Sklopitev Sinhronski in Asinhronski Stroj

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za elektrotehniko
Seminarska naloga
SKLOPITEV VEZNIH MODELOV:

SINHRONSKI GENERATOR IN ASINHRONSKI MOTOR
Luka Koir
Mentor: izr. prof. dr. Damijan Miljavec
Junij, 2011
Kazalo
1.
Povzetek.......................................................................................................................................... 3
2.
Asinhronski motor .......................................................................................................................... 4
3.
Sinhronski stroj ............................................................................................................................... 4
4.
Doloitev nadomestnega vezja asinhronskega stroja ..................................................................... 4

4.1
Preizkus prostega teka ............................................................................................................. 5
4.2
Kratek stik ............................................................................................................................... 7
5.
Doloitev nadomestnega vezja sinhronskega stroja ....................................................................... 8
6.
Model ............................................................................................................................................ 10
6.1
Asinhronski motor ................................................................................................................. 10
6.2
Sinhronski generator ............................................................................................................. 12
6.3
Lookup Table...................................................................................................................... 15
6.4
Meritev moi ......................................................................................................................... 15
Simulacija elektrinega preizkusa ................................................................................................ 16
7.
7.1
Prosti tek generatorja ............................................................................................................. 16
7.2
Prosti tek motorja .................................................................................................................. 17
7.3
Obremenitev .......................................................................................................................... 18
8.
Meritev sklopa .............................................................................................................................. 21
9.
Zakljuek ...................................................................................................................................... 24
10.
Viri in literatura......................................................................................................................... 29
1. Povzetek
Cilj naloge je postaviti model in fizikalno opisati sklop dveh osnovnih in najpogosteje uporabljenih
rotirajoih elektrinih strojev, ki jih danes sreamo pri klasinih pogonih in generatorjih. Asinhronski
motor in sinhronski generator sem opisal s pomojo vezne teorije. Laboratorijski model je zasnovan
tako, da asinhronski motor, s svojo znailno trdo karakteristiko, ene generator. Stroja sta togo
povezana. Generator elektrino obremenjujemo, lahko si predstavljamo, da je to turbina, ki jo ene
voda, v naem primeru asinhronski motor. Pogonski stroj je torej vir vseh navorov na osi, zagotavlja
pa ga prek Mel. Iz tega naslova se krijejo vsi drugi navori na sklopu, ki so ob takni postavitvi modela
nasprotujoi, bremenski. Podpirajoi navor lahko nastane le iz naslova vztrajnostnega momenta obeh
rotorjev.
Predpostavlja se, da bralec pozna osnove vezne teorije posameznega stroja, osnovne transformacije
in matrine opise strojev, zato zaradi preglednosti nisem navajal celotnih izpeljav, ampak samo vire
in preurejene enakosti. Naloga je zato pregledneja, laje pa se osredotoimo na bistvo, to sta oba
stroja.
2. Asinhronski motor
Asinhronski motor slui kot vir dokaj konstantne vrtilne hitrosti za sinhronski generator. Obratovalni
podatki 2-polnega trifaznega motorja proizvajalca ELKO so:
-tip: T 132 SA2,
-nazivna mo: Pn=5.5 kW,
-nazivna vrtilna hitrost nn=2900 min-1,
-nazivni tok In=10.5 A,
-nazivna napetost Un=400 V,
-izkoristek: =86 %,
-faktor moi: cos =0.88,
-
,
.
-vztrajnostni moment rotorja J=0.014 kgm2.
3. Sinhronski stroj
Gre za izvedbo z navitim rotorjem in drsnimi obroi. Slui kot generator. Proizvajalec je Meccalte,
-tip: ET16F-130/A
-nazivna mo: Sn=5.5 kVA,
-nazivna vrtilna hitrost nn=3000 min-1,
-nazivni tok In=7.93 A,
-nazivna napetost Un=400 V,
-faktor moi: cos =0.8.
4. Doloitev nadomestnega vezja asinhronskega stroja

Za numerino simulacijo realnega trifaznega asinhronskega stroja s pomojo vezne teorije
potrebujemo nadomestno vezje. Elektrino vezje je sestavljeno iz pasivnih elementov, ki povezujejo
elektrine koliine, napetosti in tokove, z mehanskimi, to sta vrtilna hitrost, navor. S tem modelom
pridobimo realno sliko stroja, ki je potrebna za raunalniko izvedbo simulacije.
Enofazno nadomestno vezje asinhronskega stroja je dobro poznano:
Slika 1: Nadomestno vezje asinhronskega stroja [1].
Vse vrednosti elementov nadomestnega vezja dobimo s preizkusom prostega teka in kratkega stika.
Osnovna merilna shema, ki nam slui pri obeh preizkusih je naslednja:
Slika 2: Merilno vezje za doloitev nadomestne vezave [2].
4.1 Preizkus prostega teka

Z U-I metodo sem doloil upornost statorskih navitji
. Navitja so bila hladna,
vezana v zvezdo. Ker je motor ob delovanju segret na nad-temperaturo, sem to upornost preraunal:
(
))
Za temperaturo toplega navitja sem doloil 75 C. Po konani meritvi kratkostine karakteristike, ko

je bil motor segret, sem upornost enega navitja tudi izmeril. Rezultat je bil zelo blizu izraunu,
.
Izgube za trikotno vezavo dobimo
, pri emer sta tok in upornost vrednosti
posameznega navitja. Linijski tok je

