PRK

LIN
PRK GRNIC

INNZINVN I KLKI
PRIHVLjIV
PRIZVDN

LIN
PRIRUNIK Z PRIZV

R LKSNDR LPSVI
RDK LUKVI
R DIIRIVI

Arilje, 2011.

Program prekogranine saradnje: Srbija Bosna i Hercegovina

Projekat: Maline preko granice, Projekat financira Evropska unija

http://malinacbc.arilje.org.rs/

Partneri na projektu:
Optina Arilje, Optina Istoni Stari Grad, Optina ajetina, Optina Sokolac

Izdava:
Optinska uprava Arilje, Kancelarija za lokalni ekonomski razvoj

Autori teksta:
mr lksndr Lpsvi, Rdk Lukvi, r Dimitrijevi

Recenzija:
prof. dr. Svetislav Petrovi

Dizajn:
Dimitrije Mili

Tira:
1000 primjeraka

tampa:
Kvark, ia
Arilje, 2011.

UVD
gdst v (u svm i pthlnm stnju) psldnjih
dceni pst sv trni n svtskm tritu.
Prm pdcim F-a, u svtu s gdinj prizvdi k 280,00
milin tn v, d g n gdst v tpd k 1,2%. U grupi
gdstg v mlin n trm mstu (iz gd i ribizl).
Prizvdnj mlin u svtu kr s k 300.000 d 400.000 tn
gdinj. Psldnjih gdin vl s intrs z pvnj prizvdnj
mlin u vi zml svt. Zbg svg rdn intnzivng krktr, mlin
s sli" u krv ki prd spcifinih grklkih uslv rsplu i
s dvln rdn sng z nkritiniu fzu prcs prizvdnj - brbu.
U vm tkstu su buhvn sv nznni pitnj gnj
mlin, k: izbr zmlit i srt, pdiznj i ng zsd, ztit d
blsti, ttin i krv i brb i trnsprt pldv mlin d hldnj.
Smtrm d krisn psluiti svim prizvim, psbn
ptnicimu prizvdnji v zhtvn, li ndsv ispltiv i krisn
vn vrst.

IZBR I PRIPR ZLjI Z ZSNIVN

ZSD LIN
lini nvi dgvru dubk, pldn (s k 5% humus)
rstrst, dbr prpustliv, srdnj tk (s k 50% glin), blg
kisl zmlit (pH k 6), k sdr 0,20% N, 8-10 mg P2O5 i 18-20
K2O n 100 g suv zml, n blgim pdinm (5-10% ngib, n
svrnim i svrzpdnim plim n niim i unim n viim
trnim.
Birti srdnj dlv ngib, r ni imu npvlnji vzduni
i vdni rim izbgvti dlv prcl n kim s du zdrv
vd.

Priprm zmlit z pdiznj zsd pdrzumv:

nivlisnj i rvnnj (vlvitih, nrvnih) trn,

unitvnj vigdinjih krv,

klcifikci (k zmlit isuvi kisl),

dubk rnj (d dubin rning sl),

pvrinsk priprm zmlit (drlnj, tnjirnj, frzirnj).

NIVLISN RN
Vri s rdi lk i fiksni uptrb mhnizci u brdi
zmlit, prviln sdnj i sprvnj d s vd zdri n nrvnim
pvrinm. N mnjim prclm bvl s run, n vim
mhnizvn (skrpri z grub i grdri z fin rvnnj).

SUZBIN VIGDINIH KRV

Rn d zsd mlin n trb pdizti n zkrvlnim
pvrinm. utim, k nmm drugg izbr, ptrbn d n
nklik msci pr sdnj zmlit istim d vigdinjih tprnih
krv. Z vu svrhu krist s hrbicidi n bzi Glifosata (Clinic 480
SL, Glifomark, Glifosav i slini). Vigdinji usklisni krvi
(pirvin, zub, divli sirk) mgu s uspn suzbiti hrbicidim n
bzi Fluazifop-p-butil-a (Fusilade forte), irklisni (plmid,
ppnc, mlik, grik, zl, kpriv i dr.) prprtim n bzi
Fluroksipir, kao to su: Starane, Fox i sl. .
Uklik s nki d nvdnih hrbicid vi n prizvd ili nisu
n listi dzvlnih, mgu s uptrbiti hrbicidi nvi gnrci, k
n primr: Focus ultra i Kletox z dngdinj i vigdinj
usklisn krv i Agram z tzv. hmisk knj".

LIRIVN UBRN
lin vliki ptr hrnlivih mtri iz zmlit. Zbg
tg , k s nlizm zmlit utvrdi d sdr mkr i mikr
lmnt mnji d ptimlnih vrdnsti, nphdn mlirtivn
ubrnj.

bl 1.
Primr dtln nliz sdr mkrlmnt u zmlitu
Dubina

0-30 cm

pH

CaCO2 Humus Ukupan N C / N

N2O

KCl

(%)

(%)

(%)

7.80

7.20

4.2

3.75

0.245

NH4+

8.8 : 1

P25

ppm

4.2

K2 O

NO3- Razmenjiv Vdorast- Razmenjiv Vdorastvorljiv

(mg/100g) vorljiv
(ppm) (mg/100g) (ppm)
48.3

48.0

18

45.0

50

bl 2.
Primr dtln nliz sdr mikrlmnt u zmlitu
Dubin

(ppm)
Ca

0-30 cm 1730.0

C/g
(me/100g)

Mg
55.0

Fe
19.1 : 1

C
Vdrstvrliv
(mS/cm)
sli (%)

(ppm)

16.6

Mn
7.4

Zn

Cu

6.4

2.1

0.9

2.24

0.08

U prksi nbl rzultt pkzl kmbinvn unnj u

zmlit rgnskih i minrlnih ubriv, u kliinm k su u
zvisnsti d prizvdn spsbnsti zmlit i plnirn visin prins.

d rgnskih ubriv u vu svrhu s uptrblvu:

dbr zgr stnjk (gvi i vii) u kliini d 20-30 t/ha,
uklik s ubrnj vri u trkm irin 1 m, dnsn 40-60
t/ha uklik s rstur p cl pvrini;1
glistnjk;
zlnin ubriv i kmpst.
Uprd s stnjkm i drugim rgnskim ubrivim u zmlit
s uns i NPK minrln ubriv s pvnim sdrm klium
(NPK 8:12:26 + 3% gO, 8:16:24, 8:15:20 i sl) u kliini 200-300 kg/ha.
UKLIK n m d s bzbdi stnjk ptrbn pvti kliinu
NPK ubriv n 400-600 kg/ha, t zvisi d prizvdn spsbnsti
zmlit.
ubriv s rsturu u trk (irin 1 m), i t 2/3 pr dubkg
rnj dn trin prd pvrinsku priprmu zmlit.
Bz dbrg stnjk nm rkrdnih prins u prizvdnji
mlin.
rilski i ivnjiki rkrdri, ki su istvrmn i svtski rkrdriu
prizvdnji mlin p dinici pvrin, uglvnm uptrblvu dbr
zgr vii stnjk (pr sdnj i svk drug gdin d kr
prizvdng vk zsd).
D bi s zmlit n dkvtn nin priprmil z sdnju
mlin nphdn utvrditi njgv grhmisk krktristik,
nksni u sn prd gdinu zsnivnj zsd. Uklik s prthdn
gi zlnini usv nphdn bzbditi 40 ppm pristupng zt u
zmlinm rstvru, 20 ppm pristupng fsfr i 180 ppm
pristupng klium. Nkn zrvnj zlning usv n dubinu
rning sl, trb pnviti nlizu i vntuln krigvti sdr
unnjm minrlnih ubriv zrvnjm n minimlnu dubinu d 20
cm.

Prm istrivnjim mrikih nunik stsk ubriv d drugih vrst stk ni

pln. Knjski stnjk bin sadri sm krv, kkii vliku kliinu nitrt t
m ttiti bilku, svinjski sdri mlu kliinu minrlnih mteri.
1

dlini rzultti u ubrnju zmlit z gdst v, upt,

nrit z mlinu pstiu s grnulisnim vdrstvrlivim
ubrivim, frmulisnim n bzi klium nitrt i dimnium fsft s
ddtkm sli huminskih kislin i nphdnih mikrlmnt. Z
rzliku d mnih ubriv n bzi klium sulft, nrit klsinih,
citrtn rstvrlivih minrlnih ubriv n bzi klium hlrid, visk
kvlitt bzbu ndprsn rzultt, kk kd zsnivnj
mlinjk, tk i ksni u rdvn minrln ishrni. U nvi vrm s
krist i sprdluu ubriv, n s inhibitrim nitrifikci,
dnsn s ddtkm nitrpirin, kk bi ztn kmpnt bil
pristupn bilkm u dum vrmnskm pridu. Vm rtk s
krist ktirn ubriv s kntrlisnm misim hrniv u zmlini
rstvr.
Ubin d s krni mtrili krist z nutrlizciu
izmnliv zmlin kislsti, li s rtk npminj d nphdn
sdr klcium 500 d 750 ppm u zmlitu nkn izvrn priprm
z sdnju. Sdr mgnzium trb d s kr 40-45 n pskvitim d
95-100 ppm n tim tipvim zmlit. Psbn znn d dns
Ca2+, K+1 g2+ bud urvntn. sim t mguu izblnsirn
usvnj mkrhrniv, ptimln bzbnst klciumm i
mgnziumm smnju pritisk inkulum plmnj.
Vm vn utvrditi i sttus bzbnsti zmlit
nphdnim mikrlmntim, psbn mngnm (n) i cinkm (Zn).
Uklik njihv sdr ispd 8 ppm dlzi d dficit istih, t s
uspn tklnj flirnim trtirnjm, ili unnjm snvnih ubriv
k sdr sv bign mikrhrniv.

KLCIFIKCI I CIDIFIKCI ZLjI

k su zmlit k kisl (pH 4,0-5,0) ptrbn izvriti
klcifikciu, s cilm d s smnji kislst i pbl struktur. Kd
blg kislih zmlit (pH 5,0-6,0) vu mru n trb vriti, v u tku
nklik gdin unsiti u zmlit fizilki lkln ubriv. Z
klcifikciu s n krist mlvni krnjk n lkim, ivi
(ngni) kr n tkim zmlitim u kliinm k zvis d
vliin kislsti. rintci rdi, d bi s pH vrdnst pvl z 0,7,
ptrbn unti 4,0 t mlvng krnjk u bliku CaCO3 n lkim, ili
k 2,16 t kr (ngng) n tim zmlitim. Plnirn kliin
mtril z klcifikciu s uns u zmlit u dv d tri nvrt, i t
pr dubkg rnj 2/3 prdvin kliin, 1/3 npsrdn prd plitk
rnj. Nphdn d s pri unnju srdstv z klcifikciu uns i
dgvru kliin rgnskih ubriv (stnjk, glistnjk, zlnin
ubrnj) kk bi mikrbilkm ktivnu krbnti mgli biti
rzlni dlvnjm ugln kislin (H+ + HCO3-).
N zmlitim lkg mhnikg sstv uklik pH
vrdnst zmlit ni d 5,5 vrl st dlzi d dficit u ishrni
klciumm, mgnziumm i fsfrm. U tm sluu s krist mlvni
krnjk, ili dlmit, njihv mvin, ili drugi krni mtrili u cilu
nutrlizci izmnliv zmlin kislsti.
N prpruu s gnj mlin n krnim zmlitim
(pH>7), li k nm drugg izbr pr sdnj ptrbn izvriti
cidifikciu (zkilvnj), t s psti ubrnjm fizilki kislim
ubrivim. U vu svrhu u tku zimskg prid u zmlit s n
unsi sulft gv (FeSO4), u tku vgtci, z prihrnjivnj,
mnium sulft (NH4)2S4. k, npr., lim d smnjim pH vrdnst
zmlit s 8,0 n 6,5, ptrbn d kd pskvitg zmlit unsm
1.300 kg/ha mlvng sumpr, kd glinvit pskvitih 1.570 i

glinvitih 1.700 kg/ha. Nkn cidifikci n vkvim zmlitim s u

rdvn ishrni krist vdrstvrliv ubriv n bzi sulft:
mnium sulft, klium sulft, mgnzium sulft, ili NPK frmulci i
prst sli s niskm pH vrdnu.
Plvinu minrlnih ubriv rsturiti p cl pvrini pr rnj
i zrti, drugu plvinu psl snj k svk sdnic (20-30 grm
p sdnici).

DUBK RN
N prviln dbrnim zmlitim z zsd mlin ni
ptrbn riglvnj (zbg plitkg krnvg sistm), v ptrbn
sm dubk rnj n dubinu 30-40 cm, dnsn d dubin rning
sl.
k s mlin sdi u sn, rnj ptrbn izvritiu ulu i
vgustu, nksniu sptmbru mscu. Kd prln sdnj v rdn
prci s izvdi u sn ili zimu.
lin nikk n uspv n slb drnirnim i sbinim
zmlitim. ptimlni uslvi z prizvdnju iskluuu prvlivnj
krnvg sistm, k i u vm krtkm vrmnskm pridu.
Krnv dlic s ktivnim rstm pti d s gu i nkn sm
24 s dlzi d dumirnj u sluu prvlnsti i ndsttk
kisnik. Pvn vlnst zmlit pvv mgunst pv
zmlinih ptgn, psbn plmnj n krnvm sistmu
Phytophtora fragarte var. rubi.

