3opnnx paona xonqepennnje Pasnoj ac1ponounje xo Cpa III

Beorpa 25-28. anpnn 2004,

ypennx M. C. nun1pnjennh
Hyn. Ac1p. pym. Pyep Bomxonnh p. 6, 2005, 319-327
319
PTBEHA KOHCTPYKHH1A H3 KHEEBCKE HEKPOHOAE Y
ATEHHHH KO HAHKA, HPHMEP MEPEHA BPEMEHA Y
CTAPH1EM IBO3EHOM OBY HEHTPAAHOI BAAKAHA
FOPHCHAB JOBAHOBHT
Apxeo.ouru uucmumym, Beoepao, Cpoufa
Pesnue. Pasmorpena je xprnena xoncrpyxnnja ns xnexencxe nexponone y Arennnn xo
uauxa n nena moryha nesa ca nynapnnm n conapnnm xanenapom.
Canpemeno cxnarane npemena nopasymenano n opojanane neronor
npornnana xao nouerax neronor raunnjer mepena, mro sanpano nexn y nrn
npnnx xanenapa npancropnje. Axo ce rome npnpyxe n npnmapna pennrnosna
neponana, nepasnojno nonesana ca nojanom ancrpaxrnor mnmena, raa je
npema casnannma npancropnje, opojanane npemena npnn neorpa]cxn
xonraxr ca ca xocmnuxom npercranom cnera (Jonanonnh, Tyxnnh, 1971;
Jonanonnh, 1979).
Cpasmepno cnoxenn nnneapnn cncremn, nosnarn no cnojnm exoparnnnnm
npenocrnma, ypesann na apre]axrnma o xocrn, cycpehy ce yuecrannje y
mesonnry, nouerxom nnencronena. Cnnuno mnahem naneonnry, mesonnrcxe
sajennne cy ycmepene na nonauxo cxynauxo npnnpehnnane, es norpee sa
yrnphnnanem raunnx aryma cmene nerne n snmcxe cesone nona.
3axrene raxne npcre nocrannno je rex ynohene arpnxynrype, napanenno ca
omecrnxannjom nnnx npcra xnrapnna, xaa je nno neonxono openrn
raune aryme cerne n xerne. Crora ce nopexno mepena npemena ne camo
neronor opojanana nsjenauana ca nouerxom npnnx semopannuxnx
nnxnyca.
Perxn cy mehyrnm apxeonomxn nanasn, xao nenocpenn oxasn raxnor
rymauena xanenapa, ma xaxo nnxono nocrojane nsrneano nsnecno. Y npa-
ncropnjn Henrpannor Fanxana sa caa je nosnaro cnnuno rymauene rnnnenor
amynera npnnecxa ns cpener ponsanor oa, ca opnamenrnxom y nny
cnoxenor neorpama xojn, xaxo ce npernocrana, osnauana memy conapno-
nynapnor xanenapa (Faonnh, 1999). Tema onor paa onocn ce na xacnnjn
penarnnno xpononomxn nepno, crapnje rnoseno oa, ys neouexnnany sa
ony npcry pacnpane sameny camor ojexra o xome je peu: ymecro xynrnor
npemera, nojannna ce xprnena (caxpanna) xoncrpyxnnja nsysernnx nmensnja
F. JOBAHOBHT
320
(cn. 2-4). Honpx cnera, ona ce ne nanasn na cnoonom npocropy, neh je
yrpahena y monymenrannn rymyn, xojn npnnaa xnexencxoj nexpononn y
Arennnn xo uauxa (jyrosanana Cpnja), (cn. 1), (Jonanonnh, 1979).
Cnnxa 1. Arennna. Ocnone xymxn I n II, xnexencxe nexponone crapnjer
rnosenor oa.
Hope xnexenor, y Arennnn nocrojn n xnernnnn rymyn oa neoma
ynanna no nennunnn: npnn nma npeunnx oxo 70 m, nacyr o npnnnxne
nncnne o 10-12 m; xo pyror npeunnx nsnocn oxo 30 mm, a nncnna nsmehy 8-
10 m. Knes n xnernna cy y nocenom pnryany cnaenn y camnm rymynnma, a
nnxon neneo ye sarnm nonoxen y macnnne xamene rponnne, nsneene
pehanem xamennx noxona n noxpnnene xynacrnm xymxama. Oe caxpane cy
oanene y pasnnunro npeme, ca orarnm apnnanem. Hoxojnnnn cy cnaenn
no ncrom nepemonnjany: xnes na xonnma ca uernpn rouxa, xnernna na
noxonnnama. Knexen rymyn je aronan na xpaj VI n. cr. epe, a xnernnnn y
npne enennje V n. cr. epe.