in
, e zdruimo enabi je sploen izraz
za izraun izgub
. Ta izraz je uporaben zato, ker nam vrne pravo vrednost izgub
celotnega stroja, ne glede na izvedbo vezave, hkrati pa vsebuje koliine, ki jih pri doloeni vezavi
najlaje merimo - upornost med prikljunimi sponkami in linijske tokove. S pomojo trifaznega
variaka zagotovimo nekoliko vijo napetost, ki jo potem postopoma zniujemo do meje, kjer ni ve
mogoe oditati vrtilne hitrosti, saj ta zane padati, kljub konstantni napetosti. Pridemo v nestabilno
podroje navorne karakteristike motorja. Pri meritvi tabeliramo U1, U2, I1, I2, P1, P2 in vrtilno hitrost
(Slika 2). Zaradi simetrine gradnje motorja lahko za posamezno koliino izraunamo povpreno
vrednost. Od izgub prostega teka Ppt odtejemo izgube v navitjih Pcu. Z ekstrapolacijo karakteristike
dobimo izgube trenja in ventilacije, ki so ne glede na vrtilno hitrost konstantne. Doloimo e
.
5
700
Ppt
600
Ppt-Pcu
Interpolacija Pp
P(W)
Interpolacija Ppt-Pcu
500
400
300
200
0
100
200
300
400
500
Upt(V)
Slika 3: Grafina upodobitev meritve in ekstrapolacija na ordinatno os.
Na izrisanem grafu sem odital vrednost izgub, ki jih podaja tudi ekstrapolacija. Oditana vrednost je
240 W, program pa je doloil 238 W. e enkrat naj opozorim, da je nadomestno vezje enofazno, zato
so napetosti fazne, izgube vezja pa zajemajo le tretjino celotnih izgub.
Faktor delavnosti pri prostem teku je:
Prostotena impedanca:
|
In njena reaktanca:
|
Potrebovali bomo e komponente toka:
Po konanem preizkusu kratkega stika dobimo e
, s pomojo katere dobimo
iz nje pa
Za izraun upornosti, na kateri se troijo izgube v elezu moramo doloiti napetost magnetilne veje:
V prostem teku prevladujejo izgube v elezu, kar je razvidno tudi iz meritev. V nadomestnem
modelu nastajajo na upornosti R0 . Preno vejo nadomestnega vezja imenujemo tudi magnetilna veja.
V dvoosni teoriji poznamo dve smeri, preno in vzdolno. Koliine, ki so nastopale v preni smeri q
smo poimenovali tudi navorne, koliine, ki pa so nastopale v vzdolni smeri d pa magnetilne. To so
bili predvsem navorni in vzbujalni tokovi. Spomnimo se nadomestnega vezja komutatorskega stroja.
Tam imamo vzbujalno navitje v d osi, ista postavitev se ponovi pri sinhronskem stroju. Upornost R0
bomo torej izraunali iz izgub eleza v prostem teku. Prikljuili pa jo bomo na vzdolno napetost Ud.
Vzdolna napetost, ki je v naem primeru Ua, je po transformaciji iz trifaznega v dvofazni sistem za

veja od amplitude fazne napetosti naravnega sistema, iz katerega smo upornost
izraunali.
Izgube v armaturi so v naem primeru, ko imamo konstantno napajalno napetost, vseskozi enake.
Zato moramo za uporabo v modelu to upornost ustrezno poveati za faktor 1.5, da dobimo pri viji
napetosti Ua iste izgube, kot smo jih izraunali iz meritve prostega teka. Tako je upornost R0 vnesena
v model:
Izraunamo e trenje F, ki nastaja v leajih stroja in ventilaciji:
4.2 Kratek stik

Pri zavrtem rotorju postopoma zviujemo tok do nazivne vrednosti, pri tem pa si beleimo iste
vrednosti, kot pri prostem teku razen vrtilne hitrosti, ki je enaka 0.
Prena impedanca magnetilne veje nadomestnega vezja (Slika 1) je proti serijski velika. Po njej tee
majhen tok, zato to vejo v stanju kratkega stika zanemarimo. Na podlagi te trditve lahko izraunamo
kratkostino impedanco:
|
Podobno kot pri prostem teku tudi faktor delavnosti v kratkem stiku:
In posamezne komponente impedance:
Vrednost
poznamo iz prostega teka, zato lahko izraunamo tudi
Predpostavimo, da se stresane reaktance razdelijo na polovico, iz njih pa izraunamo e stresane

induktivnosti:
S tem smo doloili vse vrednosti, ki predstavljajo elektrino vezje motorja in jih bomo potrebovali za
raunalniko simulacijo.
5. Doloitev nadomestnega vezja sinhronskega stroja

Model sinhronskega stroja, primernega za obravnavo s pomojo vezne teorije je zelo podoben
modelu komutatorskega stroja:
Slika 4: Vezni model sinhronskega stroja [1].
Vrednosti elementov, ki jih potrebujem za simulacijo stroja sem preraunal iz podatkovnega lista
stroja [4], ki ga je podal proizvajalec.
Dana sta podatka o relativni preni in relativni vzdolni sinhronski reaktanci:
Relativne sinhronske reaktance so normirane na osnovno impedanco:
Koeficient, ki opisuje razmerje med vzbujalnim tokom in inducirano napetostjo dobim iz

karakteristike prostega teka. Prostotena karakteristika je podobna magnetilnici. Zato za doloanje
koeficienta LDf razdelim dobljeno karakteristiko na obmoje do nazivne inducirane napetosti, in na
obmoje nad to napetostjo. Izraun v spodnjem delu karakteristike ne povzroa problemov. Ko pa
smo z vzbujalnim tokom e tako visoko, da je inducirana napetost za 10% vija od nazivne, meritev
konamo. Vemo, da zaradi prehoda v nasienje inducirana napetost ne naraa ve linearno z
vzbujalnim tokom, kot je bilo to opaziti v linearnem delu. Dobljeno nadkolensko karakteristiko
sem interpoliral s premico. Izbral sem dve toki in doloil naklon:
Nato sem doloil nadkolenske vzbujalne tokove, katerih v prostem teku ne moremo dosei,
ker bi bila inducirana napetost prevelika. Za korak sem vzel 0.3 A. Vzbujalni tok sem doloal do
vrednosti nazivnega vzbujalnega toka. S pomojo izraunanega naklona in zaetne vrednosti ter
postavljenih tokov sem doloil napetosti, ki jih opie ta linearna karakteristika. Dobljene vrednosti
sedaj omogoijo izraun medsebojne induktivnosti na obmoju celotnega vzbujalnega toka.
2,0
500
1,8
400
1,6
1,4
Ldf(H)
Upt(V)
300
200
1,2
1,0
0,8
100
0,6
0,4
0
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
1,6
IVZ(A)
Ivzb(A)
Slika 5: Izmerjena karakteristika prostega teka in izraunan koeficient Ldf.
Vrednosti induktivnosti doloimo s pomojo enabe:
. Vidimo,
da je medsebojna induktivnost odvisna od vzbujalnega toka. Zato bo potrebno v simulaciji to