10

PVRINSK PRIPR
ZLjI, BLVN I
PRVLjN BRZDI
N uzrn zmlit prv s rsturi 1/3 d plnirn kliin
NPK ubriv, ztim s vri unkrsn tnjirnj, drlnj, p ptrbi n
tim zmlitim i frzirnj i nzd rvnnj.
Ukliku prthdn snvn brdi zmlit ni unt
dvln kliin rgnsk mtri, nd s u sdnji m uptrbiti 2
d 4 t/ha glistnjk (lumbrik-humus), ili 1 d 2 t/ha
viskhumifikvnih pltirnih rgnskih ubriv. Kd suu pitnju
NPK ubriv, ptrbn znti d su nbl n k sdr fsfru
vdrstvrlivm bliku uz ddtk huminskih kislin, k i ptrbnih
kliin klcium nitrt i mgnzium nitrt, t s utvru
prthdnm hmiskm nlizm zmlit. U ndsttku drugih
rgnskih ubriv, m s uptrbiti i kmpst. sim fizikihi
hmiskih sbin, primn kmpst ili lumbrik-humus dprin u
znn mri i zdvstvnm stnju zmlit i smnjiti pritisk
inkulum nvniih ptgn.
P bvlnju vih prci pristup s rzmrvnju i
blvnju rdv i kpnju brzdi ili m z sdnju.
N rvnm trnu rdvi s pstvlu u prvcu svr-ug. N
slb ngnutim trnim prvc rdv m bitiu prvcu pd trn.
N vtrvitim plim rdv pstviti u prvcu duvnj nih
vtrv. V ngib trb izbgvti, li k nm drugg rnju tm
sluu rdv pstvlti pprn n pd trn.

11

PRDLG SRI LIN

Uvvui grklk i drug uslv Srbi i Bsn i
Hrcgvin prdlm 4 srt mlin: Vilmt, ikr i ulmii d
dnrdnih i Plku d dvrdnih srti mlin.
Prilikm izbr srti rukvdili sm s sldim injnicm:
zhtvi trit,
rdnst, tprnst prm blstim
spcifinst grklkih uslv
Vilmt (Willamette) - Vm rdn srt - u pvlnim
grklkim uslvim i uz dbru ngu d prins i prk 20,0 t/ha.
Pldvi Vilmt szrvu srdnj rn - plvinm un u prsnim
uslvim. Pldvi su srdnj krupni d krupni, prsn ms k 4 g,
zbln kupsti, tmn crvn b, vrsti, sltk nkisli, rmtini i
ukusni. Ktunic u pldu dzrvu dn vrmn. Przrli pldvi
dbiu tmn crvnu bui td su izuztn pgdni z prizvdnju
sk.
Lk s bru i dbr pdns trnsprt. Pgdni su z
smrzvnj i drug vidv prrd. bun ini vi br usprvnih
izdnk. Rdn grnic su srdnj dug, svitliv i n lm s pd
trtm rd. Vilmt smpldn srt.
lrntn prm knmski nttniim virusim, umrn
stliv prm plmnji puplk i rdnih lstr mlin.
Rltivn dbr pdnsi sun prid.

12

Slik 1. Pldvi
srt Vilmt

ikr (Meeker) - Nvi mrik srt, k s zbg visk

rdnsti i kvlitt pld iri u vi zml. Pinj d zri u prsku 7
dn psl Vilmt.
Pldvi su krupni (k 4,5 g), udnni tkm cl brb, rk
crvn b, vrsti, zrubln-kupsti, gltki, prvilng blik,
rmtini i sltk nkislg ukus. Lk s bru i dbr pdns
trnsprt. k, pgdni su z smrzvnj i dfrstciu
(dmrzvnj). bun vm bun i rdn.
Rdn grnic s n pviu pd trtm rd i dr g n
prifrii bun ili plir, t lkv brbu. P dnm dunm mtru
stvl s sm 4-5 izdnk. nj tprn n kstrmn zimsk
mrzv u dnsu n Vilmt, mutim t s u izvsn mri kmpnzu
injnicm t im dubli zimski dmr i nt ksni kr u prl.

13

Slik 2. Pldvi
srt ikr

v srt mnj stliv n lubistu pgvst li i

izdnk mlin, tprn prm ntrknzi i ri mlin.
Izdnci su buni i mnj tlrntni n suu, zbg g s
prpruu d vu srtu trb giti u uslvim nvdnjvnj. Rdn
grnic su dug, snn i dbr rsprn n dvgdinjim
izdncim. rzu s n v visini u dnsu n Vilmt. Zbg
bunsti izdnk i rdnih grnic, ptrbn ddtni nsln.
ulmin (Tulameen) - Nvi kndsk srt. Pldvi su
krupni (z k 2 g ti u dnsu n Vilmt), dugg, kning blik,
svtl crvn b, rmtini i sltk nkislg ukus. Dbr s uvu
i stu svi nklik dn psl brb.
Prvnstvn su nmnjni z ptrnju u svm stnju,
pgdni su i z smrzvnj i drug vidv prrd. Izdnci su buni,
zln b, s nprviln rsprnim purpurnim pgmu
prizmnm dlu izdnk.
Dvgdinji (rdni) izdnci su ki, prilin usprvni, siv uti,
s uzdunim pucnjm kr u bznm dlu. Rdn grnic su vrst
vzn, rltivn dug i usprvni u dnsu n ikr. Pldvi su dbr
rsprni i imu rltivn dugu ptlku. v srt stliv n
glivin blsti k izzivu sunj stbl i trul krn, psdu
izvsnu tprnst n virus.

14

Zbg dug prid cvtnj i zrnj pldv izln v

vrvtni infkci pldv sivm truli.
Psbn prblm v srt njn visk stlivst n suu i
izmrzvnj.
Prpruu s z gnj u upniim krvimu kim im
dvln vd z zlivnj i ztvrnm prstru, prvnstvn z
ptrnju u svm stnju.

Slik 3. Pldvi
srt ulmin

15

Plk (Polka) - Nvi, dvrdn vm ppulrn plsk srt.

Zbg dling kvlitt pldv, vrmn szrvnj, rdnsti i
izrn tprnsti, Plk s vm brz iri u prizvdnim zsdim u
Plsk i drugim pzntiim mlingrim u svtu. Pldvi v srt
su sitnii d srdnj krupni, knini, svtli crvn b, vm
privlng izgld, blg kvlitt d vin dvrdnih srti mlin.
Prvshdn nmn im z ptrnju u svm stnju, li zbg
dbrih thnlkih krktristik, pldvi Plk s mgu uptrblvti
i z rzliit vidv prrd.

Slik 4. Pldvi
srt Plk

16

PRDLG SIS Z GN LIN

d vi rzliitih sistm z gnj mlin prpruum
sistm plir. Z vkv sistm ptrbn ugrditi nsln ki s
pstvl, p prvilu, nrdn gdin p sdnji ( m i istvrmn s
sdnjm).
Nsln s ssti d stubv (drvnih, btnskih, mtlnih) i 2-3
rd pcinkvn ic. Prpruum drvn stubv (bgrmv ili
hrstv) r su nftinii.
Ptrbn duin z stubv 2,5 m z n i 2,3 m z stubv
u rdu, prnik 10-12 cm u dnjm i 8-10 u grnjm kru stub. ni
stubvi s pbiu n dubinu k 70 cm, stubvi u rdu 50 cm.
Stubvi s pstvlu n rstnju d 5-8 mtr, t u zvisnsti d
knfigurci trn. ni stubvi s bvzn nkriu (ksnicim ili
n drugi nin). k, ptrbn nkristi i svki dsti unutrnji
stub (pmu dv drvn ksnik kd drvnih ili ic vg prmr
kd btnskih stubv).
Stubvi s mru pstviti u ptpun vrtikln pl i
vizirti kk bi rdvi plir bili prvi.
Nkn k 15 dn p pstvlnju stubv, dnsn pstiznj
njgv ptpun stbilnsti, vri s pstvlnj i ztznj dv rd
pcinkvn ic, prmr 2,5 mm z grnji i 2,2 mm z stl rdv
nsln. Z vu nmnu mgu s uptrbiti i ic d luminium ili
plstik, k imu vi prdnsti.
Prvi gnji rd ic u srdnjintnzivnim zsdim pstvl s n
visini d 1,5-1,6 m, drugi (dnji) n 0,8-1,0 m. U visk intnzivnim
zsdim m s pstviti i tri rd ic, n visini 1,7-1,8 m.
ic s mr dbr ztgnuti kk bi mguil vrtiklni
pl izdnk i uvrstiti (klmficm ili ksrim u bliku ltining
slv U).
U kvlittn ngvnim i bunim zsdim s mr ugrditi i
ddtni nsln. n s ssti d 3 niv prg k s pstvlu n

17

n stubv, ic ili plsting knp. Prv prg duin k 1,0 m

(0,5 lv i 0,5 dsn d stub), pstvl s n visini d 0,6-0,7 m, drug
duin 0,8 m (0,4 s lv i 0,4 s dsn strn) n visini d 1,0-1,1 m,
tr duin 0,6 m n visni 1,4- 1,5 m iznd zml. ic ili plstini
knp vzu s z krv prki i zt du plir. Prk ic s
prbcuu rdn grnic mlin, t bzbu bl prvtrvnj i
sunnst, pvrtn vi rd i bli kvlitt pld.

SDN LIN I BR SDNIC P HKRU

PVRIN
Z pdiznj plntnih zsd mlin kristiti iskluiv sdni
mtril prizvdn u mtinim zsdim ki su pd stlnm
kntrlm kmptntnih strunjk iz Institut, Zvd z plprivrdu
(plprivrdnih stnic) ili fkultt. tini zsdi grntuu
pslutnu srtnu istu i bsprkrn zdrvstvn stnj sdnic (bz
prisustv virusnih i drugih blnj, nmtd i grinj).
lin s sdi d sni d rng prl. U suvlim i tpliim
krvim i n lkim zmlitim primnju s uglvnm snj
sdnj. utim, u npvlniim klimtskim uslvim i n tim
zmlitim, mlin s prtn sdi u rn prl. snj sdnj im
niz prdnsti, iz dv snvn rzlg: ) vk s u tku zimskg
dmr bzbd dvlnim kliinm vlg; b) prsci il klusirui
n njim s brzuu il sisvic, k rn u prl, im s zml
zgr intnzivn bvlu svu funkciu, bilk imu rnii ptk
vgtci i br s rzviu.
linjci zsni u sn u prv gdini p sdnji rzviu
snn izdnk, vu drug gdini dns rd i vrdnst pkriv
trkv tku prizvdnj.

18

Z sdnju kristiti izdnk s dbr rzvinim krnm,

dnsn s 8-10 glvnih il uz bil brstuih ilic, prnik
lvk i s dst uvnih puplk.
Priprm izdnk z sdnju buhvt sld mr:
) dtln kntrl krnvg sistm i sdnic n prisustv
pruzrkv blsti i ttin i rznh tnj (mhnik,
izmrzvnj sunj i dr);
b) dstrnjivnj tnihi suvih ilic d snv ili d
zdrvg mst, i skrivnj ilic n 10-15 cm. rb dsi il k
s ukrtu ili prpliu s drugim ilm;
c) ptpnj krn sdnic u ku k s sstvl d dng
dl sv gv blg, dv dl ilv i dng dl vd, s
cilm lkg uspstvlnj kntkt krnvg sistm s zmlm i
brg prim izdnk.

Slik 5.
Ptpnj sdnic
prd sdnju

Vn upzrnj: k s iz bil kg rzlg priprmln

sdnic n psd dmh, ptrbn ih bvzn utrpiti.

19

Pr ptk sdnj, uklik u prthdn priprmi zmlit

nisu unitn ttin zmlit, ptrbn u tvrn brzd z
sdnju stvitn nki d zmlinih inskticid, k t su: Frt G-5,
Gltin [Rvicid), Dtn i dr., u prpisnim kliinm. Sdnj
mlin s p prvilu vri run.

Slik 6. blvnj prvc rdv

Nbl sdnju bvlti p blnm vrmnu ili u utrnjim

i pslpdnvnim svim. Sdnic s sd 3,5 cm dubl ng t su
bil u mtinjku. D bi rdvi bili prvi, prthdn s du istih zt
knp, p s sdnic pstvlu uz njg.
Rstnj izmu psnih izdnk u zvisnsti d srt:
Vilmt 2,2-2,5-3,0 m x 0,25 m, t prktin zni d z
dn hktr zsd pri murdnm rstnju d 2,2 m
ptrbn 18.000 sdnic, 2,5 m - 16.000 i 3,0 m - 13.200 sdnic;

ikr 3,0 m x 0,33 m, dnsn 9.900 sdnic.