PTBEHA KOHCTPYKHHJA H3 KHEEBCKE HEKPOHOHE Y ATEHHHH KO uAuKA
321
Cnnxa 2. Arennna. Ocnona xprnene xoncrpyxnnje xnexene xymxe / II /.
Knexen rymyn je no naunny rpane n nmensnjama, xaxo je naneeno,
snarno namamnnao xnernnnn. Ann ono mro xnexeny caxpany onaja o cnnx
o caa nosnarnx rymyna nnemencxnx npnaxa crapnjer rnosenor oa na
Fanxany (Jonanonnh, Tyxnnh, 1971), jecre monymenranna xprnena
xoncrpyxnnja, nspahena na noceno nacyroj nnar]opmn rymyna, na xojoj je
cnannane n nno nsnpmeno. Ta xoncrpyxnnja je jenonmensnonanna n
npercrana y cymrnnn rnonpr cacranen o xopnsonrannnx rpaxa onyraxa,
cnoxen no nnany n capxnnn.
F. JOBAHOBHT
322
prnena xoncrpyxnnja je opnjenrncana no oconnnn cenep-jyr, oxpenyra
npema xnexenom cnannmry (nm. 17,80 m 10,80 m), noeena na uernpn
npanoyraona npocropa, pasnnunrnx no nennunnn n namenn. Cpenn npocrop je
nmao ynory ynasa y camy xoncrpyxnnjy, cnnuan cyxenom xonnxy, ornopennm
xa nepn]epnjn xymxe (nm. 6,20 m 4,40 m). Hcrypenn npanyraonn npocrop,
rneao je nenocpeno na xnexeny rponnny, cnooan ca rpn crpane, onojen
o cpener npocropa xparxom nperpaom (nm. 4,50 m 4,50 m). Ha oe oune
crpane onaj npocrop je nmao na xpyra cnaranor onyrxa, ca ocrannma
yrenncanor pnera na neronoj nonpmnnn (cn. 1-2).
Hajnaxnnjy xapaxrepncrnxy xprnene xoncrpyxnnje unnnna cy na ouna
noa nnn npocropa: ncrouno n sanano, pasnnunrn no nennunnn. Hcrouno
noe je nmano 9 xprnennxa, pacnopehennx y rpn napanenna pea (nm. 7,50 m
6,20 m). prnennnn cy na nonpmnnn nnn oenexenn xpyronnma onyrxa,
xojn cy noxpnnann nenxacre nnn onanne jame, neyjenauennx ynna (y
npocexy 0,24 m). One cy nne ncnynene semom ramne oje, ca ocrannma
yrenncanor pnera, perxnm ]parmenrnma arnnnune xepamnxe n naropennm
xocrnma. Jenno je xprnennx p. 1 nmao no noxpnneno ca na pea onyrxa
(cn. 3).
Y sananom noy nehnx nmensnja (9,80 m 7,50 m), nanasnno ce 13
xprnennxa, pacnopehennx yx ynyrpamnnx nnnna npanyraonnxa, ca
nenrpannnm xprnennxom y cpennn. Cnnx 13 xprnennxa cy nnn noyapnn
no naunny nsnohena ca onnm y ncrounom npocropy, ann nm je capxnna
onexne nsmenena: ys yrenncano pno, sacrynena je y nehoj xonnunnn
]parmenronana xepamnxa, xao n naropene xocrn. no noxpnneno onyrxom,
onocno nomennm xamenom, nmann cy yraonn xprnennnn p. 5 n 11.
Hpoceuna ynna jama nsnocn 0,41 m, n npnnnxno je nocrpyxo neha o
xprnennxa ncrounor noa (cn. 4).