odvisnost upotevati.
Preizkus prostega teka se izvaja pri sinhronski vrtilni hitrosti, ki jo zagotovimo s tuje vzbujenim
enosmernim motorjem.
Vztrajnostni moment rotorja je podan v podatkovnem listu:
J=0.0129 kg m2
Prav
tako
tudi
statorska
upornost,
ki
sem
jo
dodatno
preveril
meritvijo:
Izmerjena upornost vzbujalnega navitja pa je:
6. Model
6.1 Asinhronski motor
Zgornja polovica modela (Dodatek 3-Celoten simulacijski model) predstavlja asinhronski motor,
spodnja pa sinhronski generator. Najprej izvedemo trifazno dvofazno transformacijo napajalnih
napetosti. S tem bo simetrini trifazni sistem mogoe obravnavati v vezni teoriji. Kot reeno,
napajanje je simetrino, zato nine komponente v model ne vnesemo. Matrini zapis transformacije:
(1)
Sedaj uvedemo e d-q koordinatni sistem, ki ga fiksiramo na stoje stator. Os d sovpada z osjo
statorja a, os q pa sovpada z osjo b. Po opravljenih matrinih operacijah dobimo osnovne ravnotene
enabe asinhronskega stroja:
[
[ ]
(2)
[
]
Rotor je izveden z kratkostino kletko, zato velja:
Prav tako zaradi simetrije velja, da
so upornosti
, analogno tudi za medsebojne induktivnosti
. Pri numerini analizi je potrebno zaradi znanih teav, ki nastanejo pri uporabi odvajanja enabe
prevesti v integralske. Iemo vse tiri tokove:
(3)
(4)
(
(
(5)
(6)
Enabe se reujejo na podoben nain, zato bom modelno reitev prikazal le za tok iQ:
10
Slika 6: Numerino reevanje prenega toka.
Elektromagnetni navor, ki ga tvori asinhronski stroj in skupaj z vrtilno hitrostjo zagotavlja mo

celotnemu sklopu opiemo podobno, kot pri komutatorskem stroju:
(7)
Na gredi velja osnovna navorna ravnotena enaba:
(8)
Ravno tako moramo tudi tukaj postaviti integralsko enabo (Slika 7):
(
(9)
Slika 7: Reitev navornega dela pogonskega dela (9).
Kot reitev nam je dostopna vrtilna hitrost , in njeni viji odvodi. Na vhod Mbr bomo prikljuili
celoten bremenski navor, ki ga bo povzroil generator.
11
6.2 Sinhronski generator

Pri asinhronskem motorju so vhodne koliine, ki doloajo obratovalna stanja stroja fazne napetosti,
tokovi in frekvence. Po konanem modeliranju dobimo na izhodu kot rezultat vseh vhodnih veliin
in parametrov stroja vrtilno hitrost , z njo povezan kot in bremenski navor, ki ga uti pogonski
stroj. Edina povezava med obema strojema je prek mehanskega sklopa, gredi, zato imata oba enako
vrtilno hitrost in pa tudi kot . Vsekakor pa velja tudi navorna enaba na gredi med strojema. Vsi
navori, ki jih povzroa generator delujejo kot bremenski navori na asinhronski stroj. Ti navori
nastajajo zaradi toka, ki je pogojen z elektrinim bremenom in vzbujalno napetostjo, in zaradi trenja,
ventilacije in vztrajnosti, ki so posledica konstrukcije stroja. Sedaj lahko dopolnimo navorno enabo,
ki jo bomo uporabili kot zadnji izhodni blok sinhronskega generatorja. Prek njega bo vzpostavljena
povratna povezava na asinhronski motor - posredovala mu bo informacijo o bremenu.
(10)
Del navora na generatorju, ki je najbolj zanimiv je

, doloa ga elektrino breme. Doloen je le
s prenimi in vzdolnimi tokovi in induktivnostmi stroja, ter vzbujalnim tokom. Matematini zapis
bo podan ob smiselnem trenutku analize.
Ob znani vrtilni hitrosti na gredi nas zanima inducirana napetost, ki jo dobimo na sponkah
generatorja. Pogojena bo z vrtilno hitrostjo in vzbujalnim tokom. Za izraun napetosti se opremo na
osnovno impedanno matriko, ki popisuje sinhronski stroj:
] [ ]
(11)
V matriki vidimo operatorje odvajanja. Smisel imajo, e obravnavamo dinamina stanja modela. To
presega okvire naloge. Pojavi se tudi drug zanimiv fenomen na katerega sem naletel med reevanjem
problema. Pri numerinem reevanju modela program as diskretizira na konno velike enote.
Funkcija asa postane nezvezna. Zato lahko pride pri odvajanju nezvezne koliine do nesmiselnih
vrednosti odvoda, ki povzroajo singularnosti. e se zavedamo, da bo za nas regularno samo
ustaljeno obratovanje, lahko postavimo vrednosti koliin, pri katerih nastopa operator odvajanja, na
ni. S tem se izognemo tudi teavam, ki jih bi povzroali numerini odvodi. Preoblikovan izraz za
ustaljeno obratovanje se glasi:
] [ ]
(12)
Napetosti so tu direktno dostopne, enabe ne bo teko reiti. Tu nastopa le prvi odvod kota, ki je e
vmesna reitev navorne enabe asinhronskega stroja, zato je ta koliina direktno uvedena iz
12
navornega bloka asinhronskega pogona. Reitev napetosti bo v dvoosnem d-q sistemu, zato bo do
faznih napetosti potrebna e dvoosna-trifazna transformacija.
Kaj pa dvoosni tokovi in ? Ti tokovi bodo posledica elektrinega bremena, ki ga bomo
prikljuili na stator, zato bodo poznani ele potem, ko bomo iz zgoraj doloenih dvoosnih napetosti
doloili trifazni sistem, nanj prikljuili breme, upor, iz njega izraunali trifazne tokove in jih
pretvorili nazaj v dvoosni sistem. To bo nekakna povratna zanka modela generatorja. Hkrati pa
bodo to tudi tokovi, iz katerih bomo raunali navor, ki ga prispeva sinhronski generator k skupnemu
navoru. Bolj jasna sliko bomo dobili ob pogledu na simulacijski model.
Sedaj sledi dvoosno trifazna transformacija induktovih napetosti.
(13)
Poznane so nam dejanske napetosti na prikljunih sponkah. as je, da na generator prikljuimo