20


Kd dvrdnih srti mlin sdnj s bvl n rstnju
d 2,5 - 3 m x 0,50 m, t. 8.000 sdnic kd murdng
rstnj d 2,5 m i 6.700 kd rstnj d 3 m izmu rdv.
Im primr d s mlin ssvim uspn gi i n mnjim
murdnim rstnjim (1,8-2,0 m), li u vkvim sluvim
tn uptrb mhnizci u nzi zsd.
Pt sdnic zuzm sv pl, zgr s zmlm dk s
krnv sistm u ptpunsti n pkri. Ztim s dd mnj kliin
dbr zgrlg stnjk i minrlng ubriv i sttk brzd ppuni
zmlm.

Slik 7. Prviln pstvlnj sdnic

Prilikm sdnj vditi rui d stnjk i minrln ubriv n

du u npsrdn kntkt s krnm r m di d pv
gtin i sunj ilic.

21

Psni izdnci s skruu n 2-3 puplk u prl pr

krtnj vgtci, bz bzir kd sdnic psn.
k zmlit z sdnju mlin sdri visk prcnt glin
prpruu s sdnj mlin n bnkvim. vkvim ninm sdnj
sprv s pv zbrivnj zmlit, pv gunj krni
stvrnj uslv z rzv ptgn n krnu.

Slik 8. Gnj mlin n bnkvim

22

NG I ZI ZSD LIN U PRV

GDINI
Ngm i ztitm u prv gdini ptrbn zsd priprmiti d
vu nrdn gdini dns nmnj 70% d rd u gdinm pun
rdnsti.
U tm ciluu tku prv vgtci prduzimu s sld mr:
drvnj zmlit u rstrsitm stnju i stnju ptimln
vlnsti;
prihrnjivnj zsd ztnim minrlnim ubrivim; i
ztit zsd d blsti, ttin i krv.
Pr ng t svi izdnci izbiu n pvrinu zml n sm s
kpvti v pliv rzbiti pkricu i plviti k sdnic u rdu.
utim prstr trb kultivirti 3-5 put, t u zvisnsti d stnj
zmlit.
Krv u prv gdini unitvti mhnikim putm.

Slik 9. drvnj zmlit u mldm zsdu mlin

23

Kd iz psng izdnk izrst nv mld bilk i drst

15-20 cm, stri izdnci s pliv dsku d zml, izns iz zsd i
spluu.
Prv prihrnjivnj ztnim minrlnim ubrivim bviti
dmh p izbinju izdnk, u kliini d k 100 kg/ha, drug, u
ist kliini, u fzi kd s nvi izdnci ukrn i stri tsku d zml.
N sirmniim zmlitim i suvim ltim m s izvriti i tr
prihrnjivnj s istm kliinm u vrm kd su izdnci viski k 60
cm.
Prihrnjivnj s vri u trkm - 50 cm s dn i 50 cm s drug
strn rd.
U tku prv gdin ptrbn bviti 4 trtirnj (prsknj]
zsd prtiv blsti i ttin. S vm mrm s pinj dmh p
primu sdnic i ptku njihvg intnzivng vgttivng rst,
prm prilnm prgrmu ztit (izuzv prvg trtirnj).
Krm prv gdin (nvmbr, dcmbr) ili u rn prl
nrdn gdin ptrbn zsd pubriti kmbinvnim minrlnim
ubrivim, nkm d frmulci NPK 8:12:26 +3% gO, 8:16:24, ili
8:15:20, u kliini d 600-1.000 kg t u zvisnsti d stnj i
prizvdn spsbnsti zmlit. ubriv s rsturu dv nvrt
(rzmk k 3 ndl) u trkm - 0,5 m dn i 0,5 m s drug strn
rd.

24

PHNIK I GRHNIK R U
ZSDI U RDU (D DRUG GDIN D
KR KSPLCI ZSD)
U nrdn gdini p sdnji prv mr ku trb prduzti
snvn ubrnj s NPK ubrivim, uklik t ni urn u tku
sni.
d prv gdin p ndl, prd minrlnih ubriv, ptrbn
zsd ubriti s stnjkm, u kliini 10-15 tn/h k s unsi
svk ili 20-30 tn/h k s unsi svk drug gdin.
Prd snvng ubrnj, svk gdin s sprvd sld
pmthnik i grthnik mr u zsdim mlin u rdu:
1) dbirnj i vzivnj izdnk z rd;
2) Uklnjnj suvinihi prkrivnj dbrnih izdnk;
3) Uklnjnj dvgdinjih (nkn brb) i prrivnj mldih
izdnk;
4) Pvrinsk brd zmlit;
5) Unitvnj i sprvnj rzv krv;
6) Sprvnj stvrnj pkric n pvrini zmlit;
7) Prihrnjivnj;
8) Nvdnjvnj;
9) Sprvnj lmlnj rdnih grnic (pdvzivnj).

25

DBIRN IZDNK Z RD
U tku gdini vri s bvzn u prl, npsrdn pr
krtnj vgtci, kd pr psnst d pznih prlnih mrzv.
ptimln br izdnk ki s stvlu z rd u zvisnsti
d srt i bunsti zsd. Kd srt Vilmt stvl s 5-6 izdnk
p dunm mtru, ki su srdnj rzvini i brsli puplcim
itvm duinm (dblin lvk - izbgvti nkrupni), u mnj
intnzivnim zsdim, sm 5 p dunm mtruu viskintnzivnim i
bunim zsdim (psbn u nim ki s nvdnjvu).
dbrni izdnci s usprvlu p vrtikli i vzuu ili
privruu z icu nsln. Kd pr psnst d pznih prlnih
mrzv, izdnci s prkruu n visinu d k 170 cm ili n dv
puplk iznd vrng rd ic. Prm ptrbi prkruu s ili
prruu bn grnic uklik su bun.
stli prkbrni izdnci s sku d zml i zdn s
prkrnim izdncim izns iz zsd i spluu.

Slik 10. i 11. Prviln (lv) i nprviln (dsn) dbirnj i vzivnj izdnk u prl

26

UKLNN PRVIH SRI LDIH

IZDNK
r k s sprvdi u nklik nvrt - d krtnj vgtci
d prd kr m (uklik bzbn zlivnj). Prviln d s
izdnci n zlmu v d s njuu d snv (zbg psnsti d s
ptrlk" n zrzi nkim glivinim blnjim).
P prvilu, nvizbil izdnk trb uklnjti pr ng t
drvn. Ptkm brb nvi izdnci (ki trb dnsu rd), u idu
gdini, n bi smli d budu dui d 10-15 cm. dmh psl brb
ptrbn dstrniti d snv sv izdnk ki su dnli rd, iznti ih
iz mlinjk i spliti. Istvrmn dstrniti slbi i tn izdnk iz
tku gdin kk bi s mguil d s bl rzviu izdnci ki s
stvlu z zmnu.

PVRINSK BRD ZLjI I UBRN

ZSD
Ptrbn bzbditi d zmlit u zsdu mlin bud u
rstrsitm stnju i bz krv tkm itvg vgtcing prid, t
s psti m brdm zmlit i kmbincim brd i primn
hrbicid. snvn funkci pvrinsk brd zmlit su: uvnj
vdng i vzdung rim, unitvnj i sprvnj rzv krv i
unnj ubriv u znu krn.
U zvisnsti d snvnih fizik-hmiskih i drugih
krktristik zmlit, d ptk brb ptrbn bviti 2-3
murdnih kultivirnj (frzirnj, tnjirnj) ili knj u humidniim
prdlim i 3-4 run prnj ili plvlnju rdu, uz istvrmn
uklnjnj prvih sri izdnk i prihrnjivnj.

27

Prv prln brd s izvdn dmh p nstnku snng

pkriv i prsuivnju zmlit (p prvilu u mrtu), psl
rsturnj stnjk i minrlnih ubriv.
Psldnju murdnu brdu zmlit u tku gdin trbl bi
izvriti dmh psl brb (ili psldnjih dn brb), dnsn
npsrdn pr ili psl dscnj izdnk ki su dnli rd.
vkv nin murdn brd zmlit u prksi pkz
vlik prdnsti, nrit u ridniim krvim i u ndsttku uslv z
zlivnj zsd. utim, psldnjih gdin svtsk trit im sv
v zhtv u pgldu ist pldv mlin, t s prpisu
bvznim stndrdim kvlitt (GlobalGAP)2, zbg g ptrbn
d s uskldi thnlgi pvrinsk brd zmlit u rdnim zsdim
mlin.
U tm prvcu, utri v publikci prdlu sld izmn i
dpun v thnlk prci:
(1) D ptk brb bviti dn murdn kultivirnj ili plitk
rnju rn prl, npsrdn p vzivnju izdnk, i dv
run prnj ili plvlnj u rdu uz istvrmn uklnjnj
prvih sri izdnk i prihrnjivnj;
(2) Drug prnj izvriti prd cvtnj. urdni prstr
drvti trupirnjm ili knjm (runim ili minskim
putm) u dv d tri nvrt;
(3) r prnj, p mgustvu izvriti p zvrn brbi, nkn
dscnj izdnk ki su dnli rd i dliming prrivnj
nvih, kk bi s isti bl priprmili z nrdnu vgtciu.
Gnj pkrvnih usv, dnsn tzv. ztrvlivnj
murdng prstr prdstvl ubin nin drvnj pvlng
stnj zmlit u intgrlnm sistmu prizvdnj mlin. Z

Smtr s d u ridniim krvim psti ltntn psnst d s usld st murdn

brd zmlit pldvi mlin dlimin kntminiru sticm prin i drugih
rgnskih i nrgnskih prims iz sv brng zmlit.
2

28

ztrvlivnj s krist ubin vigdinj vrst trv, lulv i

viuk. U trvn smsi m biti i vic. Ztrvlivnj kmpltn
pvrin murdng prstr s m vriti u mu/unu, ili u ksn
lt, nkn sdnj, ili u gdini prd sdnju mlin, k s ptm
bvlu prthdn priprmln hrbicidn, ili mhniki brn
trk.
Rdvnim prhdim mlr (6 d 8 p szni) uspn s
kntrli zkrvlnst, nbl rzultt pkzu bl dtlin u
smi s viukm.
lin, zbg rltivn viskih prins i vgttivn ms,
zhtv unnj vlikih kliin ubriv (rgnskih i minrlnih) svk
gdin, d kr prizvdng vk zsd.
d rgnskih ubriv nbli dbr zgr stnjk (gvi i
vii) u kliinm 10-15 t/ha, k s ubri svk, dnsn 20-30 t/ha,
k s ubri svk drug gdin i glistnjk. v ubriv s rsturu u
trk (0,5 m s dn i 0,5 m s drug strn rd plir) u rn prl,
dmh nkn vzivnj izdnk.
Kd tih zmlit, kd kih vm znn bzbditi
stbilnst strukturnih grgti dbru drnirnst, bl rzultt du
dlimin zgrli stnjk, ili dlimin kmpstirn rgnski mtril,
t zlnin ubrnj, r s n t nin u znn mri smnju
zprminsk ms, vznst krupnih strukturnih grgt (grudvi) usld
vlik lplivsti mhnik frkci glin, k dminir u mhnikm
sstvu zmlit. Dbr rzultt d i unnj psk (pskivnj) pri
mu trb vditi run grnulmtriskm sstvu, vntulnm
sdru klid, u rim sluvim i minrlnm sstvu psk.
Unnjm stnjk pvv s vdrlivst lkih zmlit,
pvv s risnst tkih zmlit, infiltrci vdu zmlit
zntn br. U prl s zmlit br zgr, t mikrbilk
ktivnst v, minrlizci br i dstupnst nphdnih bilnih
hrniv v. Sv t dprinsi blm i udnnim prstui rzviuu
zsdu, k rzultt mikrklimtskih prmn smnju s i pristisk
inkulum rzliitih ptgn i ttin. Ptpunm humifikcim

29

nstli humti klium i klcium bzbuu visku dsrptivnu

spsbnst klidn micl, zhvluui mu rst prcnt
iskrinsti untih hrniv i smnju s ngtivn fkt p ivtnu
srdinu, dnsn rizik vntulng zgnj pvrinskih, ili pdzmnih
vd usld ispirnj.
Nkn zsnivnj s svk gdin unsi mksimln 1 d 2
vntuln 3 t/ha pltirnih, viskhumifikvnih rgnskih, ili
gnsk-minrlnih ubriv, k mgu sdrti i d 4% zt, ki s
bin spri minrlizu, t i pln, nrit n lkim
zmlitim, gd nitrtn frm pdln brzm ispirnju,
mnini blik pristupng zt, pgtvu n viim tmprturm,
dvdi d tksing fkt.
Prd stnjk, k snvn ubriv uptrblv s i
dgvru frmulci minrlnih NPK ubriv (8:12:26 + 3% g,
8:16:24, 8:15:20, 15:15:15 i dr) u kliini 600-900 kg/ha. inrln
ishrn zvisi d bzbnsti zmlit nvniim mkrlmntim
i njihv pristupnsti bilkm, grklkih krktristik
prizvdng pdru i mtrlkim uslvim u dt prizvdn
szni, primnjnih gr i pmthnikih mr, li i srtn spcifinsti.
rb npmnuti d su sv vrst gdstg v izuztn
stliv n krinj bil NPK frmulci, ili pdinnih ubriv
k u svm sstvu imu hlrid. Klsin mn ili kmplksn
ubriv rstvrliv u citrtim, uglvnm su frmulisn n bzi klium
hlrid (KCl). Zbg tg ih trb izbgvti kd snvng ubrnj i
zsnivnj mlinjk, li i kd rdvn minrln ishrn. Kd sdr
hlrid u zmlinm rstvru pr grnicu d 600 d 700 ppm pinj
znn smnjnj usvnj nitrt, k npvlnig blik zt u
zmlitu, psl izvsn grnic, hlr u bilnim tkivim pinj d
dlu tksin.
Zbg svg vg u ubrnju mlin trb kristiti sm mn,
ili kmplksn grnulisn ubriv frmulisn n bzi klium nitrt i
mnmnium fsft, ili dimnium fsft. ubriv frmulisn n

