizacija je vzorna in radi nje jednotnoiti (jlasilo tareviancev Hrvatsko Pravo" iu kompaktnosti jo celo Anglei visoko cenijo. je stavilo predlog, naj se adresa stavi z dnev- ampak na podlagi pogodbe. Agencija bo pod- bund % ki j o je dne 2 t. m. vprizorila Rojansku v dvomui krme konsumnega drutva mini-terstvu italnica Euika organizacija bi na novo oivela tudi nega reda ter naj se polje k cesarju na rejena direktno eleznikemu Rojanu. j e bi! najden neki klju. Kd r g a j e izgubi' kakor konsulent v vseh stvareh, ki se tiejo naj se ogl. ai pri k marju Kon umnega drutva1' it Pijansko mornarico. Zbornica naj vzame to Dunaj deputacijo, ki se mu pokloni. trake trgovine, prometa tujcev in prevaanja Rojanu. 1 i znanje ter naj im prej sklene, da se izseljencev. Za to mesto je doloen baje Aretuvan j e bil predsinoenjim ob 8. uri iu u-t novi najvie poveljstvo vojne mornarice. Dogodki na Ruskem. gospod Z d e n k o V r b k a , uradnik tukajnje pol 25-letni teak Fran C , stanujoi na Vrdeli. ArtVolitve volilnih mo. trgovinske zbornice, kateremu se pripisujejo tovati ga je dal ravnatelj ljudske kuhinje drufcv: Volitve v nemki dravni La Preridenza" v ulici sv. Nikolaja, in sicer zato Na volilnem boju kurije mestnih volilcev posebne sposobnosti za gori imenovani urad. ker j e razbil ipo v vratih iste ljudane kuhinje in p; zbor. Uiteljskemu Tovariu '. Svojedobno ker je hotel pretepati dva d k a : Karola C*, i:. moskovskega okroja med oktobristi'' in O ga vzeli na zapisnik b Na glavnih volitvah je mona in izborno kadeti" so prvi popolnoma podlegli. Vseh je bil Uiteljski tovari" trdo prijel sloven- Karola L. Na policiji K lganizovaiia socijalna demokracija doivela osem volilnih mo pripada levemu krilu ka- ske poslance, oitaje jim da nimajo srca za ga potem djali pod klju. egara sta prstana? Pri zlatarju Klij i obuten poraz. Vpraanje je bilo. da-li se jej detne stranke. potrebe naroda slovenskega. Posebno je Citrin, v ulici del Farueto t 3, je bil predverai posrei na ojih volitvah 88 njih naPrvi volilni stadij v kmetski kuriji, to lankar v Uiteljskem Tovariu* kazal tudi njim popoludne aretovan 29-Ietni zidar Ivan . domestiti te izgube? Odlono je prevladoje izvolitev pooblaencev ali delegatov, je e na olsko vpraanje trako, ki po nemarnosti stanujoi na Vrdeli. Ivan S. j e namre Citrinu povalo mnenje, da se jej ne posrei. To pa e nujal na prodaj 2 zlata prstana z demanti, o kateri': poslancev ne more priti do reitve. dovren. pa ni vedel jasno povedati, kje da u j e dobii zato ne ker prvi vspeh mono deluje sosebno Na ta lanek smo mi reagirali nekoliko. Volitev volilnih mo v guberniji Moskva Prstana sta vredna oba skupaj kakih 40 kron. N na omuhliivce. Ti se najraje slednji odloNismo tajili, da je v lanku Uiteljskega to- policiji j e bil Ivan S. vzet na zapisnik in poten, ajo za tisto stran, ki je iz zaetka zmago- se j e vrila minolo nedeljo, izvoljenih je bilo varia" mnogo resnice in sosebno smo pri- djan pod klju. sedem zastopnikov levice, sest oktobristov in valna. Kradla sta vrvi. Na obreju <irumula j znavali, da je lanek pisan toplim rodoljubjem. Iu res : e vspehi ojih volitev, kolikor en prista desnice. Ob enem pa smo smatrali za svojo dolnost, predsinonjim ob 6. uri in pol neki redar zasail 4 5V kuriji veleposestva gubernije Moskva Karola J. in 3(Metuega Riba da M., obu j e znanih dosedaj, potrjajo, du so imeli prav da smo glede dr. poslanca prof. S p i n i e a letnega teaka, prvi stanujoi v ulici della Valle a drugi v sta biia volilnimi momi izvoljena dva kadeta. oni, ki so trdili, da socijalna demokracija ne konstatirali povsem resnino dejstvo : d a s e ulici Rem -ta ravno ko sta vrgla na tam vaidran. nadomesti izgub. Narobe : e na prvih ojih 3 oktobristi in en reakcijonar. je politino drutvo E d i n o s t " barko Pietro F." dve vrvi, dolgi vsaka 100 metrov iu volitvah iuia socijalna demokracija beleiti Nameravan atentat na politino poli- r a v n o v m i n o l e m l e t u v e k r a t vredni obe skupaj skoraj 80 kron. Redar ju je takoj tri nove izgube, vsled esar je tevilo izgubcijsko upravo. o b r a a l o v s t v a r i t r a k e g a o l - aretoval in odvedel na policijo, kjer so dognali, da sta bili obe vrvi malo prej ukradeni z barke ,,Siljenih socijalno-demokratinih mandatov poPetrograjski list Rus" poroa o nekem s k e g a v p r a a n j a d o g o s p. p o s l . d->nia", ki j e vsidrana v kanalu ob ulici Vincenzo skoilo na 25. uje se sicer, da bo katoliki nameravanem atentatu na petrograjski odde- S p i n i a , d a b i s t o r i l t e a l i o n e Bellini in je last Seralina Topi. Aretovana Karol centrum tu pa tam podpiral socijalno demo- lek politine policije. Vse je bilo priprav- k o r a k e i n d a j e g. p o s l a n e c z v s o in Rihard M. sta tudi priznala, da sta vrvi ukradi; kratine mandate. Ali prihajajo tudi glasovi ljeno, da se oddelek poene v zrak, toda v t o n o s t j o i n v e s t n o s t j o u s t r e z a l na reeni barki. Bila sta vzeta na zapisnik in potem djana pod klju. odlono katolikih mo, ki se odlono izre- zadnjem trenotku je neki zarotnik vse izdal. t e m p r o n j a m . Poskus samomora. 22-letni testeuinar Fra kajo proti takemu podpiranju. Imamo torej Dva biva uslubenca politine policije sta Na ta na odgovor, oziroma pojasnilo je Berlok, ki je bil v slubi pri tvrdki Groisler & Duo<L dejstvo, da glede podpiranja socijalne demo- bila 29. jan. odvedena v jeo Kresti. 30.jan. Uiteljski tovari" precej pikro reagiral in a stanuje v hii t. 4 v ulici della Guardia, j e k kracije na ojih volitvah katoliki sami niso v naperil svojo ostrino ravno reenemu poslancu. veraj malo predjoludne v neko krmo v ulici pa v Petcr-Pavelsko trdnjavo. soglasju med seboj, a to dejstvo sili v mne Ni na namen, da bi se tu spuali v pole- Giuseppe Parini. Tam si j e dal prinesti entinko vina, a ko je videl, da n ho ne pazi nanj, j e vini. nje, da eventuvalna pomo centruma socijalni mike radi dejanja in nelianja p o l i t i k a primeal precejnjo mnoin > karbolne kisline in Drobne politine vesti. demokraciji ne bo posebno izdatna ter da bo S p i n i a, pa ponavljamo z vso odlo- potem tisto meanico spil. Ko j e slednji krmar I z B o l g a r s k e . Vlada upa, da bo ta poslednja morala beleiti vsaj te izgube, nostjo : kar smo zatrdili o tem gospodu glede priel n* sled njegovemu blaznemu poetju, je obmogla zaetkom marca zopet odpreti univerzo ; ki jih je ^retrpe^a doslej. vestil nasproti krme nahajajoo se redarstveno