breme.
Breme bi lahko izvedli s pomojo prenosnih funkcij ali pa matematinih operacij. To bi bila
najenostavneja metoda, ki pa bi nam odvzela ves elektrotehniki pogled na problem. Zato sem se
problema lotil na drugaen nain.
Simulacijski program ima posebno knjinico Simscape, ki vsebuje hidravline, pnevmatske in
elektrine elemente, pa tudi elemente povezane z analizo toplotnih lastnosti fizikalnih modelov. Prva
zanimiva lastnost teh elementov je, da jim je potrebno najprej prirediti fizino koliino namesto
signala, ki ga uporablja simulacijski program. e hoemo prek upora doloiti tok, potrebujemo
napetost. V simulaciji napetosti razumljivo ni, obstaja le neka trenutna tevilska vrednost signala.
Pretvorbo med matematinim signalom in fizikalno koliino izvedemo z blokom Simulink-PS
Converter. V zavihku enote izberemo napetost. V tem trenutku smo vstopili v elektrini tokokrog.
Sedaj s tem signalom krmilimo napetostno krmiljen napetostni vir, Controlled Voltage Source.
Dobili smo napetost, na njo pa lahko prikljuimo monostni element iz knjinice, ki bo v naem
primeru breme. Da bo simulacija bolj nazorna sem v model vkljuil spremenljivo breme, Variable
Resistor, ki ga asovno spreminjamo. Vrednosti elementa doloamo prek tevilske konstante,
stopnice, rampe, sinusnega ali agastega signala Priporoljivo je, da stopnici, ki je v programu
idealna, dodamo omejevalnik strmine, Rate Limitor. S tem se izognemo teavam, ki bi lahko
nastale pri numerinem izraunu. Spet pa moramo temu signalu, s katerim krmilimo upor, prirediti
fizikalno vrednost, kar ponovno izvedemo z blokom Simulink-PS Converter. Bremenskemu
tokokrogu dodamo ampermeter, ki bo meril tok, ta tok pa bomo uporabili v nadaljevanju. Tok
moramo sedaj pretvoriti nazaj v matematini signal, ki bo uporaben za nadaljnjo analizo in prikaz.
To pretvorbo nam omogoi PS-Simulink Converter. Sedaj smo spet v matematinem prostoru, ki
razen tevilski vrednosti nima z elektrotehniko nobene zveze ve. Vsakemu tokokrogu moramo
doloiti referenno toko, to je potencial 0 V. V nasprotnem je sistem nereljiv, saj imamo eno
neznanko preve. Posamezni fizini model pa zahteva tudi blok Solver Configuration, v katerem
13
samo doloimo lastnosti numerinega izrauna vsakega tokokroga posebej, natannost, numerino
metodo, tevilo iteracij, dovoljen pogreek Vse opisane transformacije in vsi elemente je potrebno
vkljuiti in izvesti za vsako fazo posebej. Postopki so si med sabo podobni, zato sem na Slika 8
prikazal le enega.
Slika 8: Obremenitev in reevanje ene faze.
Doloili smo tokove posameznega navitja, ki pa so trifazne koliine. Pretvorimo jih nazaj v vezni
teoriji uporaben d-q prostor.
[ ]
[
[
(14)
To sta sedaj tokova Id in Iq, ki jih bomo v povratni zanki peljali nazaj na osnovno enabo stroja.
Znana sta dvoosna bremenska tokova, ki sta hkrati statorska. Iz teh dveh tokov lahko sedaj konno
izraunamo elektromagnetni navor:
(
(15)
Prvi del je razlien od ni, ker je rotor izraen. Ta elektromagnetni navor sedaj pritejemo k
dinaminem navoru in navoru, ki je posledica trenja samega rotorja. Tako dobimo celoten bremenski
navor, ki ga sedaj lahko peljemo na gred asinhronskega motorja.
(16)
14
6.3 Lookup Table

Ko smo doloili medsebojno induktivnost med magnetikom in armaturo smo videli, da je odvisna od
vzbujalnega toka. To odvisnost je potrebno vnesti v model. To storimo s podajanjem vrednosti v t.i.
Lookup Table.
Slika 9: Izvedba tokovno odvisne koliine.
Na zaetku imamo vzbujalno napetost ter upornost magnetika. Z deljenjem koliin dobimo vzbujalni
tok. Od tega toka je sedaj odvisna medsebojna induktivnost. To odvisnost podamo numerino.
Pravzaprav smo vnesli funkcijo, ki je podana v konnem tevilu tok. e podrobno pogledamo,
vidimo, da je krivulja v bloku na Slika 9 identina krivulji na Slika 5. V resnici smo vnesli dve
vrstini matriki. V prvi so vrednosti vzbujalnega toka, v drugi pa na istih mestih (soleno)
postavljene vrednosti medsebojne induktivnosti. Ker gre za rezultate dobljene z meritvami in
izrauni, je teh tok konno mnogo, v naem primeru 40. Med temi tokami pa program sam
interpolira najustreznejo linearno funkcijo, tako, da lahko za poljubni vzbujalni tok v uporabnih
mejah dobimo na izhodu ustrezno vrednost medsebojne induktivnosti.
Na izhodu je len, ki omejuje zgornjo in spodnjo vrednost koeficienta dobljenega iz tabele, to pa
zato, da ne pride do nesmiselnih vrednosti, s tem pa do napane simulacije. Vrednost lena je
nastavljena med maksimalno in minimalno vrednostjo koeficienta, ki je bila izraunana iz skrajnih
vrednosti vzbujalnega toka in inducirane napetosti.
6.4 Meritev moi

Zanimajo nas tudi moi. Izbral sem tri toke, kjer jih bomo merili. To je na prikljunih sponkah
asinhronskega motorja, na gredi, ter na bremenu. Opazovali bomo trenutne moi, ki so definirane kot
produkt trenutnih vrednosti napetosti in toka.
Mo na gredi je doloena kot produkt kotne hitrosti in navora. Govorimo o mehanski moi, ki je
hkrati tudi nazivna mo motorja, ki jo proizvajalec poda na napisni tablici. Izvedba produkta
trenutnih vrednosti koliin ni ni posebnega, zato tega ne bom posebej izpostavljal. Simulacijski
program pa ima e vgrajen algoritem, po katerem izraunava moi, upoteva pa tudi fazni premik
med napetostjo in tokom. Na blok Active and Reactive Power na Slika 10 pripeljemo vektorja
trenutnih napetosti in tokov, blok pa nam vrne vrednost trenutne delovne in jalove moi, prav tako
razvrene v vektorju. Kako koliini pretvorimo v vektor? V resnici je to vektor oziroma matrika, ki
vsebuje tri tevila, imamo trifazni sistem, ki se asovno spreminjajo. To storimo z blokom Vector
Concatenate. Na ta nain ponazorimo vse tri tokove in napetosti. Poveemo jih na PQ merilnik
moi. Izhodni signal je spet vektor, ki ga lahko direktno poveemo na osciloskop. Na njem bomo
videli dve asovno spremenljivi funkciji razlinih barv. Zelena barva predstavlja trenutno delovno
mo, vijolina pa jalovo. Pa je izraun moi prek tega bloka res pravilen? e primerjamo obe moi,
kot produkt trenutnih vrednosti in kot izhod vgrajenega bloka, dobimo isto vrednost.
15
Slika 10: Meritev trenutne moi v sistemu.
7. Simulacija elektrinega preizkusa