30

bzi klium sulft su primnliv n zmlitim s nutrlnm ili blg

lklnm rkcim zmling rstvr.
I v ubriv, idntin rgnskim, rsturu s u trkm u dv
nvrt (p 50% d plnirnih kliin) i t: dn plvin u drug
plvini nvmbr, drug plvin u rn prl, istvrmn s
rgnskim ubrivm i kpvnjm.
Kd kstrmnhmisk rkci zmling rstvr, kk kd
kislih, tk i kd lklnih zmlit, u sluvim npristupnih frmi
drnih mkrlmnt, ndkvtng dns pdinih hrniv, li i
u sluu ndkvtn vlnsti zmlit, krnv sistm mlin niu
stnju d usv dvln kliin hrniv, nphdnih z nrmln
prst i rzvi, k i n zmlitim vm bgtim u pgldu sdr
snvnih bignih lmnt.
Nvnii mkrlmnti u ishrni mlin su zt i klium. Z
rgnsku prdukciu i vgttivni prst zt prdstvl nzmnliv
mkrhrniv, dk klium prsudn z prins i kvlitt, li i tprnst
n blsti, ili pk n suu i zimsk mrzv.
D bi s dbili plnirni prinsi i dbr kvlitt pld, prd
snvng ubrnj ptrbn i prihrnjivnj zsd ztnim
ubrivim, u kliinm 200- 500 kg/ha, t zvisi d vrst ubriv i
stnj zsd. Izvdi s p prvilu u tri nvrt (prd ptk vgtci,
prd cvtnj i pr ptk zrnj) u priblin dnkim kliinm i
tk, istvrmn s brdm zmlit u zsdu.
U nim uslvim prihrnjivnj s vri KAN-m 27% N,
nitrmnklm 21% N n blg kislim i kislim zmlitim,
UREA-m 46% N i mnium sulftm n nutrlnim i lklnim
zmlitim.
Vm vn d s prvilnm minrlnm ishrnm izbgn
kumulci fsftu zmlitu. Pvn dz fsfr u ishrni vd k
blm usvnju P2O5 i Cu, li smnjuu usvnj Ca. k, visk
sdr izmnlivg fsfr st dvdi d pv dficit u ishrni

31

cinkm. Visk dz klium u ishrni, kivn smnjuu usvnj

Ca i Mg, pvvu kncntrciu P2O5, K2, F i Cu u listu.
Izblnsirn ishrn ztm i kliumm s drug strn
dprinsi pvnm usvnju cink i bkr.
Vn npmn:
Pv dficit ili tksinsti n su kd prm u
minrln ishrni ztm, kliumm i mgnziumm.

FLIRN PRIHRNIVN
Svrmn thnlgi gnj mlin zsniv s n nvm
kncptu ishrn, p km k 10 d 15% ukupnih kliin hrniv trb
unti putm flirn primn. N t nin dprinsi s pstiznju
vrhunskg kvlitt, li i pvnju, dnsn indukvnju tprnsti n
prvluu blsti.
Rdvn vikrtn flirn primn klcium, prm nkim
utrim dprinsi dum uvnju, li s dbiu i krupnii i mng
vri pldvi, s vim um rlnd i s vim sdrm bnih
mtri.
Krm lt, nvfrmirni izdnci trtiru s rstvrm
mnklium fsft. Flirn ishrn bgt fsfrm i kliumm
dprin d nkn bilng nvdnjvnj, knvntg lt, ili biln
ishrn ztm, stvrni rdni puplci n mtmrfziru u vgttivn
lmnt.
U sn s vri bvzn trtirnj izdnk, tzv. plv prsknj,
kd srdnj dnvn tmprtur uvk n spdnu ispd 15C. Kk bi
izdnci n vrm dbcili lisnu msu, nphdn primniti klium
nitrt s ddtkm cink s pH vrdnu rstvr k 6,5. v prsknj
s bvl kncntrcim k 1% (5-8 kg/ha n 500-600 l vd). Drug
trtirnj, k s bvl nkn 7 d 10 dn izvdi s kncntrcim
rstvr k 2% (10 kg/ha u 400-500 l/ha vd). vkv flirn ishrn

32

bgt kliumm uslvi priprmu izdnk z przimlvnj.

Pvnj kncntrci, dnsn gustin liskg sk, smnjnj
kliin slbdn vd u muliskm prstru, nkuplnj plstinih
mtri pvv viskzitt, dnsn tprnst n nisk tmprtur i
smnju psnst d mgug izmrzvnj izdnk. vkv stnj
drmntnsti prkidmu prlu lnm trminu, shdn kivn
vrmnsk prgnzi u vrm cvtnj.
U flirn ishrni s primnjuu NPK frmulci s
dgvruim sdrm mikrlmnt, k n sdr biurtnu uru
u ztn kmpnnti, niti hlr, ili drug ttn, p k ni blstn
mtri. dns NPK 2:1:4 pgdu frmirnju rdng ptncil,
nphdn d dns midn i mnin frm zt bud prviln
izblnsirn.
Primn sncilnih minkislin im nzmnlivu ulgu u
sluvim zbilnih prblm u prstui rzviu zsd mlin. bin
s primnjuu kd strsnih situci, pput tpltnih udr, nkn
mrzv i prid s niskm tmprturm, pvgrd, ili nkn
dflici usld npd ptgn, ttin, ili mhnikg dlvnj
lung vtr. minkislin dprins i blm usvnju primnjnih
ztitnih hmiskih srdstv.
U pgldu rgvnj n flirnu primnu mikrlmnt
mlin psbn dbr rgu n primnu gv i br.
Vm dbr rzutt, kk u flirn primni, tk i u
frtigcii du i ubriv s ddtkm bistimultr, pput kstrkt
mrskih lgi, n scophyllum nodosum. Primnm vkvih
ubriv u gdstm vu n dlzi d znng pvnj prins, li
s znn pvv krupn pldv i sdr suv mtri.
Vn upzrnj:
k s flirn prihrnjivnj vri istvrmn s
prsknjm rstvr s priprm p sldm rdsldu: Vd +
flirn ubriv + inskticid + fungicid = rstvr z trtirnj.

33

"HAIFA" PRGR ISHRN LIN

Psldnjih gdin n tritu minrlnih ubriv su st izmn
nziv i njihvih frmulci. U mlingrim Srbi s dst cn
izrlsk ubriv. U prilgu przntum N1" prgrm ishrn
mlin.
(1) Z snvn ubrnj prdl s frmulci Multi Comp Base
(13:11:20 + 2 gO + m + huminsk kislin) u kliini
200-300 kg/ha u trk. Z kisl zmlit dd s 50-100
kg/ha MultiCal (15,5:0:0+26,5 C), p cl pvrini.
(2) Npsrdn prd cvtnj unti 100 kg/ha MultiKMg-kristlng
(12:0:43+2 gO).
(3) d ptk vgttivng prst, dnm ndln trtirti s
Polyfeed 20:20:20+ m u kncntrcii 0,5%.
(4) Prd cvtnj flirn trtirnj bvl s frmulcim
Polyfeed 11:44:11 + m u ist kncntrcii.
(5) U zmtnju, frmirnju i prstu pldv z flirn
trtrirnj kristiti Polyfeed 16:8:32 + 2gO.
(6) Krm lt, nkn zvrtk brb z frmirnj dkvtnih
rzrvi z nrdnu sznu trtirti frmulcim Polyfeed
20:20:20 + m ili Polyfeed 16:8:32+ 2gO.
(7) Z bl przimlvnj d plvin sptmbr primniti dn
ili dv flirn trtmn frmulcim MultiKMg (12:0:43 + 2
gO) - kliumnitrtm.

34

PRDLG ISHRN LIN KRZ SIS KP

P KP
(1) Kd k kislih zmlit uptrbiti ulti-Cal 15,5:0:0 +
26,5 CaO (1 kg n 1.000 l vd).
(2) S ptkm nvdnjvnj unti k 100 kg/ha frmulci
Polyfeed 20:20:20 + m.
(3) Ukoliko se oekuju visoki prinsi mlin, nd bvzn
unnj gnisala (10,8:0:0 + 9,7 g) u kliini 25 kg/ha
ndln u fzi zmtnj i pldnnj.

URDN BRD
Vri s mlim tnjirm i rtfrzrim, u rdu uglvnm
run (kpvnjm). bvl su nklik nvrt, t u zvisnsti
d stnj zmlit.
Npsrdn psl brb prpruu s plitk brd zmlit u
murdnm prstru zsd.
Prihrnjivnj izdik mlin ztnim ubrivim bvzn
mr rdi pstiznj viskih prins i kvlittnih pldv. Izvdi s p
prvilu, u tri nvrt (prd ptk vgtci, prd cvtnj i pr ptk
zrnj, u priblin dnkim kliinm.
Ptrbn kliin ztng ubriv z sv tri prihrnjivnj u
zvisnsti su d stnj zsd i vrst ubriv, i kru s d 200-500 kg/ha
(KAN s 27% N d 350-450 kg, nitrmnkl s 21% N 400-500 kg,
UREA s 46% N 200-250 kg/ha).
UREA s iskluiv uptrblv n nutrlnim i lklnim
zmlitim.

35

NVDNVN
Kritini pridi z vlgu mlin su fz cvtnj, rst, rzv i
zrnj pld (m, prv plvin un) i prst izdnk z zmnu psl
brb (vgust).
Finnsiski fkti zlivnj mlin su tkvi d prvdvu i
nskupl nin, k t npr. dvlnj vd iz vdtk d zsd
cistrnm i sl.
Prdl s zlivnj sistmm kp p kp" kp p kp.
Nznni prdnsti zlivnj mlin vim sistmm su sld:
uspn s primnju n rzliitim trnim (rvnim, blg
ngnutim, strmim) bz rizik d zbrivnj i rzi zmlit;
vlnj zmlit udnn i izbgv s kvnj pldv
i li;
stvru s znn utd vd (prk 50% u dnsu n drug
nin), nrgi i ludskg rd;
zntn mnj uti n pgrnj vdn-fizikih svstv
zmlit (stvrnj pkric i dr.);
murdni prstr st suv, t mguv nsmtn
krtnj i rd mhnizci i ludstv;
sistm p prvilu utmtizvn - prgrmirn kliin vd
i vrm zlivnj, dnstvn uprvlnj i fiksn kntrl.
Uklik n pst uslvi z primnu nvdnih nin
zlivnj mlin, ispltiv dvui vdu (cistrnm, burdim i
dr) iz blinjih vdtkv.
S bzirm n vrtiklnu i hrizntlnu distribuciu krnvg
sistm i vdn sbin zmlit n kim s gi mlinu Srbii
pln d s ltrli pstv s b strn rd.
Prm mhnikim sbinm zmlit u nim glvnim
mlingrim, nbl kristiti ltrl s mitrim n rstnju 30
cm i misim 5 d 10 l/h/m. Vm znn d z nvdnjvnj n

36

ngibu kristim smkmpnzuu ltrl, k u zvisnsti d

njihvg kvlitt mguvu d visinsk rzlik n duini rd m
iznsiti i prk 35 m.
rb imti n umu, d krnv sistm mlin pddnk
stliv n ndsttk kisnik k i n vdni dficit. Prvlivnj
dvdi d zbilnih prblm, p u tm smislu nvdnjvnj mr
prtiti pstvlnj nlgnih, ili digitlnih vlgmr n dubini d 10 cm
i n dubini d 50 cm, kk bi s dfinis t prciznii rim
nvdnjvnj zsd mlin.
Vrl znn d s zbg prmn u distribucii zmlin
vlg, nvi izdnci z nrdnu gdinu vlu iskluiv u zni rd, t
smnju kliinu rd u njihv kntrli.
Vn npmn:
(1) Uklik s dluim d zlim mlinu, dnsn k z t
pst uslvi, zlivnj ptrbn bviti pr ng t
nstupi isuivnj zmlit i t d dubin d k s
prstir nv ms krnvg sistm (u prsku k 40
cm);
(2) Kliin vd z dn zlivnj (zlivn nrm) iskzu s
u litrim vd p dnm kvdrtnm mtru ili kubnim
mtrim p hktru ili milimtrim vdng stub (1
milimtr prdstvl 11 vd n 1 m2 zmlit).