olskega vpraanja trakega, je gola in suha stranico. Se stranice so telefoninim potom pozval, Ob tej priliki bo umestno, da podamo preje pa namerava izloiti socijalistine ele- resnica. na pomo zdravnika se zdravnika postaje A predo f mente med profesorji. Pozvala je tudi e iz nekoliko tevilk ki ibts nr j o razvoj in naNova izdaja seznamka dunajskih je zdravnik pri5el tja, so redarji Berloka e prenesli predek socijalne demokracije v Nemiji kakor vrste vseuilikih profesorjev komisijo 5 leulic in ravnanja s pisemskimi poiljat- v mest o bolninico, kjer so mu zdravniki izpra!i politine stranke. V prvi nemki dravni nov, ki naj izdela spomenico o reformah, povami, namenjenimi za Dunaj. Po naroilu elodec in ga tako spravili iz nevarnosti. zbor je priel 1 socijalist; leta trebnih na univerzi. Neznani tatovi so predminolo uo vlomili v M i n i s t r a h o n v e d o v Jekelfalusi-ja c. kr. trgovinskega ministerstva izdalo je potni urad v Barkovljah in tam ukradli 20 kron 1874 jih je bilo izvoljenih e 9. Leta 1877 potno in brzojavno ravnateljstvo na Dunaju denarja in za 70 kron znamk. 12. leta i 378 je padlo tevilo na leta je cesar imenoval lastnikom <50. pepolka. na novo seznamek cest, ulic, trgov, dvorov, Tako so vdrli neznani uzmovii predminol< A f e r a P o l o n y i. Budimpetansko 1881 je zopet poskoilo na 12. a 1. 1884 na hotelov, oblastev, uradov in javnih zavoiov no tudi v ljudsko kuhinjo, ki je v ulici delle Zusodie je naprosilo ogrsko zbornico, naj mu 24. Leta 1887 je zopet padlo na 11. Od na Dunaju ter dostavljavnih okrajev'. Gena decche in tam ukradli 22 kron denarja. Branjevcu vojanice v Rocolu so predminol' tu dalje pa se je zael velikanski napredek. izroi posl. Zoltana Lengyela. tega v prvi vrsti obinstvu, oblastvom in a- no ukradli 23 kuncev. Volitve 1. 1890,* 1893, 1898, 1903 kaejo snikim podjetjem i t. d. namenjenega pripoS m e i a l c a . Mej dvema postopaema ; A : nastopne tevilke : 35, 44, 56, 81 mandatov. moka je 14. stot. za komad. .,Kam pa gre?*' - - B . : Niti san ne vem ! A t i ? ' Paralelno z naraanjem tevila mandatov je !w B : Vsem potnim uradom je naroeno, da A . : Kakor t i ! Nimam nobenega cilja ODBOR P0L. DRUTVA EDINOST'' rastlo seveda tudi tevilo socijalnodemokra..Torej stopiva hitreje, da ne zamudiva ! u Zamenjava oglasnika. ima sejo nocoj ob 7. uri v pisarni gg. vsprejemajo narobe na ta seznamek dunajskih ulic". Oj, dovoli draga . . . . , moremo vedno vspeneje soodloevati na jav- odvetnikov dr. Gregorina in dr. Slavika. da pove ti moja . . . . Uporaba telefona se strani oseb, ki nem mnenju, ki nam je bilo doslej tako Gg. odborniki so naproeni, da se vde- niso v zvezi z opravilnim obratom telekar obuti mi srce. Kaken v dui mi j e plamen, nenaklonjeno. leijo seje polnotevilno. fonskega naronika. Ozirom na to, da se kaken je na srcu kamen . . . Dopisovanje (razven se sorodniki) se po telefonski naredbi od 22. grudna 1906, Oh, naj strune govore! ]fa$ podlistek. Cenjenim itasmatra pri nas po veini za brezpomembni dr. zak. t. 254 odmerja naronina za tele(Reitev prejnje : STRIC.) teljem naznanjamo, da zane izhajati port, dasi se more vsakdo prepriati o pofonske postaje po tevilu govorov, odpravilo Koledar in yreme. D a n e s : Romuald, menu korespondence, ako ita ivljenjepise prihodnje dni v naem listu veliki in o p a t : Zalimir: Drenka. J u t r i : Ivan Matski slavnih mo. -le vendar neoporeno, da je velezanimivi roman iz Amerike: VOHUN. je c. kr. trgovinsko ministerstvo z odlokom Z v e z d o d r a g ; Primisl. Temperatura v e r a j : oi jod 31. prosinca t. 1. t. 3899 za one narobila vsa loveka veda omogoena z izmenjavo Spisal I. F. Cooper. uri popoludne + Celzius. Vrcrn jnike postaje, katere glasom 18. naredbe 2. misli in da je poleg litarature z dosezanjem veraj : deloma oblano. Novoimenovani predsednik c. k. !od 7. vinotoka 1887 (dr. zak. t. 116) ozitega cilja najsposobneja korespondenca. Izdeelnega sodia g. Karol vitez Defacis, ! roma 54. zaetkom omenjene naredbe niso gojitelji v tujini so e davno pogodili pomen dosedaj predsednik c. k. okronega sodia, deleni znianih pristojbin, doslej veljavno Drutvene vesti in zabave. korespondence in zato ustauovljajo dopisovalna je nastopil v ponedeljek svojo slubo na tu- dolobo, po kateri naroniki niso smeli dovoPLESNI VENEK priredi tambudrutva mladine, ki se pokazujejo kakor izkajnjem deelnem sodiu. ljevati uporabe telefona tretjim osebam, ki vistuo sredstvo za razirjenje znanja. Dopisnik raki odsek pev. drutva Kolo*' na ujte! itajte ! V erajnji Indipen- niso v zvezi z opravilnim obratom telefonskega si utrja svoje zemljepisno znanje, ui se spopustno nedeljo, dne 10. februvarja v znavati narode, njih navade, kraje, nain iv- dente" pie : ..Pred par dnevi je na zjutranji naronika. dvorani v Trg. izobr. drutva" (S. Fran Imenovanim naronikom je torej odslej ljenja, znamenite stavbe itd. in istoasno tovari (Piccolo") pisal besede zaujenja za dovoljeno, da smejo svoje telefone staviti na cesco 2, I.) Delovala bo aljiva pota okolianske svetovalce, ker so glasovali proti zamore informirati svoje prijatelje v tujini o razpolago tretjim osebam proti plailu ali pa imenovanju Atilija Hortisa astnim meanom. aljivi sreolov in bitka s serpentinami. razmerah svojega naroda. Gre se pa za premaganje jeziko/nih ovir. In tu gotovo vspeva Spominjal jih je, kako so njihovi predniki v i tudi brezplano. Vstopnina za gospode 60, za dame Nekaj skrivnosti moramo razodeti vsem esperanto, ki je k temu cilju najsposobneji, slinih sluajih soglaali z veino mestnega 30 st. Nudi se sl. obinstvu obilo deloma zaradi svoje snadnosti, deloma zaradi sveta ob podeljevanju lepega poeenja za- tistim, ki e ne vedo, ali pojdejo na S o k o zabave in humorja. dobrih slueb, ki jih nudi pri uenju tujih sluuim meanom. Nam pa odkrito bodi l o v o m a s k a r a d o, ali ne, kajti noemo, olski odsek Trg. izobraevalnega jezikov. Zato bi bilo uenje esperanta nai povedano s e n e z d i , d a b i b i l a da bi se kdo potem kesal, ko bo slial pradrutva naznanja, da se vri pouk v knjigog r a j a o k o l i a n s k i m z a s t o p n i k o m viti, kakna imenitna, originalna zabava je mladi generaciji, nai dijaki mladini, e poI p o p o l n o m a p r a v i n a i n o p r a v i -i bila na zadnjo predpustno nedeljo v Narod- vodstvu odslej redno v s a k i e t r t e k ol> sebno priporoati. e n a . V kakem drugem momentu, ki ne bi n e m domu". Povedano naj bo torej, da sedaj, navadni uri. F. K*