Od modela ne priakujem popolne natannosti, saj na rezultat vpliva preve spremenljivk. Vse
vrednosti, razen kataloko podanih, s katerimi popiemo model, so dobljene prek meritev znailnih
obratovalnih stanj strojev.
7.1 Prosti tek generatorja

Kot prvi preizkus bom podal simulacijo prostega teka generatorja, za katerega imam v Tabela 4
zbrane meritve prostotene karakteristike. Pri vzbujalni napetosti Uf =8.35 V je inducirana napetost
na Uuv=390 V. To je medfazna efektivna napetost izmerjena z voltmetrom. Kaj nam poda simulacija?
Slika 11: Statorska inducirana fazna napetost prostega teka.
V programu, kjer sem laje odital tono vrednost, sem odital amplitudo
napetosti, ki je fazna, izraunam medfazno efektivno
. e iz te
. Rezultat simulacije
16
prostega teka se razlikuje od izmerjene vrednosti za 10 V. e spremenim napetost vzbujanja na prvi

decimalki, potem dobim odstopanje za 10 V v drugo smer. S tem hoem poudariti tudi obutljivost
modela na minimalno spreminjanje vrednosti parametrov. Ta majhna odstopanja pa lahko nastanejo
pri nenatannih meritvah in doloevanju nadomestnih elementov, zato velja temu posvetiti dosti
pozornosti.
7.2 Prosti tek motorja

Izmerjeno imamo tudi 422 W moi prostega teka motorja, ki smo jo dobili pri merjenju prostotene
karakterstike. Ta mo predstavlja izgube v elezu, bakru in izgube trenja. e sedaj loimo oba
modela s prekinitvijo gredi, (bremenski navor bo ni, torej isti prosti tek), dobimo eleno stanje v
modelu. Iz Tabela 2 razberemo tudi, da je bila vrtilna hitrost 2995 vrtljajev na minuto, torej malo pod
sinhronizmom, kar je znailno za prosti tek asinhronskega motorja. Kaj nam pokae simulacija?
Slika 12: Prosti tek motorja: vrtilna hitrost in izgube.
Iz prve slike vidimo, da se simulacija vrtilne hitrosti ujema z izmerjeno. Izgube so v tej sliki e
setete in tako vsebujejo mehanske, elektrine v armaturi in bakru. Torej take, kot jih pomerimo z
watt-metrom.
Kaken je tok prostega teka? Izmerjen je bil 4.5 A.
Slika 13: Linijski tok prostega teka motorja.
17
Oditana vrna vrednost toka je 6.5 A. e vrednost pretvorimo v efektivno, potem dobimo 4.59 A.
7.3 Obremenitev
Ob zagonu je generator obremenjen s 1000 , nato pa ga ob asu t=1 s obremenimo na 90 .
Obremenitev se izvede na vseh treh fazah simetrino. Breme je ohmsko. Podal bom poteke bremena,
vrtilne hitrosti, navora, ter toka armature.
Preden simulacijo poenemo, razmislimo, kakne rezultate priakujemo. Ker je generator ob zagonu
obremenjen, potem se z vrtilno hitrostjo istemu sinhronizmu ne bomo pribliali. Do asa t < 1 s
priakujemo vrtilno hitrost, ki bo nekoliko pod sinhronizmom, nato pa bo e dodatno upadla.
Vrednost navora mora na zaetku zavzeti vrednost, ki bo posledica zaetnega bremena in izgub
prostega teka. Nato po asu t =1 s zavzame vijo vrednost. Napetost vzbujanja je konstantna, prav
tako frekvenca in velikost napajalne napetosti asinhronskega motorja.
Slika 14: Oscilogram poteka bremena.
Vijolini potek je skona sprememba, da pa se izognemo napakam, vgradimo omejevalnik strmine.

Dejanska upornost se spreminja po rumeni premici.
Slika 15: Prehodni pojav vrtilne hitrosti ob obremenitvi.
18
Ob zagonu s prikljuenim bremenom smo v obmoju sinhronizma, nato pa se vrtilna hitrost zmanja.
Asinhronski motor ima nazivno vrtilno hitrost 2900 vrtljajev na minuto ter nazivni tok In=10.5 A.
Za orientacijo o obmojih obratovanja izraunajmo nekaj znailnih podatkov. e je nazivna mo
motorja Pn =5,5 kW, potem je pri nazivni obremenitvi navor
tok generatorja je
. Nazivni
Slika 16: Navor na gredi med strojema.
Razberemo lahko, da se pri nazivni obremenitvi navor zelo priblia izraunanemu nazivnemu
navoru. Kaj pa tokovi?
Slika 17: Amplituda faznega toka asinhronskega motorja.
Oditana vrednost amplitude je 15,5 A. e iz tega izraunamo efektivno vrednost dobimo 11,0 A.
Podani nazivni tok je 10,5 A. Poglejmo, kakna je mehanska mo na gredi?
19
Slika 18: Trenutne moi sistema.
Rumena rta predstavlja trenutno mo, ki doteka v sistem prek omreja. Izgube eleza so pritete.
Oditana vrednost je 6100 W. Vijolina je mehanska mo na gredi, Pm= 5280 W, najnija rta pa je
mo, ki se troi na prikljunih uporih, vrednost je 5180 W. Kataloko podan izkoristek asinhronskega
stroja je 86 %. Sedaj izraunajmo izkoristek asinhronskega stroja iz moi dobljenih pri simulacije:
Razberemo, da je prenesena mo po sklopu vedno nija, kar je tudi smiselno, saj je izkoristek
posameznega stroja seveda manji od 1.
Preverimo e, kakna je odvisnost momenta od vrtilne hitrosti, drugae, kakna je karakteristika
asinhronskega motorja?
Slika 19: Navorna karakteristika sinhronskega motorja.
20
8. Meritev sklopa
V prejnjem poglavju smo obravnavali primer, ko smo spreminjali breme, vzbujalna napetost in
vrtilna hitrost pa sta bili konstantni. V tem poglavju pa si bomo pogledali razmere, ko je breme
konstantno, spreminjamo pa vzbujalno napetost in vrtilno hitrost. Na samem sklopu vrtilno hitrost
spreminjamo s pomojo frekvennega presmernika, ki sem mu pred tem ustrezno nastavil lastnosti
asinhronskega motorja.
Izmerjen navor na gredi v prostem teku sklopa je 0.66 Nm pri vrtilni hitrosti 2995 min-1. Pri
simulaciji dobimo 0.63 Nm. Razlika lahko nastane zaradi netone izvedbe, raunati pa je potrebno
tudi na pogreek pri meritvi.
Slika 20: Navor neobremenjenega generatorja pri nazivni vrtilni hitrosti in dobljena vrednost le te.
Na generator smo prikljuili trifazni Greaztov mosti, tako da smo dobili enosmerno napetost. Na to
napetost pa smo prikljuili grelo, ki nam slui kot elektrino breme.
e upotevamo, da je kvadrat usmerjene srednje vrednosti napetosti na grelu:

Ker moramo upotevati enakosti moi med simulacijskim programom in meritvijo, zapiemo:
Iz tega sedaj izraunamo vrednost fazne upornosti
, ki jo potem tudi vnesemo v simulacijo:
Upornost grela
se je med meritvijo spreminjala, zato sem jo vsakokrat tudi na novo izraunal iz
meritev enosmernega toka in napetosti.
Na zaetku naloge sem doloil koeficient medsebojne induktivnosti
, pri emer je bila vrtilna
hitrost parameter, zato bom tudi tu rezultate podal pri hitrostih, ki so im blije sinhronski. e bi
eleli simulacijo izvajati na celotnem obmoju vrtilne hitrosti, to nam sicer dopua frekvenni
21
presmernik, bi morali doloiti medsebojne induktivnosti

pri posameznih vrtilnih hitrostih, ki bi
bile za eno meritev parameter. Nato bi bilo potrebno vnesti celotno odvisnost v Lookup Table, ki
pa bi imela toliko dimenzij, kolikor bi bilo parametrov vrtilne hitrosti.
Prvo meritev izvedemo pri vzbujalni napetosti 5 V.
Slika 21: Navor in vrtilna hitrost pri vzbujalni napetosti 5 V.
Slika 22: Moi na gredi (rdea) in grelu (rna) pri vzbujalni napetosti 5 V.
Elektrina mo dobljena iz simulacije je 270 W, mehanska mo na gredi pa 460 W. Iz meritev

razberemo, da je mo na grelu 226 W, mo, preraunana iz vrtilne hitrosti in navora pa 376 W.
Vidimo, da je nastal pogreek, ki bo prisoten tudi pri naslednjih primerih. Problem je v tem, ker grelo
nima dovolj velike induktivnosti, da bi popolnoma gladilo tok. Zato je prisotna valovitost, posledino
pa merilni instrumenti ne kaejo pravilne vrednosti. To se pokazalo tudi takrat, ko sem enosmerno
napetost raunal prek enabe
, pri emer je
izmenina medfazna efektivna
napetost sinhronskega generatorja. Izraunana, torej idealna napetost, je bila vedno nekoliko vija od
22
izmerjene, to nam bi prispevalo k viji izraunani moi grela, hkrati tudi manjem pogreku, a sem
raje vse simulacije primerjal le z oditki merilnih instrumentov. S tem sem se skual pribliati im
bolj praktini situaciji, ker mislim, da se ne moremo vedno opreti le na izraunane podatke, ampak v
veini primerov na izmerjene, s tem pa se vedno bolj zavedajmo razlik med analitinim in praktinim
pristopom.
Pri vzbujalni napetosti 15 V pa so rezultati sledei:
Slika 23: Mo na gredi (rdea) in mo grela (rna), moment gredi, pri vzbujalni napetosti 15 V.
Tudi tukaj je prilo pri izraunu elektrine moi doloenega pogreka, ki pa ni kritien, e vemo, od
kod izvira. Izmerjena mo grela je namre 1360 W, dobljena iz simulacije pa 1550 W. Ob izvajanju
meritve je bilo e posebej dobro opaziti odstopanje med izmerjeno in izraunano usmerjeno srednjo
napetostjo na grelu, to pa se pri raunanju vejih moi v primerjavi s prejnjim primerom e bolj
izrazi.
Slika 24: Vrtilna hitrost sklopa pri vzbujalni napetosti 15 V.
Pri vrtilni hitrosti sem napravil pogreek za 7 vrtljajev na minuto. Pri poveevanju vzbujalne
napetosti, s tem pa tudi obremenitve se je zaelo dogajati, da je asinhronski motor preel v nestabilno
23
podroje delovanja in se je zael zaustavljati. To se je zgodilo zato, ker frekvenni presmernik ni bil
zmoen dovajati zadostne moi, ki jo je zahtevalo grelo. Zato sem z meritvami tukaj prenehal.
Motorja nisem, in ga tudi ni dopustno direktno prikljuiti na omreje, ker lahko zaradi sunka navora
pri zagonu pride do nepopravljivih pokodb na merilni navorni glavi. Zadnji stolpec npres predstavlja
vrtilno hitrost nastavljeno na presmeniku.
n (min-1)
M (Nm)
Ugr (V) Igr (A) Rgr () RF ()
Pel (W)
1036
0,81
70
1,02
69
38
71
5
2008
1,04
93
1,41
66
36
131
2989
1,2
125
1,81
69
38
226
1019
3,36
138
2,02
68
38
279
10
1933
3,17
185
2,82
66
36
522
2984
2,61
200
3,02
66
36
604
1012
5,58
181
2,42
75
41
438
15
1992
6,46
280
4,05
69
38
1134
2970
5,34
320
4,25
75
41
1360
988
5,91
190
2,63
72
40
500
18
1974
8,29
340
4,42
77
42
1503
2456
8,17
360
4,82
75
41
1735
Tabela 1: Rezultati meritev pri razlinih vrtilnih hitrostih in vzbujalnih napetostih.
Uf (V)
Pmeh (W)
88
219
376
359
642
816
591
1348
1661
611
1714
2101
npres (min-1)
1040
2011
3000
1030
2004
3000
1030
2014
3000
1007
2004
3000
9. Zakljuek
Z dobljenimi rezultati sem kljub manjemu odstopanju pri moeh zadovoljen. Izkazalo se je, da je bil
postopek modeliranja pravilen, simulacija je vrnila smiselne vrednosti koliin. Med samo gradnjo
modela so se vseskozi pojavljali problemi, tako pri samem tolmaenju obeh strojev in njunih
nadomestnih vezji, kot tudi pri sami uporabi simulacijskega programa. Z reevanjem teh teav sem
pridobil e globlji vpogled v samo strukturo in ponazoritev elektrinih strojev in koliin, ki so
odgovorne za njuno delovaje. Hkrati pa sem se spoznal s postopkom numerinega modelirana in
reevanja zapletenih sistemov enab.
Res je, da sam sklop nima velike praktine vrednosti, ima pa ogromno pedagoko. Sistem omogoa
lajo predstavo o poteku osnovnih elektrinih veliin, ki so med seboj neloljivo povezane. Prav zato
se bo ta projekt e nadaljeval z izdelavo merilnega mesta, mogoe pa sledi e nadgradnja z
frekvennim presmernikom, ki bo prevzel mesto napajalnega omreja za asinhronski motor.
Za lajo predstavo pa sledi e opis fotografije:
24
Dodatek 1-Rezultati meritev asinhronskega stroja