37

SPRVN NIVN I LLjN

RDNIH GRNIC
D pv njivnj i lmlnj rdnih grnic dlziu bunim,
dbr dngvnim mldim zsdim, psbn kd su lt kivit.
Nk srt su nrit skln v pvi. Srt ikr im dug rdn
grnic k s sviu i pdu d zml.
D vkv pv n bi z sbm stvil ngtivn psldic
(tnj izdnk, mnji prins, lii kvlitt pldi dr), n psti
nsln dgru s pmni, kg ni prizvi n nzivu
ptpr. Ptpr s ssti d dv ili tri rd prg k s privruu
z stubv nsln i plsting knp ili ic. Duin prg s kr
d 0,60 d 1,0 m.
Kd plir s tri rd ic prv prg (duin 1,0 m) s
pstvl n visini 60-70 cm d zml, drug (80 cm) n visini 100-110
cm i tr (60 cm) n visini d 150 cm. utim, kd plir s dv rd
ic pstvlu s p prvilu dv rd prg, i t prvi n 60 drugi n
130 cm d zml. N pstvln prg, s b strn rd, vzu s
plstini knp.

38

DPUNSK PRIVN (PLINCI) ZSD LIN

knmski znn srt mlin k s g u Srbii, su u
viskm stpnu smpldn. utim, prins pld, p izdnku i
dinici pvrin, k i kvlitt istg, u vlik mri zvisi d prisustv u
zsdu prirdnih ili unsnih priv (inskt prnsic pln).
Nptpun pldnj, k s n dv kd u vrm cvtnj
mlin vln i hldn vrm ili pk nisk rltivn vlnst vzduh,
ngtivn uti n prins i kvlitt pld. s dv zbg tg t
svki pdinni smni zmtku zbirnm pldu (ktunici) mr biti
zsbn pln, zt ptrbn vrmnski prid d 3 dn u sluu
pvlng i 4-5 dn u sluu npvlng (king vrmn).

Slik 12. i 13. Cvetanje maline i rehuljavost plodova kao posledica slabe oplodnje

39

Dpunsk prnvnj zsd mlin u ztinm i

pluztinm prstru dn d uslv z pstiznj dbrih rzultt
u vm vidu prizvdnj. n s vri unnjm knic bumbr
(Bombus terestris) i knic pl. S bumbrim s pstiu bli
rzultti, r ni skuplu pln s tk tvrnih i striih cvtv, k i
s nih ki su rltivn skrivni. Z rzliku d njih, pl uglvnm
psuu cvtv zbg nktr. Dpunsk privnj s bumbrim
d psbn dbr rzultt kd nkih srt k su prvshdn
nmnjn z ptrnju u svm stnju (ulmin).

UKLNN DVGDINIH (IZDNK KI

SU DNLI RD) I PRRIVN LDIH
IZDNK
Npsrdn p zvrtku brb, u drug plvini ulu niim ili
prv plvini vgustu plninskim krvim, ptrbn izdnk ki
su dnli rd rzti d zml, d bi s bzbdil dvln svtlsti i
ivtng prstr nphdng z prst nvih izdnk. Istvrmn s
dscnjm strih izdnk ptrbn izvriti prrivnj mldih
izdnk, dscnjm suvinih, bunih, slbih i tnih.

40

BRB I RNSPR SVIH PLDV

LIN D HLDN
Brb pldv, zbg niz spcifinsti v vrst v
(sukcsivn szrvnju trnju 25-40 dn, nn strukturi pdlnst
brzm kvrnju pld), vlik ptrb z rdnm sngm u pridu d
prk msc dn (10 br u prsku dnvn z 1 h zsd i dr),
prdstvl nstliviu fzu prizvdng ciklus mlin.
Kd mlin s vrmnski pdudru fizilk (btnik) i
thnlk (knzumn) zrlst pldv, t zni d pldvi dzrvu
sm n bilkm. din u pun zrlsti pldvi su dbr bni,
rmtini i ukusni. Nsigurnii pkztl d pld mlin pristig z
brbu st njgv lk dvnj d cvtn l, bz gnjnj.
Pldvi mlin, ki su nmnjni z smrzvnj, ptrnju u
svm stnju, prizvdnju kmpt ili k s du trnsprtuu, bru s
p prvilu dn-dv pr pun zrlsti. Z sv drug vidv prrd bru s
u ptpun zrlm stnju.
k su nmnjni z smrzvnj, pldvi s bru bz ic i
ptlk, z ptrnju u svm stnju s ptlkm.
Z brbu su npgdnii rni utrnji i ksni ppdnvni svi.
Pldv trb brti u suvm stnju. Vlni pldvi br trul i slpluu
s prilikm smrzvnj.
Ubrni pldvi s pliv stvlu u hlndz (ili drugu
mblu) u 2-3 rd, dnsn d 2,5 kg tin. Hlndzi s ubrnim
pldvim s slu u hld plir, ndstric i drug prmn mst.
Pldvi s p prvilu rzvrstvu u dv ili tri kvlittn kls.
Ptrbn d ispunjvu sld uslv:
d su zdrvi i svi,
d su u fzi thnlk zrlsti,
d su bz strng ukus i miris i prims,

41

d su bz sttk psticid iznd mksimln dzvln

kliin, i
d sdr nmnj 7% suv mtri.
U cilu uvnj kvlitt, ptrbn n vrm izvriti sv
priprm z t br prihvtnj i dprmnj pldv mlin d zsd
d hldnj ili drugih primnih mst. U tku trnsprt pldvi su
izlni rzliitim ngtivnim uticim (mhnik tnj,
vrmnsk nprilik, glivin blsti, bihmisk prmn, prin i
dr) zbg kih su vlik mri m smnjiti njihv uptrbn
vrdnst.
d izbr prvzng srdstv zvisi brzin i stpn ztit
pldv d npvlnih utic. N krim rlcim, trnsprt s m
bvitiu ntkrivnim trktrskim priklicm, kminimi kmbi
vzilim. Du rlci zhtvu uptrbu prvznih srdstv u k su
ugrni uri z rshlivnj ili spciln kmin ili vgn
hldnj s kntrlisnm tmsfrm. Nbl d s svi pldvi
trnsprtuu n tmprturi d 0C, s tim t s u mmntu utvr
pldvi i prvzn srdstv mru rshlditi n 1,6 d 3.0C. Uklik s
vkv trnsprt bvl binim kminim dlzi d vlikg pd u
kvlittu pldv.
dmh, p stiznjuu hldnju, mlinu ptrbn istvriti i
smstiti u rshldn kmr.
Vn upzrnj:
Ambl u ku s stvlu pldvi mr biti ptpun ist, n
sm biti kntnimirn glivicm i drugim rgnskim i nrgnskim
nistm. Psbn pnj mr s brtiti n higinu br, u
skldu s drdbm stndrd kvlitt (GLOBAL- GAP).
Psl svk brb ptrbn d zsd stn ptpun ist - bz
przrlih, suvih, trulih ili n drugi nin tnih pldv.

42

BILK ZI LIN
U knmski rzviniim i bgtim zmlm svt psbn s
tr prizvdi d mlin k gn p mtdm rgnsk
plprivrd, prklm iz klki istiih pdru. vi prizvdi
imu zntn viu cnu n tritu.
U rgnsk prizvdnji mlin biln blsti, ttin i krvi
suzbiu s: izbrm tprniih srti, izbrm prdusv,
dgvrum brdm zmlit, stvrnjm pvlniih uslv z
rzv prirdnih npritl blsti i ttin, unitvnjm krv i
bilkim prprtim ki su prdvini prvilnikm i uz dbrnj
svzng inspktr.
dn d mtd ki s prpruu z unitvnj krv n
rgnski (nkdliv nin) uptrb prgrn vdn pr. Vrl
pr s usmrv n krv ki ubrz uvn. Ndsttk vkvg nin
visk cn, tk d n ndstupn vini vr. Sir vm
fiksn bilki hrbicid. Primnjnu kncntrcii 15% unitv
vtnu prvlkui tim dvdi d uginu krv. Rstvru ptrbn
ddti spunicu kk bi s t bl zdrv n pvrini kutikul
krv.
Uklik u zsdu rgistrvn vlik prisustv lisnih blsti,
prpruu s uptrb d kmpst, rstvr r i kvsc, sd
bikrbn i mlk. Svrh njihv uptrb rplntn dstv prm
ptncilnm ptgnu. d kmpst i kvsc sprvu vzivnj
spr ptgn z bilku mlin. Sd bikrbn hmiski sprv
rzv spr. Prpruu s d s trtirnj vim prprtim izvd pr
nstnj vlng vrmn.
Inkulirnj zmlit sprm gliv richoderma harziantum
pm pri suzbinju mngih ptgn ki ptiu iz zmlit. U
priprmi zmlit z zsnivnj zsd m s uptrbiti prprt
Bioactive (mikrrgnizmi: Bacillus subtilis, Bacillus thuringensis,

43

Pseudomonas

aurofaciens,

Streptomices,

icroellobosporia,

Theromanospora, Nocardia, Rhizobium, spergoltus, richoderma )

u kliini d 15-30 kg/ha. Zstirnj zmlit flim ili rgnskim

mtrilm umngm smnju mgunst infkci zmlinim
ptgnim.
Vm dbr rzultt u suzbinju i prvncii blsti d
uptrb bkrnih i sumprnih prprt. Prd fungicidng, sumpr im
i izuztn k kricidn dlvnj.
Z suzbinj truli pldv krist s prprti Prfit 0,3% i
rtstril (0,04%), ki su klki prihvtlivi r su p svm sstvu

vdnik prksid, dnsn prsirtn kislin. U tku brb s z

sprvnj tt d truli pldv dbri rzultti pstiu krinjm
prprt PVP 179 u kliini d 35-30 g n 100 l vd.
Krisni mikrrgnizmi ki prdukuu rzliit hitinz npr.
Streptomyces spp. i Serratia marcescens izlvni s plnt mlin u

Nvsibirsku, znn su umnjil infkciu Dydimelle aplanate i

vliinu lzi n izdncim, t ukzu n fiksnu mgunst kntrl
bilkim ninm suzbinj.
Vm vn d kliin zt n prlz 100 kg/ha, d
kliin u pdinn primni n bi trbl d bud vi d 50 kg/ha.
k, izblnsirn dns zt i klium dprinsi blm
funkcinisnju imunlkg sistm, kim s pvv, ili induku
tprnst. Rdvn primn visk-humifikvnih rgnskih ubriv
dprinsi pvnju indukvn tprnsti n sivu trul i drug
ptgn, k i nkndn primn huminskih kislin, kstrkt mrskih
lgi, drugih rgnskih mkrmlkul (plipptid ili sncilnih
minkislin).
Primn PE ml fli, ili pk zstirnj murdng prstr
mrtvim rgnskim mlm, ili njgv ztrvlivnj, tk dprinsi
bl i fiksn kntrli siv truli u mlini.

44

Bilk i rgnsk prizvdnj mlin i gdstg v upt,

kd r uspn kntrli siv truli, bzir s u vm mmntu n
primni prprt n bzi: richoderma harzianum, Bacillus subtilis,
Aureobasidtum pululans, k i kstrkt Reynoutria sachaltnensts u
kmbincii s kvivim, ili uvntim.
Trichoderma krisn gliv lui mtri k rstvruu
npristupn frm fsfr, bin s klciumm, im
pristupnst mkrlmnt, skundrnih mkrlmnt g2+, li i
mikrlmnt Fe3+, n4+, Zn znn v.
U kntrli siv truli pldv, visku fiksnst pkzu
primn Aureobasidium pululans psbn n mstim pvrd pitl,
k i s rzmkm 2 d 3 dn u inkulcii ptgn i li kvsc.
Nrit dbr dlvnj u kntrli siv truli isplv n zlnim
pldvim pr ng t zpn zrnj.
U prizvdnji mlin u ztinm prstru st s vl s i
prblm pplnic Sphaerotheca macularis. Z kntrlu v blsti s
krist prprti ki su mvin lktt prksidz, nzim izlvng
iz mlk i sli, klium didi klium ticintu mulzii bilnih ul.
Primnju s 0,15% rstvr i visk kliin vd (1000 l/ha), u
rdvnim ndlnim intrvlim. Nphdn d biln ms stn
prvln nkr 10 d 20 minut nkn primn prprt.
Dbr rzultt du i biln ul u mvini s sdm
bikrbnmu kncntrcii primn d 2%. U rgnskim sistmim
gnj n s krist hldn cn ul, u prvm rdu ul dbin
iz uln rpic. Uklik s li i dlimin kntrl vi i drugih ttnih
inskt, nd s rstvru z trtirnj dd i kliumv spun, t
sprv pristup kisnik u fzi pilnj lrvi.
Lisn vi imu brn prirdn npritl ki s krist z
njihv unitvnj. Dvtkst bubmr (Adalta bipunctata) dn
d nfiksniih prdtr lisnih vi. dn lrv v bubmr m z
krtk vrm unititi 100 viu. Chrysoperla carnea (prprt CrisoPak

45

1000) vn przitid ki s tk kristi z suzbinj lisnih viu

(jedna lrv uniti 200 vi). Primnju s u kliini 10-30 lrvi/m2.
linin cvtd (Anthonomus rubi ) ki prdstvl prblm u
gnju mlin n tvrnm plu, u ztinm prstru s rltivn
rtk vl. U sluu kd su rgnskim sistmim gnj pstvl
grninj uptrb knvncinlnih inskticid, bin s u gdm
ili mlini krist prirdni pirtridi kstrhvni iz buh Pyrethrum
spp. (= Chrysanthemum eg. Tanacetum cinerarifolium), s vrl
viskm fiksnu. Primnjuu s nkn prid prkrivnj zsd
trmztitnim puinstim flim, t tk smnju npd
cvtd, n sm dnm prd sm cvtnj. st s ztit
gril flim nm k din rnj u kntrli cvtd i rutv
bub u zsdim gd, mlin i drugih vrst gdstg v. k,
psti mgunst uspn kntrl cvtd krinjm frmnskih
klpki.
linin bub (Byturus tomentosus ) prdstvl knmski
nznniu ttinu zsd mlinu itv vrpi i svrn
mrici, kd ns s r vl. Rutinsk trtirnj inskticidim u
stdiumu ptk zrnj mlin m biti vrl fiksn, li u pgldu
uspstvlng sistm bilk ztit krnj npln, psbn kd
mnj prisutnsti ttin. Bl lpliv pl (Rebellbianco,
ndermatt Biocontrol ) k su ndvn uvdn u uptrbu i k mgu
d sdr trktnt n bzi kstrkt cvtv mlin su vrl fiksnu
prnju brnsti, tk d n hmiski trtmn trb skti nki t
knsttum d 5 dinki mlinin bub u zsdu mlin nmnjng
sv ptrnji.