Dnevne vesti.

V Trstu, diie <. februvarija 1907

Ijah priredi v nedeljo dne 10. februvarija 1. veselico v veliki dvorani Narodnega doma" istotam. Na vsporedu j e petje, tamboranje, igra in ples. Ker preda pev. drutvo, kakor je bilo e pred asom naznanjeno, drutveno knjinico v javno ljudsko vporabo (za kar .^o e oddana pravila na c.kr. namestnitvo) upa. da slavno obinstvo poasti to veselico z obilno vdelebo.

EDINOSTc tev. 38
doslej tudi uvaevali ter so zavod primerno podpirali. Letos pa, ko je Kandija otvorila svoje sejme za ivino, so 6e Novomeani v svoji zavisti hoteli osvetiti tudi nad tem zavodom, ki se za Boga milega nikdar in nikjer niti ne briga ne za politiko, ne za druge strankarske prepire, in posvea vse svoje ivljenje in delovanje izkljuno le svojemu vzvienemu poklicu. Maevati se nad takim zavodom le zato, ker se zavod sluajno nahaja v Kandiji, ki sedaj izrablja svoje stare sejmske pravice to je pa zelo zalo. Doim je doslej okroni zdravstveni svet dovoljeval vsako leto podporo v znesku 500 kron, je pa iz navedenega vzroka gosp. Rozman, kakor novomeki podupan v zadnji seji zdr. sveta predlagal, da se ta podpora kratko malo temu zavodu popolnoma odree! valo tudi pevsko drutvo Preern" iz Boljunca. Zaetek ob 4. uri popoludne. Premeen je davni oficijal g. J o s i p S f i 1 i g o j iz Podgrada v Gorico. ponedeljek slavil desetletnico svojega posveenja, O tej priliki mu j e krki stolni kapi tel izroil v imenu vse duhovine zlat naprsni kri z veriico.

Strun TI I

Pevsko drutvo Adrija*- v Barkov- Novomeani

UMETNI

Krki kof dr. Anton Mahni je minoli

zdiranje zobov brez

v s a k e b o l e i n e
v zobarskem kabinetu

Plombiranje zobov.