U1(V) U2(V)
U(V)
I1(A) I2(A) I(A) P1(W)
P2(W)
P(W) cos( )
Pcu(W)
Ppt-Pcu(W)
Pfe(W)
440,3
439,3
439,8
6,34
6,30
6,32
1741
-1246
495
0,1
2995
83,7
411,3
173,3
420,1
419,1
419,6
5,29
5,05
5,17
1404
-949
455
0,11
2995
56,0
399,0
161,0
401,9
400,5
401,2
4,50
4,50
4,50
1178
-756
379,4
377,4
378,4
3,89
3,69
3,79
977
-579
422
0,13
2995
42,4
379,6
141,6
398
0,16
2995
30,1
367,9
129,9
360,8
358,7
359,8
3,49
3,29
3,39
854
-475
379
0,17
2993
24,1
354,9
116,9
340,6
338,9
339,8
3,15
2,98
3,07
741
-381
360
0,19
2992
19,7
340,3
102,3
321,5
319,7
320,6
2,87
2,67
2,77
649
-298
351
0,22
2991
16,1
334,9
96,9
300,5
299,5
300,0
2,60
2,51
2,56
584
-246
338
0,25
2991
13,7
324,3
86,3
280,5
278,7
279,6
2,43
2,21
2,32
514
-189
325
0,29
2991
11,3
313,7
75,7
260,1
259,2
240,7
239
259,7
2,18
2,05
2,12
449
-135
314
0,33
2988
9,4
304,6
66,6
239,9
2,03
1,81
1,92
393
-88
305
0,38
2988
7,7
297,3
59,3
219,4
218,3
218,9
1,82
1,66
1,74
338
-47,2
290,8
0,43
2986
6,3
284,5
46,5
200,2
199,2
199,7
1,63
1,49
1,56
284,4
-6,1
278,3
0,51
2983
5,1
273,2
35,2
179,8
178,8
179,3
1,63
1,45
1,54
275
-1,9
273,1
0,61
2979
5,0
268,1
30,1
160,7
159,6
160,2
1,54
1,36
1,45
269,2
-4,6
264,6
0,71
2975
4,4
260,2
22,2
141,3
140,5
140,9
1,52
1,35
1,44
213,2
48,1
261,3
0,77
2965
4,3
257,0
19,0
121
119,7
120,4
1,67
1,41
1,54
202,2
58,7
260,9
0,85
2958
5,0
255,9
17,9
Tabela 2: Meritev prostega teka asinhronskega stroja.
U1(V)
U2(V)
U(V)
I1(A)
I2(A)
I(A)
P1(W)
P2(W)
P(W)
6,99
6,61
6,80
1,08
1,03
1,06
5,67
-0,98
4,69
15,72
15,06
15,39
2,18
2,1
2,14
26,4
-5,1
21,3
22,68
21,85
22,27
3,17
3,01
3,09
54,7
-10,5
44,2
29,88
28,64
29,26
4,04
3,87
3,96
93,6
-17,7
75,9
37,49
37,02
37,26
5,12
5,05
5,09
151
-26,05
124,95
43,65
43,3
43,48
5,95
5,89
5,92
204,9
-35,7
169,2
52,38
51,36
51,87
7,11
6,95
7,03
292,9
-51,9
241
58,23
57,77
58,00
8,03
7,94
7,99
370,7
-61,7
309
65,11
64,66
64,89
9,09
9,02
9,06
472
-74
398
73,17
72,36
72,77
10,26
10,14
10,20
598,4
-94,1
504,3
77,78
76,89
77,34
11,08
10,95
11,02
691,7
-100,4
591,3
Tabela 3: Meritev kratkega stika asinhronskega stroja.
Krepko so poudarjene znailne nazivne vrednosti stroja pri posamezni meritvi - nazivna napetost pri
karakteristiki prostega teka in nazivni tok pri kratkostini karakteristiki.
25
Dodatek 2-Rezultati meritev sinhronskega stroja

Uuv(V)
Uvw(V)
Upt(V)
Iv(A)
Uv(V)
Ldq(H)
36,03
36,24
36,135
0,061
0,468
1,886
50,39
50,52
50,455
0,113
0,865
1,421
66,31
66,9
66,605
0,165
1,2606
1,285
75,38
75,8
75,59
0,19
1,456
1,266
89,91
90,4
90,155
0,23
1,756
1,248
110,3
110,7
110,5
0,289
2,199
1,217
130,9
131,5
131,2
0,341
2,595
1,225
157,3
157,8
157,55
0,405
3,085
1,238
173,2
174,4
173,8
0,445
3,389
1,243
192,3
193
192,65
0,491
3,737
1,249
212,3
213,2
212,75
0,542
4,134
1,249
236,9
238
237,45
0,606
4,624
1,247
251,9
253
252,45
0,645
4,925
1,246
269,1
270,2
269,65
0,69
5,268
1,244
292,5
294,7
293,6
0,76
5,812
1,230
309,7
312,3
311
0,812
6,206
1,219
323,6
325,8
324,7
0,851
6,511
1,215
335,3
336,8
336,05
0,883
6,758
1,211
348,2
350,4
349,3
0,928
7,107
1,198
363,5
366
364,75
0,98
7,502
1,185
375,1
376,1
375,6
1,023
7,841
1,169
389,3
389,4
389,35
1,081
8,295
1,146
396,5
398,7
397,6
1,112
8,538
1,138
408,8
410,7
409,75
1,175
9,03
1,110
415,8
416,7
416,25
1,213
9,328
1,092
423,9
426,1
425
1,264
9,728
1,070
430,6
434,4
432,5
1,326
10,22
1,038
436,4
438,9
437,65
1,371
10,569
1,016
Tabela 4: Prostotena karakteristika sinhronskega stroja.
tabelo
je
dodana
tudi
medsebojna
induktivnost
med
magnetikom
in
armaturo.
26
Dodatek 3-Celoten simulacijski model
27
Dodatek 4-Izdelava nosilne posteljice sklopa
Pr ed n j i
z a s lo n
Lu k n j e z a
vij a k M4
Pr it r d i e
n a vo r n e
g la ve
Os s t r o j a
Lu k n j e z a
vij a k M4
Po k o n n a
o j a it ev
U p r o f il
Stroja sta nova, zato je bilo potrebno izdelati e nosilno posteljico (podstavek) za celoten sklop, tako
da zagotovimo varno obratovanje in stabilen poloaj. Med osi smo vstavili e merilno navorno glavo.
Upotevati je potrebno razline osne viine obeh strojev. Tone dimenzije so podane v tehninih
dokumentacijah, za generator [4], za motor pa [5]. Na podlagi teh podatkov sem izrisal leie.
28
10.Viri in literatura
1. Peter Jereb, Damijan Miljavec. Vezna teorija elektrinih strojev. Ljubljana : Zaloba FE in FRI,
2009.
2. Laboratorij za elektrine stroje FE, STESP, lab.vaja 7. [Elektronski] http://gauss.fe.uni-lj.si/les/.
3. Laboratorij za elektrine stroje FE, STESP, lab.vaja 7. [Elektronski] http://gauss.fe.uni-lj.si/les/.
4. Podatkovni list sinhronskega stroja
alte.nl/download/DAT-ET16F-160A.pdf.
Meccalte
ET16F.
[Elektronski]
www.mecc-
5. ELKO ELEKTROKOVINA. [Elektronski]