Haxo je xnexencxa nexponona y Arennnn y nornynocrn ncrpaxena, nnax je
ocrao nepaspemen onoc xprnene xoncrpyxnnje n cnoxenor norpenor
pnryana xojn je one nsneen. Hejacna je n nonynannona (nnemencxa)
npnnanocr xnexencxor napa caxpanenor y Arennnn moxa ce y onom
cmncny nacnyhyje nexa aa nonesanocr ca xprnenom xoncrpyxnnjom.
unnennna a je cama xoncrpyxnnja n ae jenncrnenn ojexar norpenor
pnryana cnor npemena, narnamana ncro raxo neny npenocr sa nnxe
ynosnanane sajennuxe neonornje crapnjer rnosenor oa Fanxana. To
mehyrnm norcrnue mro je sa ouexnnane pasne xnnorese o nenoj cnpcn n
]ynxnnjn.
Hajuemhe ce nomnma na xonnjy ocnone oronapajyhe caxpanne rpahennne
ns npemena crapnjer rnosenor oa xpama na npnmep nnn monymenrannor
xprnennxa. Hpn rome ce uecro nomnma a pacnope xprnennxa ncrounor n
sananor noa oronapa y cymrnnn ncrom pacnopey cryona y
npernocranenoj rpahennnn, naxo xprnennnn y xoncrpyxrnnnom cmncny ne
oronapajy raxnom pemeny. Onn cy npe cnera sarnopenn xpyronnma cnaranor
onyrxa, es nxaxnor naronemraja a cy oxpyxnnann cry y cnom nenrpy.
PTBEHA KOHCTPYKHHJA H3 KHEEBCKE HEKPOHOHE Y ATEHHHH KO uAuKA
323
Hcnyna xprnennx jama noyapna je ca cnnunnm jamama y pyrnm rymynnma
crapnjer rnosenor oa: ramna sema je ncnynena ocrannma oprancxnx
marepnja (xpana, nsnnnena reunocr), caropennm xocrnma n nonexa onynnma,
axne capxnnom xoja ne cnyxn xao nornopa xnnorernunnm cryonnma (cn. 3-
4).
Cnnxa 3. Arennna. Hcrouno noe xprnene xoncrpyxnnje xymxe II ca
pacnopeom xprnennxa.
ynna yxonanana xprnennx jama (neh naneena), nnxon onnx, ycnonen
nnxonom nosnnnjom y oa npocropa xprnene xoncrpyxnnje, ne oronapajy
raxohe rymaueny a ce pan o rpahennncxnm enemenrnma. Pacnope
xprnennxa ycnonen je ynanpe nsapannm nnanom (cncremom) y ncrounom
noy onn cy yxonanann na pacrojany o npnnnxno 2 m, pacnopehenn y rpn
cnmerpnuno nocranena pea (yxynno 9 xprnennxa), ox y sananom noy ro
pacrojane nsnocn 2,50 m 3,0 m. Kaxo je y onom pyrom npocropy cmemreno
13 xprnennxa, nonehane cy n nerone nmensnje, a ro snaun a je ycraeno
pacrojane nsmehy xprnennxa nenocpeno yrnnano na nennunny aror noa
xprnene xoncrpyxnnje.
F. JOBAHOBHT
324
Cnnxa 4. Arennna. 3anano noe xprnene xoncrpyxnnje xymxe II ca
pacnopeom xprnennxa.
Ycnonanane cnnunnx cncrema, nspaxennx y rpa]nuxoj napnjanrn n
nsneennx najuemhe na xepamnnn, npnnncyjy ce npnnm sanncnma xanenapa,
no ycnonom ycnocranana carnacnocrn nsmehy xperana neecxnx rena n
oronapajyhnx, cnmonnuxnx snaxona (Ionan, 2003; Hnxonon, 1989). Hpnmep
xopncran n sa pasmnmane o arennuxoj xprnenoj xoncrpyxnnjn, npyxa n
xynrnn moen xnene nehn, ca ynannom pmxom y nny crnnnsonane smnje
ns Cnarnno, eneonnrcxor (axapnoonor) nacea xo Tycrennna
(ceneposanana Fyrapcxa), (Ionan, 2003; Hnxonon, 1989). Onaj rpannnonannn
xynrnn ojexr pane npancropnje Henrpannor Fanxana cxpenyo je, nope
ocranor, na cee naxny necnaxnamnnm mecrom sa ypesnnane neoma
npannnno nsneene raene ona ce sanpano nanasnna na cnonoj crpann
neronor na. Taena nseena na neprnxanne n xopnsonranne nnsone
xnaparnnx noa, nnnna je nanme camo xaa je moen nehn nonrnyr
nannme! 3nann ypesann y nonma, ys ona oojena npnenom ojom,
npercranann cy npema rome cnmonnune osnaxe, unje npano snauene je nno
nosnaro camo nocnehennm unanonnma sajennne (cn. 5-6).