ZOBJE

Odbor

Dramatinega

drutva ima

n >coj ob 9. uri sejo.

pri Trstu priredi v nedeljo dne 10. febru15. februvarija t. 1. 4 rij a 1907. drutveni ples v dvorani g. N a g l o m a je umrl v Gorici zadet od Hagarja. Zaetek ob 4. uri popoludne. Ples ulica deiia Caserma tev. 13. II. nadst. kapi Jurij vit. Bockmann. io trajal do polunoi. Vstopnina za ude 2 Ples peklenekov priredi drutvo Najr oni. Svirala bo domaa godba. prej" v Dornbergu prihodnjo nedeljo dne 10. Narodna italnica" v Rojanu je priSedaj se ta gospod baje sramuje tega dihi 2. sveana t. L v novi dvorani Kon- svojega predloga, in izkljueno ni, da se t. m. v veliki dvorani gostilne pri Edinosti". Diii^ga drutva predpustno zabavo. Zabava bo skual izvijati iz te zagate potom izmi(Dalje na 4. strani). bila otvorena z burko, trodejanko, Lumpaci ljenih drugih razlogov. Toda : vederemo ! gii iiII M I I II II 1 v gabund"*, ki je vspela povsem povoljno in Proti temu predlogu se je vendar nala , :adovoljnost vsega obiustva. Priznanja r. !ui * H O tudi svetoivanski tamburai, kateri veina zato, da se omenjenemu zavodu do- Obrtnij. flrutvo" pri sv. M . M a g i spodnji radi odzvali bratskemu poklicu. Nade- voli vsaj polovica dosedanje podpore. Pri vknji^na ~aiuga z neomejeno zavezo jati se je, da bo italnica v Rojanu nadalje- tem gre zlasti zasluga g Joe Zurcu, upanu ulica della Sesa it. 4 6 obine mihel-Stopice, ki se je krepko povabi na v ii svoje delo zr probujanje narodne zavesti se priporoa zato naklonjenosti obinstva. tegnil za zavod, ki se nahaja v njegovi Z A L O G A : i j obini. Vabilo na veliko Maskarado, katero Resnici na liubo in v ast neprizadetimi liredi pevsko drutvo Mladina" v dvorani Narodnega doma pri sv. Ivanu v soboto dne pa bodi reeno, da se tudi veliko Novome- j ki se bo vril februvarja. aetek ob 9. uri zveer. anov opravieno zgraa nad tako nizkotno; Katalogi narti in prorauni | V ropnina za moke 1 K, za enske GO stot. osveto. Kaj more bolninica usmiljenih bra-1 v nedeljo 24. februv. t. I. ob 10. uri zjutraj tov zato, da stoji v Kandiji ? In kaj nji mar.! N A Z A H T E V O , ""^P * v druStvenih prostorih Darovi. da se v nje posesti nahajajo Novomeanom i (pri sv. Mari i Mstgd. npotinji (Sv. Ani) t. 259 Za moko podrunico drube sv. toliko sovrani novi sejmi Poboni SloCirila in Metoda je nabrala gospa Alojzija venec", ki se za vse drugo briga, kar se ga DNEVNI RED: i. Tilin iz Gorice o priliki poroke gospodine dostikrat prav ni ne dotika, je bil o tem T.uiko Bezeljak Kljun v Postojni 17 K. kandalu obveen in to celo posredovanjem L Pozdrav predsednika. 2. Poroilo tajnika. Ker se ni vdeleil velikega plesa daroval neke odiine osebe, pak Slovenec" moli , 3. Poroilo blagajnika. Vpraujte ga : zakaj ? kakor grob _ .-pod Saksida Joef 1 krono. kupuje specijalist v hotelu BUON PASTORE _____ 4. Odobrenje bilance za 1. 190C. Za Boiriico"^ v Rocolu so darovali : 5. Razni predlogi in elje. e METROPOLE ' via San Nicolo 3 nadstropje c .-pa Grom 40 st., <\ g. Andrej Cink 1.60. 6. Volitev novega odbora. j. I)r. Rybar 4.60, g. Lah 60 st. g. Pokaj vrata tev. 43 od 3. do 6. ure pop. samo Na naslov c. kr. finanne direkcije. 5fc st. g. Brada 60 st., g. Pragac 20 st., Na obiino udelebo uljudno vabi Iz Herpelj nam piejo : Tu pri nas smo sedaj j Bicker 60 st.. g. krk 60 st. Odbor. pod c. k. finanno reijo uitninskega davka. Ne J umejemo pa, kam misli c. kr. tinanno ravnatelj-, otvo, ko poilja semkaj tiskovine v n e m k e m upan Hribar odklonil dravnozbor- i n i t a l i j a n s k e m j e z i k u , dopise pa v Le prodajalnici Q j g j J g 0 r 0 e S ski mandat. Poroa se nam iz Ljubljane, nemkem jeziku. Ali davek o, tega mora ' je gosp. upan ljubljanski I v a n Ii r i b a r plaevati tudi Slovenec! Mari naj veno molijavii v zadnji seji kluba obinskih svetovalcev, imo in trpimo to zapostavljanje V Ne, e; ];< pod nobenim pogojem ne vsprejme ponu- imamo kaj krvi in mozga v sebi in kaj ; . ;ega mu ljubljanskega mandata za dravni ponosa! Mi poivljamo danes tu tinanno j direkcijo, naj nemudoma dopolje semkaj tiszbor. Iz obinskega sveta ljubljanskega. kovine v slovenskem jeziku! Najmanje, kar se nahaja r^^jjrrjj^!^ I- Ljubljane se nam poroa : V torek zveer moremo zahtevati od vsake dravne oblasti, imel obinski svet ljubljanski redno javno je, da uvauje narodnostne razmere v vsakem j^jo. Z ozirom na volilno reformo za mesto kraju in da po njih uravnava svoje poslovanje ljubljansko, ki je bila na dnevnem redu te v jezikovnem pogledu. Tu pri nas ni ne Ka-eje, zbralo se je na galeriji mnogo obinstva, j labreev, ne nemkih Mihelnov: tu ivi v J vsti iz delavskih krogov. Vendar pa volilna j kompaktni masi slovensko ljudstvo. Zato zah?r osnova ni prila v razpravo, ker je referent Jtevamo od c. kr. finanne direkcije, da naloi . tej zadevi, ob. svetnik d r . O r a e n, svojim podrejenim organom, da bodo uradoI Krila, jopii, paletot, mantilje. bluze jSgsJj jlel ter se je v Leoniu" moral podvrei Va!i v slovenskem jeziku in da bodo plailne v^e p o nizkih c e n a h . ttjlri operaciji. Naprosil pa je upana, naj bolete pisali v tem jeziku. In to morejo, ker volilna reforma ne razpravlja v njegovi so zmoni naega jezika. Ali ukaz imajo tak, -d-otnosti. Vsled tega je upan to toko od- da ne smejo ustrezati elji tukajnjega ljudi . vil z dnevnega reda, ob enem pa izjavil, stva. Ali temu zistemu mora biti konec. Cfi j* sa bo za volilno reformo odredila posebna bodo finanne oblasti nadaljevale po dosedanji seja, im bo referentu dr. Oranu mogoe poti in ne bodo hotele spotovali jezik najdeleiti se seje. Delavci na galeriji so tej roda, za katerega poslujejo in egar eljekj'ivi nekaj ugovarjali, potem pa zapustili pobirajo, se upremo tu najodloneje. Izlasti 'lvorano. Izmed ostalih tok omenjamo, da nai gostilniarji se morajo postaviti po robu. | - je v svrho ustanove zavoda za povspee- Pozvati moramo tudi nae obinsko pogla- i Provzros, voljo do jedi, utrjuje elodec vanje obrta na Kraniskem za tekoe leto varstvo, da tudi stori svojo dolnost in pri-; 1; volil prispevek 3000 kron, za zgradbo Tr- pomore jeziku naemu do pravice in pripo- i in ojauje organizem. govskega doma" v Ljubljani pa 5000 kron. znanja, ki mu gre. S tem, da smo dobili c. kr.; D- elni zvezi za povspeevanje prometa tujcev) finanno kontrolo, se pomnoi tudi dohodek Priporoeno od n a ] s l o v e i h z d r a v n i k o v v v s e h e dovolila subvencija 2000 kron. Stftro j obine, a s tem tudi odgovornost njih, ki so p .opaliSe pri sv. Kritofu se jo lansko ieto; na elu obine. Tudi nai dravni poslanci sluajih, k a d a r je treba s e po b o l e z n i ojaeiti. jp otilo, veudar pa je obinski svet vsled j niao mogli odpraviti krivice, ki nas tlai. :rza sinoi dovolil, da se smejo v zidanih JNa Duuaju jim sicer obljubliajo io i u ono, Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 nicau pri sv. Kritofu pokopavati mrlii a obljube ostajajo le obljube niti slovenzdravnikimi sprievali. trinajst let. Ker je ostalo mnogo tok skih tiskovin nam noejo dati. Ne preostaja senih, se bo seja danes zveer nadaljevala. ; torej druzega, nego da se sami krepko postaL S E R R A V A L L O Otrok z g o r e l . Osemindvajsetletna omo- vimo na noge. Apelujemo na gostilniarje, naj ne vsprejemajo ve tiskovin in dopisov v 3 i gobtaica J o e f a B r a t o v v Po-' 1 ~ ^i na Notranjskem pustila jo pretoeno! tujem jeziku ! Zahtevajo naj, da javni funkci- > s 'to svojo triletno herko samn v kuhinji jnnarji obujejo njimi v materinem jeziku ! V la po vi ti1. Ko s e j o muti ez nekaj minut Oe bodo vsi neizprosno vstrajali pri tej zahi. bil je otr k e ves v plamenu. Deklica] tevi, moramo slednji zmagati. Posaminik pa ne more ni dosei. T r i k a t o v a r n a z a olja, m a z i l o z a v o z o v e , k e m i s k i p r o i z v o d i y u;urla e isti dan vsled opeklin.