46

Bl lpliv pl k s sst d dv lmnt sstv s

prtm ic i pstv u zsd pmu knp, k n slici. Pstvlu
s srdinm pril, blizu prlz, npr n visinu 0,5-1,0 m, ksni s
pdignu n visinu 1,0-1,5 m, tk d n budu zklnjn bnim

Slik 14. Lpliv pl u zsdu mlin

izbcim. Kd kih npd lvn klpk (lpliv pl) pstvlu s

n svkih 30-50 dunih mtr. Zmn pl s vri kd 15%
pvrin prkrivn insktim.
Grinj u pdinim gdinm mgu nnti zbiln tt zsdim
mlin. dn d mtd z sprvnj tt d grinj trtirnj
bilk rstvrm spunic. Ptrbn rstvr nnsiti s dnj strn
li, gd przit im pvln uslv z rst i rzv. Uptrb
lmntrng sumpru kncntrcii 0,3-0,5% d zdvlvu
rzultt u suzbinju vih vrst ttin.

47

U prirdi psti vliki br krisnih grinj prdtr, k u

nrmlnim uslvim rguliu rvntu u zsdu. su grinj
Phutosetulus persimilis (prprt Fito-Pk 2000) i Metaseilus
occidentalis. Fitpk s uptrblv u kliini 20-25 dinki/m2.
Rzlik izmu krisnih i grinj przit u zsdim mlin t
t su krisn grinj nuprdiv br i n t nin s dnstvn
dignstikuu pd lupm ili mikrskpm. Zvisn d vrst grinj
prpruliv d dns krisnih prm ttnim bud 1:10, t zni d
k n 10 grinj ttin im 1 krisn bi izvrn prirdn slkci i
uptrb miticid n biti ptrbn.
U rgnskim prizvdim d mlin n sm biti sttk
hmiskih ztitnih srdstv, sim k su psldic zgnj klin.
U tm sluu tlri s sm 0,01 mg/kg sldih srdstv: ldrin i
Dieldrin, DDT i izmri, DDE i izmri, TDE i izmri, drin,
Heptahlor, Heptahlorept, Heksahlorben, Alfa i beta HCH, Lindan.

rgnski prizvdi s pkuu, p prvilu, u mblu d

prirdng mtril i vidn blvu, psbn skldit i prvz
istim nkntmirnim vzilim.

48

PRIZVDN LIN U ZIN I

PLUZIN PRSRU
U nkim privrdn i vrski rzvinim zmlm vrp,
psbn u krvim s vlnim i hldnim klimm, mnji prcnt
prizvdnj mlin s sli" u kntrlisn uslv (plstnik, r i
stklnik).
vkv prizvdnj zntn skupl, li s n tritu (zbg
rnig szrvnj pldv) pstiu v cn k vi ng pkrivu
pvn trkv prizvdnj. Prd tg, vkv nin mguv
pstiznj dbrih prins i u npvlnim grklkim uslvim, t
m biti zbiln pmn prizvim mlin iz Srbi,
trdicinln nvim sndbvim vrpskg trit vm vrstm
v.
Dsdnj sznnj ukzuu d s u kntrlisnim uslvim
pstiu vi prinsi i dbi bli kvlitt pld. Pldvi su vri i p
vliini udnnii, tu uslvim smrzvnj bzbu vi sdr
rlnd. k, ni imu dui vk uptrb u svm stnju. Szn
brb s prduv i prk 50%.

snvni uslvi z prizvdnju mlinu ztvrnm prstru su:

(1) izgrdnj bkt (plstnici i stklnici), t zhtv rltivn
vlik invsticin ulgnj;
(2) ugrdnj ur z nvdnjvnj kpnjm i bzbnj
nphdnih kliin vd;
(3) znnj, dnsn buk prizv z vkv vid prizvdnj.

49

Prilikm dnnj dluk izgrdnji plstnik z mlinu,

prd ndnih ptrbn bzbditi i sld uslv:
(1) bkt pdizti n cditm i pldnm zmlitu, blg kisl
rkci (pH 5,5-6,5). Izbgvti zsnjn i pl n udru
kih vtrv.
(2) z rgnsk ubriv uptrbiti dbr zgr stnjk, u
ndsttku istg zrti nku d zlninih kultur.
(3) idntin izbru zmlit z pdiznj zsd n tvrnm
prstru, izbgvti prdkultur: krmpir, prdiz, gd,
mlin i kupin.
(4) izbgvti zkrvln zmlit, k i zmlit zrn
nmtdm i drugim ptgnim.

PILN VLIIN PLSNIK

D bi s u plstniku mgli kvlittn bviti svi plnirni
pslvi, ptrbn d unutrnjst bud dvln prstrn.
Z uslv Srbi i Bsn i Hrcgvin prdlu s sld
dimnzi pdinnih plstnik: duin 18- 30 m, visin (u vrhu)
2,5-4,5 m.
V visin mguv stbilniui ptimlniu tmpraturu u
zni izdnk mlin, k i bl prv trvnj.

50

Slik 15. i 16. Razliite konstrukcije plastenika, iljati (levo) i polukruni (desno)

U Rpublici Srbii psldnjih gdin zbln su (n rltivn

mlim pvrinm) prv iskustvu prizvdnji mlin u ztvrnm
prstru. v iskustv (ik ndvln z usvnj knkrtng i
dfinitivng stv), ukzuu d nvdni nin gnj (psbn u
plstnicim) m biti dn d znniih inilc z unprnj i
pvnj prizvdnj mlin.
K psbn mdlitt nin gnj mlin, u pdruim
vlni klim pinj s primnjivti i gnj mlin u pluztvrnm
prstru. prktin sistm plir s rmturm z ntkrivnj
plstinm flimu ptnim fzm zrnj pldv. vkvim ninm
zntn s lkv ztit pldv prtiv trulnj, pblv kvlitt
ubrnih pldv i zntn pvv uink u brbi.

51

Slik 17. i 18.

Prizvdnj mlin u plutunlim u
Hulvi (pni)

Slik 20.
Brb mlin i klsirnj u
plutunlu

Slik 19.

Sistm vzivnj mlin

52

ZI LIN D BLSI I IN I
KRV
linu npdu mng biln blsti i ttin, k mgu
nnti vlik knmsk tt, u kstrmnim sluvim dvsti i d
prpdnj zsd.
knmski nznni blsti mlin su: sunj izdnk,
ntrknz trulnj krn, trul pldv i dr, ttin: lisn vi,
mlinin bub, mlinin cvtd, mlinin stklkrilc, mlinin muv
glic i dr.
U cilu ztit mlin u prksi s primnjuu dv snvn
mtd:
Knvncinlni mtd - zsniv s n suzbinju blsti i
ttin hmiskim srdstvim; i
td intgrln ztit, ki u sutini prtpstvl grninu
primnu psticid, uz istvrmnu primnu rznih prvntivnih
mr (zdrv sdni mtril, uvnj tprniih srti,
blgvrmn primn drnih grthnikih mr i dr).
Nvdni mtdi s n dns n ztitu mlin k s sprvdi p
principim rgnsk plprivrd. U vm sluu, ztit s vri
iskluiv bilnim prprtim i drugim bilkim mrm brb prtiv
pruzrkv blsti i ttin.
U intnzivnim prizvdnim zsdim mlin st s prv grk
k su suprtn principim intgrln ztit, i k mgu d
kmprmituu prizvdnju.
su:
(1) zsdi s st pdiuu npvlnim grklkim uslvim z
dbrnu srtu mlin;
(2) nkntrlisn s uvz i sd stliv srt, i n t nin s
stvru pvlni uslvi z rzv blsti i ttin;

53

(3) uptrblv s nsrtifikvn i u zdrvstvnm pgldu

sumnjiv sdni mtril, im s mguv intrdukci i
irnj pruzrkv blsti i ttin; i
(4) nkntrlisn kupvini nstrun uptrb psticid.

BLSI LIN
Prm uzrcim nstnk, blsti mlin s n klsifikuu n
mikz, ii su pruzrkvi ptgn gliv, bktriz (bktri) i
virz (virusi).
U dnsu n rgn bilk k npdui tuu, blsti mlin s
mgu grupistiu: blsti krn, blsti ndzmng stbl i blsti li i
pldv.
N pvu i intnzitt blsti mlin psbn utiu dv grup
inilc: prv, usld intnzivng vgttivng rst, u zsdim mlin
s stvr psbn mikrklimt ki vm pgdn z rzv vlikg
br kriptgmskih blsti; i drug, mlin s n dn ist prcli gi
vi gdin zbg g, u uslvim slbi ztit, pdini uzrnici
blsti mgu pstii vm vliki infkcini ptncil i pruzrkvti
pvu blstiu vim rzmrm. k izstnu dkvtn mr ztit,
prd smnjnj prins i kvlitt pld, m di i d prvrmng
prpdnj clg zsd.

54

GLjIVIN BLSI (IKZ)

N glivin blsti u zsdim mlin su:
(1) lubist pgvst izdnk mlin (uvnu puplk)
ii pruzrkv gliv (Didymella applanata (Niessl)
Sacc.) ;
(2) sunj izdnk (Leptosphaeria coniothirium
(Fuckel) Sacc.);
(3) ntrknz ili pgvst izdnk (Elsinoe veneta
(Burkholder) enk.);
(4) sm pgvst li (Sphaeruliana rubi),
(5) trul pldv (Botrytinia fuckeliana (de Bary)
Whertzel);
(6) vnjnj izdnk (Verticillium albo-atrum Reinke &
Berthold);

(7) pplnic mlin (Sphaerotheca macularis);

(8) r mlin (Phragmidtum rubi-idael);
(9) trul krn mlin (Phytophtora fragariae var. rubi)
Prd nbrnih, n krnu mlin sprdin s vl i
trulnic il Armilaria mellea Quel .

55

Slika 21. i 22.

Uvenue pupoljaka sa karakteristinim simptomima na listu i izdanki

Slik 23.
Sunj izdnk mlin

Slika 24.
Sunj izdnk izzvn
Leptosphaeria-om i mlininm
muvm

56

Slik 25. Siv plsn

Slik 26. Trule korena maline

Slik 27. Rk krn mlin

57

IN LIN
linu npdu i ugrvu vi ttin, k u pdinim
gdinm msvn pv mgu smnjiti prins i d 80%, uklik s n
prduzmu fiksn mr z njihv suzbinj.
n s mgu klsifikvti u tiri grup: 1. spcifini ttni inskti,
2. plifgni ttni inskti, 3. grinj, i 4. nmtd.

SPCIFINI NI INSKI
v grup buhvt vi vrst ttnih inskt, d kih su s
spkt tt k priinjvu mlini knmski nznnii:
(1) mlinin bub (Byturus tormentosus Fabr .);
(2) mlinin cvtd (Anthonomus rubi Herbst. );
(3) mlinin mlc (Incurvaria rubiella Bjerk.);
(4) mlinin prstnr (Agrilus rubicola Abeille );
(5) mlinin stklkrilc (Bembecia hylaeiformis Lasp .);
(6) mlinin krbus (Coroebus rubi Linne );
(7) mlinin muic (Thomasiniana theobaldi Barnes );
(8) lisn vi (Aphididae),
(9) mlinin muv glic ( Lastoptera rubi Heeg.); i
(10) mlinin smtvc (Ntocelia udmanniana Linne ).