PTBEHA KOHCTPYKHHJA H3 KHEEBCKE HEKPOHOHE Y ATEHHHH KO uAuKA
325
Cnnxa 5. Cnarnno. Kynrnn moen nehn. Eneonnrcxn nepno.
Crpnnna anannsa neorpa]a one raene noxasana je yenno a onn
unne rpa]nuxn npnxas nynapnor mecena n noeny conapne ronne na uernpn
ronmna oa. Hocennm peocneom ypesnnana snaxona na cnexoj rnnnn,
onjene cy rpn xonone xoje sajeno capxe
30 xnapara. Ynopehene yuecranocrn n
pacnopea snaxona ynernx y cnaxn xnapar
nonaoco, ca xperanem n nyranom mecena,
omno ce o saxyuxa a onn osnoanajy
unrane peocnea nnnnnx mena mecena,
sanounnyhn o npne xpnmxe (nnn cpna)
nocne mnaor mecena. Pasnnxa npemena
nsmehy jene o pyre nojane nynor mecena
(ymrana), xoja nsnocn oxo 30 ana (rj. 29,53
ana), narnamena je pasnnunrom rycrnnom
snaxona y opehennm xnaparnma raene.
Hpema rome, pojanem xnapara y
opehenom npanny, onjana ce yxnna
rpajana nenoxynnor nnxnyca mena
ocnerenor meceuenor ncxa.
Hcrouno noe xprnene xoncrpyxnnje
capxn, xaxo je peueno, 9 xprnennxa y rpn
napanenna pea. prnennx p. 1, nocranen
y ceneposananom yrny, jennn je nmao
nnnnnpnuny jamy ca pannnm nom,
onoxennm ca na pea cnarannx onyraxa.
Hosnaro je a ce mecen, nocmarpan ca
Cnnxa 6. Cnarnno. Taena
conapno nynapnor xanenapa
xynrnor moena nehn. Eneonnr-
cxn nepno.
F. JOBAHOBHT
326
seme, xpehe ca sanaa na ncrox, xao n ro opojanane npomene mena nerone
ocnerene nononnne, nounne y nynapnnm xanenapnma o mnaor mecena.
Axo ce caa npernocrann a xprnennnn ncrounor noa ncxasyjy re meceuene
]ase, raa n xprnennx 1, noceno ncraxnyr cnojom nosnnnjom, onnxom jame
n nocrpyxnm cnojem onyrxa, morao a oenexn nouerny rauxy ror
opojanana. Kaxo ce meceuene ]ase raunnje sanaxajy cnaxnx 3-4 ana, 9
xprnennxa ncrounor noa npercranann n nnxnyc o npnnnxno 30 ana,
mro ynpano oronapa cnnonuxom meceny nynapnor xanenapa.
prnennnn sananor noa cmemrenn cy nacynpor pacnopey y ncrounom
noy ys ynyrpamne crpane npanyraonnxa. Bnx nma rauno 12, mro ce
noxnana nojenaxo ca conapnom ronnom, raxo n porannjom seme oxo cynna
nsnpmenom y roxy re ronne. Henrpannn xprnennx, cmemren y cpennn
sananor npocropa nnje n najyn, ann je snarno mnpn (npeunnx
nnnnnpnune jame nsnocn 0,60 m, nena ncnyna je nseena ca nexonnxo
cnojena onyrxa, xao mro je n camo no noxpnneno onynnma. na yraona
xprnennxa, p. 6 n 11, nmajy raxohe cnoj onyraxa na ny, nnn sapanenn nnno
mannx xamennx noxona. Ta na xprnennxa ce nanase na jenoj o njaronana
noa, raunnje na nennm xpajennma. Bnxona jacno narnamena ynora ca
cnmerpnunom nosnnnjom n nocennm xoncrpyxnnjama jama, oronapa y rom
samnmenom xperany cynna najneponarnnje snmcxom n nernem concrnnajy
exnnnrnxe.
Moxe ce raxohe nanomenyrn a oprannsonane 12 mecenn y rpn rpyne (xao
mro je yunneno y xanenapy ns Cnarnno), osnauana rpn cesone (cnnuna noena
nocrojn y crapoernnarcxom xanenapy), y pasmepn 3:5:4 mecena rpajana. Y
arennuxom cnyuajy xprnennnn sananor npocropa pacnopehenn cy y pasmepn
5:3:5, mro npnnnxno oronapa naneenoj noenn na rpn cesone y nojennnm
conapnnm xanenapnma.