http://www.elkomb.si/images/stories/IEC/IEC%20Elektromotorji.pdf.
6. Beucher, Ottmar in Weeks, Michael. Introduction to MATLAB & SIMULINK : a project
approach. s.l. : Hingham, 2008.
29

Sklopitev Sinhronski in Asinhronski Stroj

Hochgeladen von

Dokumentinformationen

Copyright

Verfügbare Formate

Dieses Dokument teilen

Dokument teilen oder einbetten

Freigabeoptionen

Stufen Sie dieses Dokument als nützlich ein?

Sind diese Inhalte unangemessen?

Copyright:

Verfügbare Formate

Sklopitev Sinhronski in Asinhronski Stroj

Hochgeladen von

Copyright:

Verfügbare Formate

Univerza v Ljubljani

SKLOPITEV VEZNIH MODELOV:

Mentor: izr. prof. dr. Damijan Miljavec

Asinhronski motor .......................................................................................................................... 4

Sinhronski stroj ............................................................................................................................... 4

Doloitev nadomestnega vezja asinhronskega stroja ..................................................................... 4

Preizkus prostega teka ............................................................................................................. 5

Kratek stik ............................................................................................................................... 7

Doloitev nadomestnega vezja sinhronskega stroja ....................................................................... 8

Asinhronski motor ................................................................................................................. 10

Sinhronski generator ............................................................................................................. 12

Meritev moi ......................................................................................................................... 15

Simulacija elektrinega preizkusa ................................................................................................ 16

Prosti tek generatorja ............................................................................................................. 16

Prosti tek motorja .................................................................................................................. 17

Meritev sklopa .............................................................................................................................. 21

-vztrajnostni moment rotorja J=0.014 kgm2.

4. Doloitev nadomestnega vezja asinhronskega stroja

Enofazno nadomestno vezje asinhronskega stroja je dobro poznano:

Slika 1: Nadomestno vezje asinhronskega stroja [1].

Slika 2: Merilno vezje za doloitev nadomestne vezave [2].

4.1 Preizkus prostega teka

Za temperaturo toplega navitja sem doloil 75 C. Po konani meritvi kratkostine karakteristike, ko

, pri emer sta tok in upornost vrednosti

posameznega navitja. Linijski tok je

Potrebovali bomo e komponente toka:

Po konanem preizkusu kratkega stika dobimo e

, s pomojo katere dobimo

Vzdolna napetost, ki je v naem primeru Ua, je po transformaciji iz trifaznega v dvofazni sistem za

4.2 Kratek stik

In posamezne komponente impedance:

poznamo iz prostega teka, zato lahko izraunamo tudi

Predpostavimo, da se stresane reaktance razdelijo na polovico, iz njih pa izraunamo e stresane

5. Doloitev nadomestnega vezja sinhronskega stroja

Slika 4: Vezni model sinhronskega stroja [1].

Dana sta podatka o relativni preni in relativni vzdolni sinhronski reaktanci:

Relativne sinhronske reaktance so normirane na osnovno impedanco:

Koeficient, ki opisuje razmerje med vzbujalnim tokom in inducirano napetostjo dobim iz

Slika 5: Izmerjena karakteristika prostega teka in izraunan koeficient Ldf.

Vrednosti induktivnosti doloimo s pomojo enabe:

da je medsebojna induktivnost odvisna od vzbujalnega toka. Zato bo potrebno v simulaciji to

Izmerjena upornost vzbujalnega navitja pa je:

Slika 6: Numerino reevanje prenega toka.

Elektromagnetni navor, ki ga tvori asinhronski stroj in skupaj z vrtilno hitrostjo zagotavlja mo

Slika 7: Reitev navornega dela pogonskega dela (9).

6.2 Sinhronski generator

Del navora na generatorju, ki je najbolj zanimiv je

Poznane so nam dejanske napetosti na prikljunih sponkah. as je, da na generator prikljuimo

Slika 8: Obremenitev in reevanje ene faze.

6.3 Lookup Table

Slika 9: Izvedba tokovno odvisne koliine.

6.4 Meritev moi

Slika 10: Meritev trenutne moi v sistemu.

7. Simulacija elektrinega preizkusa

7.1 Prosti tek generatorja

Slika 11: Statorska inducirana fazna napetost prostega teka.

prostega teka se razlikuje od izmerjene vrednosti za 10 V. e spremenim napetost vzbujanja na prvi

7.2 Prosti tek motorja

Slika 12: Prosti tek motorja: vrtilna hitrost in izgube.

Slika 13: Linijski tok prostega teka motorja.

Slika 14: Oscilogram poteka bremena.

Vijolini potek je skona sprememba, da pa se izognemo napakam, vgradimo omejevalnik strmine.

Slika 15: Prehodni pojav vrtilne hitrosti ob obremenitvi.

Slika 16: Navor na gredi med strojema.