Pevsko drutvo Skala" v sv. Kriu

Goriki deelni zbor je sklican na D r . J . e r n t a k

Vesti iz Gorike.

m .

Juscher

TKST

Metali Levi Mira

Piazza Rosario t. I l

Tovarna pohitva |

redni obni zbor

Stare umetne zobe

do sobote 16. februvarja.

Vesti iz Istre.

Vesti iz Kranjske,

= = TRST = = = ulica Barriera vecchia tev. 15

velika izbera enskih oblek.

Serravallo-vo eleznato kina vino

za bolehne otroke in rekonvalescente

==

TRST

'

Iz Pule na piejo : Ples, ki so ga priredili podastniki tukajnjega brambovskega polka, je bil v resnici sijajen, tako, da je Tovarne : Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, vsa Pula govorila o njem. Mnogotevilni udeleenci so naglaali, da kaj tacega niso priKarbolinej, Naftalina GKOSSOL" itd. itd. Novomesto proti bolninici usmilje- akovali. Vsi pulski listi (hrvatski, italijanski nih bratov ? Prejeli smo : Kako dale sega ! in nemki) so bili polni hvale o tem plesu. F^j za sedaj priznano kakor najbolje in najslepljena zavist Novomesanov nasproti so- e na Sokolovo plesno vajo so prile gospice ffjf^pL grih C f H trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare d i:n Kandijancem, ker so le ti otvorili s epicami, ki so jih dobile o priliki kotiljona ^ i i i r l t J L P , a s t i na asfaltinih kartonih, skrilnih -v je sejme za ivino, kae nastopni resnini na reenem plesu. Celo po ulicah je bilo ploah in vsakovrstnem lamarinu. bgodek Vsakemu je znano, kolike koristi videti gospic s temi epicami. In to mora - koro bi rekli za vso deelo) je zavod tnoke biti v zadoenje nam Slovencem, da so nai Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna ::uinice usmiljenih bratov v Kandiji. Zato- fantje tu tako priljubljeni. kislina, asfalti in drugi proisvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane m najbolje znamke (registorane) bi bilo odve, ako bi hoteli tu navajati Pevsko drutvo Slovenec" v Bortu mast za vagone, mast-vaselina za koe, mast za oroje, vofiilo za evlje itd. j * osebej njega humanno in blagodejno de anje. Bolniki brez razlike narodnosti, vere priredi v nedeljo, dne 10. t. m. v dvorani Tovarna in pisarna v TRIU (Monfalcone) pri Trstu. i t stanu in iz najrazlinejih krajev dobivajo g. Ivana erjal veselico s petjem, tambura . sili v tem zavodu varno lovekoljubno za- njem, igro in plesom. Pri veselici bo sodelo; D O B I V A SE V VSEH LEKARNAH. W ?9tiCe. Zato se ta zavod, kakor noben drugi, DOBIVA SE v VSEH LEKARNAH. NajvspeSieje sredstvo proti povsodi in od vsakogar radovoljno podpira. VIo . Slov. Narod", ki gotovo ni navduen duhovske zavode, ne le da ga pua na r e v m a t i m i u i n p r o t i m a u, marve ga e celo priporoa, kar se pa ti pobonega Slovenca" (kakor bomo ob prirejena v Trstu Rafaela Qodiaa9 lekarna flla JtaBonna dclla Salnte" prt yri.:ki e govorih), nikakor ne more trditi. *(: r se preskrbuje toliko ljudi z ivili itd., od lekarnarjev : sv. lakobu in Josipa 6o&ina, lekarna tj\\' Igea', ?araelo V kai.or ravno v tem zavodu, je naravno, da Steklenica stane K 1"40. Iz Trsta ne ne odvoilja manje od ^steklenic proti pot. povzetju aU proti aaUcipatnipoSiljatvL zueska 7 K frankojpoStpine in zavoji rji izlasti Novomesto zopet najve tudi i motnega dobika od tega zavoda. T o so