Hocrojane nenrpannor xprnennxa (p. 13) sananor noa, nsnasn nan
oxnnpa rpajana conapne ronne. unnn ce a nerono mecro ynyhyje na pnryan
unrana xanenapa n opehnnana npemena sa ocnonne axrnnnocrn semopane
nponehny cerny nnn xerny xoja rex onasn. Bpno je neponarna npn rome
noeha ynora xnesa y ynpanany xanenapom n nsnoheny nepemonnja xoje
osnauanajy raxne aryme onuajn re npcre ouynann cy o anamnnx ana
(nmnrpnjennh, 2004; Crannh, 2004), (xernene cneuanocrn "pyxnjanna" y
cenepnoj Bojnonnn).
Caxnmane pennrnosnor n pymrnenor npenonnxa y jenoj nnunocrn
xnesy moxa nnje nna orpannuena camo na nojennauny nnemencxy
sajennny, nonesany cponnm xnanonnma, neh na canes nnme repnropnjanno
rpynncannx sajennna. Forarn xnexencxn rpoonn 3anane Cpnje xao a
ynyhyjy na raxny mnpy nnemencxy sajennny crapnjer rnosenor oa, unje je
npnnnxno cpenmre y onnnn 3anane Mopane, nnsnono o Onuapcxo-
Kanapcxe xnncype. prnena xoncrpyxnnja, yrpahena camo y rymyny
arennuxor xnesa, onja raa jom jean arpnyr: ona npnnaa nojnnuxom nohn,
PTBEHA KOHCTPYKHHJA H3 KHEEBCKE HEKPOHOHE Y ATEHHHH KO uAuKA
327
ann n npnocnemrennxy, nparehn ra camnm rnm (n cnyxehn my ae) n nocne
nerone cmprn.
Arennuxa xprnena xoncrpyxnnja, npema noannma xoje npyxa, najnnxa je
rnny conapno-nynapnor xanenapa, ann je moxa neh nocrnrna pasnajane oe
ocnonne xanenapcxe ronne, osnauanajyhn nx noceno y cnojnm nonma,
ncrounom n sananom.
An1epa1ypa
Babovic, Lj.: 1999, Prehistoric orb of the world and lunisolar calendar from Nayeva
brickyard near Pancevo, Publ. Astron. Obs. Belgrade, 65, 143.
Golan A.: 2003, Prehistoric Religion. Mithology, Symbolism, Jerusalem, 270-71.
nmnrpnjennh, M. C.: 2004, Kocmnuxn nner, Anronornja necama o xocmocy, Feorpa,
5-10.
Jovanovic, B., Djuknic, M.: 1971, Atenica, tombes princieres illyriennes, Epoque
prehistorique et protohistorique en Yugoslavie, UISPP, VIII Congrs, Feorpa, 155-
159.
Jonanonnh, F.: 1979, Arennna n xnexencxn rpoonn na Inacnnny, Marepnjann nayunor
cxyna, Caxpannnane xo Hnnpa, Hayunn cxynonn CAHY, Fanxanonomxn nncrnryr
CAHY, xn. VIII, Feorpa, 63-71.
Jonanonnh, F., op. cit., 65.
Jovanovic, B., Duknic M.: op. cit., 156.
Nikolov, V.: 1989, La scne de culte dOvtcharovo. Un calendrier incomplet lusage des
agriculteurs, Le premier or de lhumanite il y a 7000 ans, Dossier Histoire et
Archologie, 137, 68-71.
Crannh, H.: 2004, Monnrna, Bacuoua, LII, xn. XII, 2, 65.
Tchohadjiev, S.: 1989, LAstronomie lAge du cuivre, Le premier or de lhumanite il y a
7000 ans, Dossiers Historie et Archologie, 137, 72-75.
SACRIFICIAL CONSTRUCTION FROM PRINCES NECROPOLA IN
ATENICA BY CACAK, AN EXAMPLE OF THE TIME MEASUREMENT
IN IRON AGE OF THE CENTRAL BALKAN
Sacrificial construction of an iron age princ necropola in Atenica by Cacak and its
possible connection with lunar and solar calendar was considered.