58

Slik 28. i 29. Malinina buba (levo) i Malinin cvetojed (desno)

Slik 30. i 31. linin stklkrilc (levo) i Lisn vi (desno)

Slik 32. tt nstl dlvnjm rifidn grinj

59

PRGR ZI LIN D BLSI I

IN
Primnm
prdlng
prgrm,
k
i
prduzimnjm niz prvntivnih mr kim gvrn
u prthdnim pglvlim (uptrb zdrvg sdng
mtril, pdiznj zsd n zdrvm i cditm
zmlitu, uklnjnj prvih sri mldih izdnk,
uklnjnj krv i dr), mgu s svsti gubici k
pruzrkuu blsti i ttin n pdnlivu mru i dbiti
zdrvi pldvi, z ii plsmn n biti prblm n
svtskm tritu.
Prv dv trtirnj (psl brb) u prilnm
prgrmu su nznni r t prid nintnzivnig
rzv pruzrkv blsti i ttin i njim s
bzbu d izdnci zdrvi uu u zimu.
Zimsk trtirnj t izvdliv pr diznj i
vzivnj izdnk, psl tg p prvilu ksn r kr
vgtci.

60

bl 3.
rintcini prgrm intgrln ztit mlin
RB

1*

Vrm trtirnj
(fz rzv)

Blsti i
ttin

Npsrdn p
zvrn brbi i
uklnjnju
strih"
izdnk
(ul- vgust]

Blsti list i
stbl

QUADRIS
azoksistrobin

0,1

Krnc
(u
dnim)

10

Grinj

2.* Drug plvin

sptmbr - prv
plvin ktbr

Knc.
Prprti
(ktivn mtri) primn
%

ENVIDOR
spirodiklofen

0,06

MOSPILAN 20
SG
acetamiprid

0,02
28

linin muic
uv glic
Blsti izdnk i CUPRABLAU Z
skrnj
bakar hidroksid + 0,3
vgtci

ttni inskti

DECIS 2,5 E
deltametrin

bzbn
vrmnm
primn

0,05

28
14

61

3.*

Ptk listnj
1 > 12S
(mrt- pril)

Ljubist pgvst CUPROXAT

izdnk (didiml), bakarni oksisulfat
sunj i drug
blsti izdnk
+

0,35

28

linin mlc,

0,05

14

DELAN
ditianon
+

0,06

28

ACTARA 25 WG

0,03

28

0,075

10

0,25

14

0,05

14

MEGATHRIN

przimluu frm
2,5EC
lisnih i titstih
lambda cihalotrin
viu i grinj
4.

5.

Intnzivn
prst rdnih
grnic i
frmirnj
cvtnih
puplk

Ljubist pgvst
izdnk, sunj i
drug blsti
izdnk

Lisn vi i drug
ttin cvtnih
puplk
Npsrdn prd Ljubist pgvst
cvtnj (prilizdnk, sunj i
m)
drug blsti
izdnk

Lisn vi,
mlinin cvtd,
mlinin bub

tiametoksam

QUADRIS
azoksistrobin
ili
TERCEL
piraklostrobin +
ditianon +

DECIS 2,5 EC
deltametrin
+
0,06
ENVIDOR
spirodiklofen

Grinj

bzb
n
vrmn
m
primn

62

RB

5.**

6*

Vrm trtirnj
(fz rzv)

Blsti i
ttii

km cvtnj
(m- un)

Siv trul

Prprti
(ktivn mtri)

MYTHOS
pirimetanil
ili
SWITCH 62,5
WG S
ciprodinil +
fludioksonil
QUADRIS

15 dn prd brbu Ljubist

(m)
pgvst i sunj azoksistrobin
izdnk

Siv trul
7* Nksni 7 dn prd
brbu (un)

Siv trul

MYTHOS
pirimetanil
SWITCH 62,5
WG
ciprodinil +
fludioksonil

Kic.
primn
%

Krnc
(u
dnim)

0,25

14

0,08

0,075

10

0,25

14

0,08

0,15

0,15

ili

7 ** Nksni 3 dn prd
brbu (un)

Siv trul

SIGNUM
piraklostrobin +
boskalid
TELDOR 500 SC

63

Npmn *, **:
1. * Vm znn trtirnj. bvl s npsrdn psl uklnjnj
izdnk ki su dnli rd i krv. ldi izdnci mru biti
privrmn pdignuti rdi blg rsprd stic psticid. Utrk
tnsti: 1200 l/ha.
2. * U uslvim king i tplg sptmbr.
3. * st s gri r s uri s vim trtmnm. rtmn izvriti kd
mlin sn izlist. Utrk tnsti: 600-800 l/ha
4. * v trtirnj s bin u prksi vzu z pvu prvih klni
lisnih vi, k, uklik sm nprzni mgu izzvti znnu ttu.
Utrk tnsti: 800 l/ha.
5. * U vm priduu mlinjku su prisutni skr svi ttni rgnizmi.
Nizstvn trtirnj. Utrk tnsti: 1000 l/ha. Ptm nstup
prid cvtnj kd svk uptrb inskticid zbrnjn, li
primn btriticid nphdn tkm itv v fnfz.
5. ** bvzn trtirnj k prid cvtnj prt st pdvin.
6. * Klndrski u vm pridu nintnzivni slbnj spr
pruzrkv kstnjst pgvsti i siv plsni. Utrk tnsti:
1000- 1200 l/ha.
7. * vim trtirnjm s titi drug plvin rd. Nizstvn trtirnj
r nikd n mm znti d li drugi d brb biti kin. Utrk
tnsti: 1000-1200 l/ha.
7. ** rtirnj izvsti uklik pst uslvi z pvu siv truli.
Vn upzrnj:
Uspn prnzvdnj mlin, prd stlih prduslv,
nzmisliv bz pl. Pl su nvnii privi cvtv
mlin t uvk trb imti u vidu prilikm izvnj ztit.
Zknski prpisi u vm pgldu su vm strgi i zhtvu
mksimlnu ztitu plr i njihvih drutv.

64

SUZBIN KRV U ZSDI LIN

Krvi st disu vi rd ng sv blsti i ttin
zdn. r z suzbinj krv u zsdim mlin u snvi mgu
biti indirktn (prvntivn) i dirktn mr.
U prvntivn mr, ii cil d s spri pv i irnj krv u
zsdim, spdu:
(1) unitvnj smn i vgttivnih dlv krv u zmlitu pr
sdnj mlin ( mu gvrn u brdi prthdng
pitnj);
(2) inj sdnic d mgug prisustv smn i vgttivnih
dlv krv;
(3) uptrb iskluiv dbr zgrlg stnjk;
(4) drvnj plprivrdnih min i ru k s
uptrblvu u zsdim u istm stnju;
(5) unitvnj krvskih bilk u npsrdn blizini zsd.
U dirktn mr spdu: grthnik, fizik, hmisk i bilk.
U nvniim mlingrim kd ns, krvi s n suzbiu
primnm mhnikih ili hmiskih mr, ili pk kmbincim v dv
nin.
hniki nin suzbinj krvu sutini zni primnu rzliitih
grthnikih mr, k t su: plvlnj i kpvnj u rdu (3-4 put u
tku vgtci) i rdvn knj, drlnj, frzirnj ili trupirnj
izmu rdv (p ptrbi). vkv nin suzbinj krv pzitivn
uti n uvnj vlgu zmlitui fiksni unnj minrlnih
ubrivu znu krnvg sistm.
U mnjim zsdim (d 0,15 ha rintcin) mgu fiksn
suzbinj krv bz primn hrbicid, prvvrmnim izvnjm
prvntivnih i grthnikih mr.
P prvilu, n bi trbl uptrblvti hrbicid u zsdim dk s
mlin dbr n ukrni (2-3 gdin). utim, psldnjih gdin nki

65

hrbicidi u mnjim dzm uptrblvu s dmh nkn sdnj. U

vkvm sluu s hrbicidim u zsdim mlin trb biti
przn i n uptrblvti ih bz prthdn knsultci s
strunjcim iz v blsti.
U vim rdnim zsdim, u kim prktin nmgu suzbiti
krv sm mhnikim putm, dbri rzultti s pstiu
kmbincim grthnikih i hmiskih mr. U vm sluu, hmisk
mr bi trbl primnjivti sm u psu irin 0,50 m s dn i 0,50 m
s drug strn rd, dk su z stl dlv zsd dvln
grthnik mr, k su in nphdn zbg ukupnih ptrb v
vrst vk.
Uprks injnici d s mlin u n zmli gi v dui niz
gdin i n vlik pvrini, vm mli br prprt rgistrvn z
primnuu zsdim mlin. Ipk, drni br hrbicid ziv u
primni u psldnjih dstk gdin, n uptrblvni su:
Dihlobenil (Casoron G)
Fluorohloridon (Racer, Sprinter, Girasolin)
Parakvat (Galop, Agran)
Glifosat (Clinic 480 SL, Glifomark,Glifosav itd.)
Fluazifop-p-butil (Fusilade forte)
Fluroksipir (Starane, Fox)
Dihlobenil (Casoron G) - Primnju su kliini d 60-80
kg/ha, z suzbinj dngdinjih i vigdinjih krv. Primnjn u
vim dzm m d znn smnji zkrvlnst pirvinm i
ppncm, ki u zputniim zsdim nrit vliki prblm. U
prksi, v prprt s kristi u kliini d 25-40 kg/ha, trtirnjm u
trk irin 40 cm, s b strn rd. Primnju s krm zim i
ptkm prl, dk su nisk tmprtur, r n viim
tmprturm njgv isprnj mgu d izzvu fittksinst i
dfrmitt n izdncim. Uspn s kristi i z uklnjnj prv sri
mldih izdnk. U tm sluu mldi izdnci s run uklnju sm
1-2 put.

66

Nkn dv uzstpn gdin s primnm Casoron-, trb nprviti

puzu zbg ngmilvnj rzidu u zmlitu.
Upzrnj:
Casoron n trb uptrblvti n pskvitim i prtrn
lkim zmlitim, r m izzvti gtin list i zustviti rst
izdnk.
Fluorohloridon (Racer, Sprinter, Girasolin) - Nkn t su
trizini ukinuti, prprti n bzi v ktivn mtri nlz sbi mst
z primnu u rn prl, psl murdn brd zmlit. Krist s
u kliini d 4 l/ha z suzbinj dngdinjih irklisnih krv. Z
rzliku d trizinskih hrbicid, n przistir dug u zmlitu i nm
dprsivn dlvnj n bilk mlin. Prprun z mnj pvrin
kristiti 400 ml nkg d vih prprt u 60 l vd n 10 ri.
Parakvat (Galop, Agran) irk primnjivn ttlni hrbicid.
U prksi g st nzivu hmisk ks". Brz dlu, pgtvu
uslvim g sunvnj. Kliin primn mu d 3-5 l/ha.
utim, u dzirnju s primnju trmin kncntrci i t 1%
(500 ml prprt u 50 l vd z 10 ri pvrin). grmn ndsttk
vg prprt izuztn ngtivn tksiklk krktristik. k
npritng miris, k pdmuk trv, svrstn u II grupu trv.
Zbg svg vg s ku d u nrdnm pridu bud izbn iz
uptrb.
Glifosat (Clinic 480 SL, Glifomark, Glifosav itd.) - Skr d
nm hmisk ku k u sv plti nm prprt n bzi v
ktivn mtri. tlni, trnslkcini hrbicid ki s kristi z
suzbinj i dngdinjihi vigdinjih krvu zsdu mlin, izuzv
ppnc. Kliin primn d 3-5 l/ha. Kristi s kd vin
dngdinjih krv izmu 15 cm i 25 cm visin. t s vigdinjih
krv ti, suzbiu s u trnutku kd krnu skvi k rizmim, tk
d nm univrzlng prvil, v s primnju d slu d slu
(npr. Rumex s suzbi kd frmir lisnu rztu, zub kd 15 cm

67

visk itd). Zt s glifstm n m suzbiti ppnc? Iz prstg

rzlg t s v krv suzbi kd u fzi cvtnj. td
ppnc ndrst plir, t svkk n trb dzvliti. Kd s kristi
glifst ptrbni su prz i strplnj. prz pdrzumv sld:
plikciu lnim urim, krinj titnik prm pliru (kntrl
drift), bvzn zkidnj izdnk izmu i unutr rdv i rd p
tihm vrmnu. Strplnj ptrbn s bzirm d su prvi simptmi
dlvnj vidlivi nkn 5-7 dn, ptpun prpdnj krvskih
bilk nkn 2-3 ndl. irk krin, puzdn i ndsv ftin
hrbicid.
Fluazifop-p-butil (Fusilade forte) prprt izbr z
suzbinj usklisnih krv. rnslkcini hrbicid. Kristi su
kliini d 0,8-1,5 l/ha u zvisnsti d li s rdi dngdinjim ili
vigdinjim krvim. Primnju s kd su krvi visin d 15 cm
d 20 cm. Ptpun slktivn z bilk mlin, tk d prilikm
primn nm mng strpnj. Dlu spr, z 2-3 ndl. U prksi,
150 ml prprt n 40 l vd dvln z 10 ri pvrin.
Fluroksipir (Starane, Fox) s kristi z suzbinj irklisnih
krv, nrit ppnc. rnslkcini hrmnski hrbicid, vrl brzg
dlvnj. Primnju s u kliini d 1,5-2 l/ha, t bi n mlm psdu
znil: 150-200 ml prprt n 60 l vd z 10 ri pvrin. V pr
sti nkn primn mgu s n krvskim bilkm uiti dfrmitti,
nkn nklik dn prpdnj. Ptrbn su mr prz. Hrbicid
nikk n sm d pdn n gnu bilku. Zt s primnju lnim
prsklicm, p tihm vrmnu, uz uptrbu imprvizvnih titnik.
Izdnci trb d budu zkinuti, vrst stbl ppnc izvun vn
rd. k su dminntn drug irklisn krvsk bilk, mmnt
primn kd su n visk 15 cm.