Burja na Notranjskem. Kakor se nam ";*;e 5. t. m. iz P o s t j n e poroa, piha ^li /9 ez teden dnij izredno ostra burja, zelo ovira promet. Potna zveza z Vipavo' !e prav teko vzdrava.

K o U a r & Breitner

. TEKOINA GODINA

Rt ran TV

>EDIK03Tc t. 38

V Trstu dne . februvarja.

(notranjega mesta) velik poar, ki je vj.epelil i tri velike estnadstropne trgovske hie ter gospodom. R:.zume tudi ruski in srbski. D pise na operater krujih oes Specijalist naslov . . B u g a r k a " -Jnseratnemu oddelku EdinoNa drabi prodan hotel v Mariboru. provzroil 150.000 funt. terl. kode. Ambulator CORSO tev. 23, II. n- h141 eaka sokolska matice" je ustaTe dni so na drabi prodali hotel Mohr"1 odprto od i?.12. in od 1.7. pop. r Mariboru. Kupila ga ie tvrdka Reininghaus novila novo uiteljie. Udovec, 46 let Zdravi hitro kurja s. Bivi vojni mini3ter FZM Pitreieli za 115.000 K. Vsi upniki, ki so bili uknjieni star, z 30000 K tudi zastarela po t: 713. I je stopil v pokoj. Star je e le 66 let. premoen i a, eli poroiti gospodino ali udovo brez za to tvrdkOj so s svojimi tirjatvami propadli. sebni metodi, ki m* . - j .

Vesti iz tajerske.

Inteligentna gospica

Mari Giorda

enitbena ponudba

rokem. Koroka socijalna demokracija je sklenila kandidirati Ftbina Kristana v slovanskem volilnem okraju Borovlje, Pliberk. elezna Kapla na Korokem. Nemci ga bodo podpirali. ^^^^^^^

Etbin Kristan kandidat na Ko-

Vesti iz Koroke.

Knjievnost in umetnost
Knjige ..Slovenske Matice" za letos

so izle in so sledee : 1. L e t o p i s S l o v . M a t i c e za 1. 1906. Sestavil in uredil Evgen Lah. 2. Z b o r n i k . Uredil L. Pintar. 3. Slovenske narodne pesmi. 10. snopi. Uredil dr. K. trekelj. 4. H r v a t s k a k n j i n i c a . 1. zvezek. Uredil dr. Listnica urednitva. Fran Ilei. (To je prvi plod k n j i e v n e z e z e. ki sta jo sklenili Matica Hrvatska" Dopisnikom iz dekanske obine ; V zadin Matica Slovenska", in pozdravljamo zate- njem asu nam zopet prihajajo dopisi od prigadelj to knjigo e s posebnim veseljem. Opi- staev obeh domaih strank v obini dekansuje ilirsko dobo in prinaa sliki slavnih ski. Vsi ti dopisi so ojstri in ve ali manje Ilircev : Ljudevita Gaja in Stanka Vraza). 4. osebne naravi. Zvesti svojemu naelu, da smo S p o m i n i . Spisal dr. Jos. V o n j a k . H. pripravljeni nastopiti z vso odlonostjo, ako zvezek. (18681873). S pisateljevo sliko. 5. gre za vie narodne cilje, da pa ne kae A n t o n - K n e z o v a k n j i n i c a . (Zbirka priobevati dopisov, ki bi mogli le e bolj zabavnih in pounih spisov). XIII. zvezek. razvneti strasti in lokalne prepire na kodo Vsebina : Martin Kaur. ivljenjepis idealista. skupni narodni stvari, naznanjamo gg. dopisSpisal Ivan Cankar. 6. Z a b a v n a k n j i - nikom obeh strank, da takih njihovih dopin i c a . Zvezek XVIII. Prinaa est povestii sov ne moremo priobiti. raznih slovenskih pisateljev. 7. P r e v o d i i z s v e t o v n e k n j i e v n o s t i . Zvezek aii direktor za nebo veIII.: L. N. T o l s t o j M o teme. liko trgovino v Trstu. ZaPrevela iz ruine Minka Govekarjeva. O hteva se znanje deelnih jezikov m kavcije 20.000 K. Kavcija od dotiaika, ki bi nastopil slubo, ostane vseh teh knjigah prinesemo e obirneje lahko v vsaki hranilnici, samo da ima dotini hriocene. mino knjigo, glaseo se na omenjeno avoto. Mesena Obrtati zgoraj omenjene kavcije ; .Ljubljanski zvon". Izla je februvar- plaa 2b0 kron. ostanejo vedno lastniku kavcije. V t so tudi odstotki. ska tevilka z zanimivo vsebino. Prinaa Nastop slune dne 15. februv. ali 1. marca 1907. pesmi Otona ZupaniCa, Ks. Mekota, Etbina Ponudbe : V e l i k a T r g o v i n a 250 p. Resiante 149 Kristana epos Vi'ez Ivan", dalje e raznih Trst. lirinih pesmic, zgodovinsko povest I z z a a l i d r u a (kompanjon) iem za k o n g r e s a " dr. Ivana Tavaria (nadalje- tfanitalkta vanje), Ivana Cankarja novelo Zenitba kan- l\d|JI I d I O I d dobro in sigurno trgovinsk > podjetje. Zahteva se kapital 4000 kron, od katerega bi celista Jareba" (nadaljevanje), povest Strup" se imelo 50,0 dobika. Naslov daje Inaeratni oddeFr. Strnada (nadaljevanje), Bojeslava Boleta lek Edinosti'. 1930 D o l e n j s k o l e g e n d o", potopis dr. Jos. Tominka I z u e n e g a in n e u e n e g a B e r l i n a " (nadaljevanje) in konec kateri bi morali poloiti kavcije kron 3 do 4000 ali We8terjevega spisa H i a p r i J u g o - 1 pa za omenjeno svoto hranilne kujiice. Plaa kron s l o v a n i h . p o s e b e p r i S l o v e n c i h". j 200220 na mesec in obresti od kapitala lastnik* kavcije. Ponudbe do 10. februvarja 1907. Nastop tevilko zakljuujejo rubrike -Knjievne no- dne 15 februvarja 1907. Ponudbe : .,T r g o v i n a vosti", Glasba", Gledie", Med revijami" ! 4000" p. Centrale. Trst in Sploni pregled". Cena ..Lj. Zvona" je M l a H p f l P let star, neoenjen, vojaine " ' C l t l C l I ! / prost, lepega vedenja ia zunanjosti, za vse leto 9 K 20 st.

Vpraanje o vrenju virilne pravice soproge bavarskega princa Ludovika, rojene nadvojvodinje Terezije, je podupan elezne upanije reil v smislu, da nadvojvodinja ni ogrcka dravljanka. Biva nadvojvodinja je uloila utok, ki ga je sedaj reila vlada. Po tej reitvi izgubijo ogrsko dravljanstvo enski leni vladarske hie, im stopijo v zakon z inozemskimi dravljani. Bavarska princesinja torej ne sme v elezni upaniji vriti svoje virilne pravice. Loterijske tevilke izrebane dne 6. januvarija 1907. Praga 35 11 71 17 54 L vo v 29 2 44 64 73

Virilna pravica nadvojvodinje

otrok, poteno in pridno, katera bi im-da 10 tiso K p emoenja v gotovini. Le resne ponnabu pod ,.B. 0." poste restante Prvaiua. 140

Kouhovinar in izdelovalec kap

odlikovan na razstavi v Trstu leta 1832.

rst ul. Sv. Antona 9. Trst.

ALBERT BROSCH

vz-oea uikakib buliZagotovlja ozdravljenj ra&enih nohtov tuJt iajih je za ozdravljenje, jednostavno brez lz.ait^ Marljiva desinfekolja. Cene zmerze Po zahtevi pride dravit na dom. Vsaka oseba _
dobila navodilo higigijemnega ravnanja z nog: s

Velita zaloga Kono m

M a p za vojats in cmiisie

J & B O G O M I L PIKO
bivi urar v S e a n
javija svojim cenjenim odjem:.. . da j e odprl svojo novo

Izvruje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kouhovine ter jami za kodo provzmeno po moljih in po poaru.

V N / W W W V W V V W W f|tide, m i s a r

^tadrej

prodal alnico m :
? TiSTU. ulica ViacBiizo Belini tv.
nasproti cerkve sv. Antona novega.

wm- in izdelovalec pohitva t m

(ulica Ircaeo della croce 4, in ulica Scossa 8) Posebna izbera. kuhinjske oprare.

Im vedno v zulogi zakonske in obedovalne soba najfineje in trdno delane v lastni delalniei.

^rafoja vsakovrstne ure in popravlja iste

po zmernih cenah in z jamstvom.

Specijaliteta:

OMARE- LEDENICE

Spiejemlje kakor'no-koli naroilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave.

ANTON SKERL
Trst - Carlo G o Ido nije v trg it. - TrM
mehanik. zapriseeni zvedenec.

Oglje, drva, oglje za pe prve vrste. Zmerne cene

JOSIP PEGAN - i rst S f t ; Zastopnik tovarne

Odlikovana tovarna glasovirjev E. V V a r b m e k
Trst, Piazza Carlo (vogel jev Corso-Via tvrdk Specijaliteta (^ohloiii Nuova) glasovirStcinwey in 12 pianinov/, svetovnih

koles ia motokoles

Ie se vodja

Napeljava in zaloga elektrinih zvonkov, '/ ..1 in prodaja gramofonov, zonofonov ia fonogr. t-. Zaloga priprav za toiti pivo. Lastna meha* iJfi* delavnica za popravljanje ivalnih strojev, k V motokoies itd. Velika zaloga pripadkov po tovarnikih cena? TELEFON Stev. 1734.

JOSIP
Trst, u l i c a

ROE
1 0 . Trct

mizarski m o j s t e r
Giulia tev izvruje

] o n s v f i e w ~ Y o r k u , S c h w e i g h o f e r itd.

lekt. pisnim, orkestrom, harmoniji

Poshusife
ir? priporoite
= izaelhe =

Razpisana je mesto

^ t S

I z b o j u j e . 3!i'njnjo. Daje na obroke. Pirnvlja. Akord ra po zmernih cenah. | Posebno

obinah Ricmanje, Boljunec, Dolina. Murvin Kapar je bela itasta ivalica. ki ugonobi polagoma murvo, na katero se usede. Od kaparja napadeno drevo izgleda kakor bi bilo pobeljeno z apnom. Murvin kapar napada tudi nekatera druga drevesa. Zato je kompetentna oblastnija odredila, da se vse mune poseeejo oziroma obseejo.

zdrave in krepke p ..stave, ve slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemkega jezika v gov >ru in pisavi, 7. dobrimi sprievali, v vinoreji, sadjereji in ivinoreji dobro izuen, ie slubo oskrbnika pri Murvar Kapar (Diaspis pentagona) raz- kakem veleposes niku. Naslov : Kristjen G o m i 14o iril se je razun po traki okolici tudi po , 5 e k v Podpori pri Gorki St. 12.

Gospodarstvo.

17ydroDetoparnehrani! [ TREZ5STE2 O F F I C 3
y Pragi

Kdor h o e hitro in dobre j prodati hie, p o s e s t v a , dvor> c e , s t a v b i e a , n a j izvoh' tc I prijaviti

J

pa se priporoa slovensk a konsumnim, posojilnim in drugim vodom po deeli za nove stavbe.

vsakovrstna mizarska dela

VIII.