68

SNDRDI KVLI PLD I PRIZVD

D LIN
U v publikcii s dti krtk svrt n stndrd kvlitt
mlin ki s dns n zdrvstvnu isprvnst pld i prrvin d
mlin.
Psldnjih dcni n svtskm tritu rst trnj z zdrvstvn
bzbdnm mlinm. Stndrdi kvlitt pstu nvnii uslv z
plsmn sv mlin i prizvd d v vrst v n nznni
svtsk trit.
Z prizv, prriv i izvznik mlin psbn su
ktuln sld dv stndrd:
(1) HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point - nliz
rizik i kntrl kritinih tk)
(2)EUREPGAP, ki d sptmbr 2007. gdin prrst u
GlobalGAP.

HACCP (HAZARD ANALYSIS AND CRITICAL

CONTROL POINT - NLIZ RIZIK I KNRL
KRIINIH K)
v stndrd u industrii z prrdu plprivrdnih prizvd
d dbrvlng stndrd prrst u zknsku bvzu.
HACCP - princip mguv idntifikciu psnsti p
bzbdnst hrn i prvntivn dstrnjivnj istih ili dgvruu
rkciu u sluu njihv pv.
HACCP s ssti d dv kmpnnt:
(1) nliz rizik (HA - Hazard Analysis, u dlm tkstu: HA), k
trb d dfini ptnciln prblm i drdi kritin kntrln
tk (CCP - Critical Control Point, u dlm tkstu: CCP);

69

(2) drivnj mr, ktivnsti i kntrl k mguvu

sprvnj pv psnsti ili njihvu lklizciu.
Iz nvdnih uptnih frmulci prizilz snvni sstvni
lmnti HACCP-:
(1) Prcn i dfinisnj vrvtn pv rizik (hmiski,
fiziki, bilki, mikrbilki i dr);
(2) Utvrivnj kritinih kntrlnih tk (CCP), plzi d
injnic d gubitk kntrl m biti pgubn p ludsk
zdrvl i knmski rzultt;
(3) Utvrivnj kritinih grnic, dnsn drivnj
mksimln i minimln vrdnsti d kih s drni
prmtr mr kntrlisti pri CCP, d bi s rizik sv n
nmnji niv;
(4) Prnj pstupk - plnirnj prvr i mrnj kritinih
grnic;
(5) Krktivn mr, k ptrbn sprvditi u cilu
sprvnj rizik;
(6) Prvr pstupk kim s utvruu tnsti lmnt
HACCP sistm;
(7) Vnj vidnci (dkumnt), tk d s n dnstvn i
lk nin m stvriti uvid u c tk HACCP sistm.
Uvnjm vg sistm stiu s brn prdnsti, k s
gldu u sldm:

umnjuu s ili sprvu bilki, hmiski, fiziki i

mikrbilki rizici;

mguv s
prriv;

psti s dnstvnii nin d prizv ili prriv dku

d njihvi prizvdi dgvru munrdnim stndrdim
kvlittu i zdrvstvn isprvnsti hrn;

rzgrninj

dgvrnsti

prizv

70

lkv s plsmn prizvd n instrn trit, t snvni

cil prizvdnj.

GLOBALGAP 3
GlobalGAP munrdni kmrcilni stndrd kvlitt ki s
dnsi n prizvdnju primrnih prizvd i ktivnsti nkn brb, t u
knkrtnm sluu zni prnj prizvdnj mlin d njiv d trpz".
GlobalGAP bvzn u prk 60% vrpsk mlprdn mr.
Rdi s u sutini skupu prpis, prkt, uputstv i nrdbi
k s mru izvriti u tku clvitg rprdukcing ciklus mlin
(prizvdnj, prrd, prmt), s cilm d s dbiu zdrvstvn isprvni
pldvi mlin i prizvdi d istih.
U tm cilu, prd thnik-thnlkih, lbrtriskih,
infrstrukturnih, higinskih i drugih uslv z prizvdnju i prrdu
mlin ptrbn dgvru buk prizv i rdnik u svim
fzm prcs rprdukci k i prmn njihv svsti u prvcu
shvtnj d primn GlobalGAP stndrd kvlitt kluni uslv z
plsmn mlin n svtsk trit.
snvni cilvi GlobalGAP- su:
(1) Bzbdnst hrn primnm HACCP princip;
(2) Ztit ivtn srdin;
(3) Krinj princip dbr plprivrdn prks - GAP4;
(4) Zdrvl i bzbdnst zpslnih i brig njihvm scilnm
stnju.
GlobalGAP prpisu kntrln tk i kritrium z njihv
ispunjvnj.

Glbln prtnrstv z bzbdnu i drivu plprivrdu.

rltivn nvi kncpt, ki d 2005. gdin uslv z pristup n trit U. P vm
kncptu ptrbn i ptvrd prklu plprivrdnih prizvd i svih njihvih kmpnnti
(srdstv z ztitu, vd z zlivnj i dr).

71

Kntrl prizvdnj mlin p vm stndrdu s vri krz tri tzv.

mdul i t:
(1) dul ki bvzn z sv grn i lini plprivrdn
prizvdnj;
(2) dul z biln kultur;
(3) dul z v
Sv tri mdul imu 236 kntronih tk (74 primrnih, 125
skundrnih i 37 prpruk) d kih z mlinu bvzn 150. Z
dbinj srtifikt ptrbn pzitivn dgvr vlnih inspktr
dnsn instituci n 100% primrnih i 95% skundrnih kntrlnih
tk.
lmnti z mdul i kntrln tk su dfinisni u dgvruim
sprtim ki sinjvu Global-GAP.

GUI RIZICI D PDIZN ZSD D

ISPRUK SVIH PLDV
Kd u pitnju mlin, rizici su mgui n putu d izbr lkci
i sdng mtril d pkvnj i ispruk svih pldv tritu ili
hldnjm ili drugim kpcittim z prrdu.5
U pglvlim thnlgii pdiznj, ng i ztit zsd mlin
ukzn , uglvnm, n nbitni mgunsti rizik.
U nrdnm dlu tkst s przntvti ni ni i t p
rdsldu njihvg mgug nstnk.

U hldnjm i drugim prrivkim kpcittim bvzn primn HACCP

stndrd.
5

72

(1) Rizici u izbru lkci i pdiznju zsd:

prvln i prtrn kisl zmlit (pH < 3,6);

blizin zgiv (prmtni putvi, industriski kpcitti s
prlvm thnlgim, vdtci ki s st izlivu i plv
zsd, dpni i dr;
knfigurci trn ki tv brdu zmlit (vliki
ngib, udlin, pv rzinih prcs, klizit i dr);
visk niv pdzmnih vd; i
klimtski rizici (npstnj prtivgrdn ztit, mrzit",
dnsn st pv rnih snjihi ksnih prlnih
mrzv n dbrnm lklittu) i dr.

(2) Rizici u prcsu prizvdnj:

prkmrn, ndkvtn, dnsn pgrn uptrb

minrlnih ubriv i psticid;6
uptrb nzgrlih ili ndvln zgrlih rgnskih
ubriv, zbg mgug prisustv smn krv, ptgnih
gliv, bktri i drugih rgnizm ki mgu biti
pruzrkvi rznih blsti, tkih mtl i sl;
uptrb hmiski ili mikrbilki nisprvn vd kd
zlivnj zsd;
higin i zdrvstvn stnj rdnik prilikm izvnj
rdnih prciu prizvdnm prcsu, psbn u fzi
brb i pkvnju prizvd;
higin mbl, trnsprtnih srdstv k i drugih
srdstv k s uptrblvu u prizvdnim prcim i
priprmi prizvd z trit.

Vrst, kliin i nin uptrb minrlnih ubriv dru grnm n snvu prthdn
grhmisk nliz zmlit. Prpruk u vzi s ztitm bil d grnm smr z
ztitu bil.
6

73

IDNIFIKVN PRIZVDNIH DINIC I

VIDNCI RDNIH PRCI (ZPISI)
Nkn dfinisnj glvnih rizik i prduzimnj nphdnih mr
d s isti izbgnu ili svdu n drivu (stndrdm prpisnu) mru,
ptrbn idntifikvti prizvdn dinic n trnui nnti ih n mpu
(krtu). U skldu s vk idntifikvnim prizvdnim dinicm vdi s
vidnci (zpisi) svih rdnih prci (d pdiznj zsd d ispruk
pld) k sutin dbr plprivrdn prks, d k plzi i
sldlivst smih prizvd u lncu d njiv d trpz". Kd u pitnju
mlin, ptrbn vditi zpis : (1) sdnji i uptrblnm sdnm
mtrilu; (2) ubrnju (dtum, vrm, sstv, kliin, mtd primn);
(3) nvdnjvnju (nin nvdnjvnj, dtum, kliin vd); (4)
trtirnju zsd srdstvim z ztitu (p svim lmntim); (5) brbi
pldv (dtum, vrst brb, kliin); (6) trnsprtu pldv d ulz u
hldnju.
Prd vnj vidnci (zpis), u zsdu s mru sprvditi
mr brd zmlit kim s umnju zbinj i pv rzi
(rdukvn brd zmlit, ztrvlivnj murdng prstr,
zstirnj zmlit izmu rdv prirdnim ili vtkim mtrilm i
sl).
k, n trnu s mru pstviti znci upzrnj i zbrn i
drug bvtnj kim s rdnici i pstici infrmiu : zbrni l,
pi i punj u zsdu, sim u dlu ki z t drn i nmnjn;
zbrni uvnj i prisustv ivtinj u zsdu; prisustvu ptncilnih
psnsti n trnu (rdn krnc krinih psticid, bvtnj d
vd ni z pi i sl).

74

Slik 33. i 34. Znkvi upzrnj

Slik 35. i 36. bvzn krinj prm i uputstv z prnj ruku

bvzn prnj ruku pr vrnj n rd u brbi (psl l,

punj, uptrb tlt i sl) i bvzi krinj tlt z vrnj
nud.
U skldu s nvdnim bvtnjim, n trnu u fzi brb
mlin ptrbn imti bzbn uslv z dzinfkciu ruku i
drvnj lin higin, tlt z vrnj nud, dvn prstr z
l, pi i punj i knt z tpd.

75

Slik 37. lt u zsdu

Slik 38. Psud z prnj

ruku u zsdu

Slik 39. blvnj

mgcin psticid

Brbu pldv ptrbn vriti u higinskim uslvim, t,

sim lin higin rdnik ukluu i istu mbl i trnsprtnih
vzil, t ptrbn prvriti pr svkg trnsprt.
GlobalGAP stndrdi s dns i n prt i pmn bkt n
gzdinstvu, gd spdu:
Skldit srdstv z ishrnu bil (ubriv); i
Skldit srdstv z ztitu bil (psticid).
inrln ubriv s, p prvilu skldit n pltm i
ntkrivnim bktim ili n tvrnm prstru prkrivn flim. n
mru biti dvn d psticid i svih plprivrdnih prizvd.
k, mr pstti njihv invntr n strii d 3 msc, k i prt
dkumntci sdru hrnlivih lmnt, p mgustvu i tkih
mtl.

76

n ubriv s mru bzbditi d izlivnj u rn tkv.

rgnsk ubriv (stnjk, kmpst) s mru skldititi n
nin ki nmguv kntminciu zmlit, pdzmnih i pvrinskih
vd i n nmnj udlnsti d 25 m d pvrinskih vd.
Skldit srdstv z ztitu bil (psticid), prd uslv ki su
prpisni z prizvdnju nsrtifikvnih prizvd p GAP stndrdim,
trb d ispunjv sld uslv:
d su psticidi ki su nmnjni GlobalGAP srtifikvnim
prizvdim vizuln dvn usklditni d psticid
nmnjnih stlim prizvdim, i d su svi ni zvnin
rgistrvni u zmli prizvdnj;
d n psti mgunst izlivnj tnih psticid u
vdtkv;
d sdri prmui mtril z skuplnj vntuln
prsutih psticid;
d sdri mrnu prmu z sprvlnj ptrbnih rstvr
psticid;
d n mksimln udlnsti d 10 t psti izvr ist
vd; i vizuln istknut prcdur z prunj prv pmi
u sluu trvnj, k i pribr z prunj prv pmi.
O stlim zhtvim GlobalGAP stndrd n smm gzdinstvu
(ki s dnsi n plprivrdnu mhnizciu i higinu n gzdinstvu),
rukvnju i sklditnju plprivrdnih prizvd k i birkrtskim
zhtvim nvdng stndrd kvlitt dgvri s mgu ni n intrnt
strnici http://www.globalgap.org/.

77