&nooni& zastonj.
u

yia San Giovanni 18 (Telef. 14-73)

Traka posojilnica in hranilnica

registrovana zadruga z omejenim porotvom.
(Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON in jih t. 952 obrestuje Hranilne vloge sprejema od vsakega, e tudi ni ud

ki v s p r e j e m a tudi zakupe, u p r a v e in v k n j i b e . : : :

Piazza della Caserma t. 2, t 11. TRST Y lastili hi!.

po

Ivanka

Doreghini
tv.. 8.

TRST - Ul. Madonnina

VELIKA"ZALOGA

Dailv Telegraph' poroa iz Ne\v Jorka od 6. t. m. : Te dni je zapadlo mnogo snega, tako da je v okolici New-Jorka prekinjen vsak promet na eleznicah. Veraj zjutraj je bilo pol metra snega. Zdravnike postaje in bolninice so polne ranjenih in zmrznjenih ljudi. Iz vseh drav prihajajo poroila o izredno hudem mrazu, ki je zahteval mnogo lovekih rtev. Neka brzojavka iz Dakote poroa, da so nali pri mizi zmrznjeno celo redbino. (jlasom poroil ruskih asnikov, je dananja ruska vojna mornarica zelo malotevilna. V Tihem Oceanu se nahaja nekoliko malih podvodnih ladij. V Baltikem morju nahajati se samo dve vojni ladiji, Cesarevi" in Slava*. K tej eskadri pripadata tudi dva stara, nevporabljiva kriarja in nekoliko malovrednih ladij za mine. V Kronstadtu sta dve stari ladiji Pavel*1 in Andrej Prvovanij u . Sedaj gradijo dva nova kriarja drugega razreda: Bajana" in Palado", tiri torpedovke, nekoliko ladij za mine in ve podvodnih ladij. Razun tega gradijo v inozemstvu veliko kriarko Rurik" in Admiral Makarov"1 tipa Bajana". V rnem morju je osem voznih ladij, est od teh je zastarelih, in samo dve sta rovi: Pantelejmon" in Tri Srjatitelja", gradijo pa e dva istega tipa. V takem stanju se nahaja danes ruska vojna mornflrica. tiki. Umrl je v nedeljo v Podgorau na Hrvatskem grof Pavel Pejaevi-Virovitiki, dedni len ogrske magnatske zbornice in virilist v hrvatskem saboru. Pokojnik je bil rojen i>. oktobra 1813. Carjev dar a v s t r i j s k e m u prestole nasledniku. Avstro-ogrski prestolonaslednik Fran Ferdinand se je zanimal, kako so Rusi preivljali v rusko-japonski vojni svojo armado. Car je na to poslal prestolonasledniku sto vrst razlinih konserv. zveer je izbruhnil v sredi Jondoiiskega

Hud mraz v Ameriki.

Razne vesti.

Londonski

p o h i t v a , m a u u f a k t a r , u r , sli K. z r c a l iu tapeta rij.

Rentni davek od hranibiih vlog plauje zavod sam. Vlaga se laliko po 1 krono. Posojila daja na vknjibo po 5x/2/oj na menjice po 6/ 0 , na zastave po S1/?0/o in na amortizacijo za daljo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.12. ure dopoludne in od 3 5 . popoludne. Izplauje se vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je

Popolne spalne in obedovalne sn

Moke obleko na izbero.
UGODNE CENE.

Prodaja proti takojnjemu plailu in tu;J na tbroke.

Dananja

ruska

mornarica.

3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vreDnostnik papirjev, listin itd.
AX\\\XNX\> Potno - hranilnini raun 816 004

urad

zaprt,

1RO6ERIJA*

Josin Z i a o n
S M

M'. casmMt a

Filijalka n a P r o e k u

t e v . I4C

Izbor drogf b a r v , 6 o p l e v , pokose i : arfumov, fin. mile. Zaloga mineralne vode oska za parkete, na mrzlo pripravljenega alrnpa tamarindo, malinovoa itd. itd

'

fj

"

m ^ i t h m k

"p

''

T ( l m i | g i ,)> | i f "

F , F e n o t ura.-

mL I

l ^ j p M M K ^
13 0 I S { V A Wm \, Kr^^o- -h. -.

m s T - nI. raste nuove At. o pnpoica velik' izbor n r : Omeot, Pchcf hsuse. Lcngine3, Tavanes i" K t a>cr tudi 2latc, srebrne in hovin - .9 ure 2& flcspe. Zbor n r birma, ^ C R E I E R R SR C P R A W T I S N L AC A NIIKIH C E ^

t | j j '

Frodajalnica

rokouic

in

kraua

$ C t t b m a t m T R S T C O R S O tev. I 9 T R S T
Ustanovljena Kot-G v i c e Rokovice Rokoviue Rokovice Rokovice Rokovice Rokovice Rokovice 1865.

Grof Pavel

Pejaevi-Virovi-

PHMFL

ZAIlOOA

VINA
Vecellio

U M B E R T O

Istrski refoSk po 72 atot. lltr; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Cpolo iz Omlilja po 8 0 i t liter; razun tega

ima izkljuno izvrstna namizna uina

Poilja tudi na don. Jami za pristnost lastnih pridelkov.

T R S T ulica Tisiano

Z U C O O
9

I z b e r a fiiilli l i k e r j e v v b u t e l j k a h . H H
po dogovoru
/

gia^e I. vr3te, 2 gumba od g) d. 1 1;. ; gla^-j visoke od gld. 2 naprej. Dante, ki as dajo prati.-J gumbi, gl. z imita-koe, 3 in ve gumbov glje z dvojnim ivom za dame in < gla;e z dvojnim ftivom za go pode in od v lne na izbero Z A koijae, bolgar z dvojaim U V O D

SPECIJALITETA Sefo^ ii Met iii lastBik fiiogrado?! zajameno m M 3 K feiieijto. J^IT" Za gostiln iarje

Velika Izbera travat zadnje m o r . .

izdelovanje in popravljanje rokovic v 24. ureh. Prah za gospe tvrdke KIELHAUSER v O/ad i, gr-k Cipnja po 10 n\. zavitek; milo Coa s.

Velik poar v Londonu. V nedeljo

Citv