ARHITEKT JOE PLENIK

IVLJENJEPIS

Arhitekt Joe Plenik se je rodil

23.1.1872 kot etrti otrok materi

Heleni Molka in oetu Andreju Pleniku v hii, ki je stala ne dale pro

od gostilne Pod lipco v Ljubljani. Tu sta stali hia in delavnica Andreja
Plenika. elja njegove mame je bila, da omogoi tudij vsem trem
sinovom. Tako je Joetov brat Janez postal znan anatom, brat Andrej pa
duhovnik.

Avtor: dr. Marija Ipavec

1
ivljenjepis

Joe je zelo zgodaj zael risati obrise profesorjev, soolcev, ali pa vrat,
podbojev itd. Tudi doma se je Joe zelo rad skril na podstreje, kjer je v
miru risal. Toda v gimnaziji se mu je zataknilo, zato so ga izpisali, eprav
so vsi vedeli, da je fant zelo nadarjen v risarsko smer. Joe je zato zael
pomagati v delavnici pri tekem in zahtevnem mizarskem delu. Ker je bil
pri delu vesten, natanen in iznajdljiv, ga je oe rad pohvalil.
Na priporoilo Ivana Hribarja, tedanjega ljubljanskega

upana, se je

Joe vpisal kar v drugi letnik triletne obrtne ole. To olo je uspeno
zakljuil in bil med najbolj nadarjenimi. Ivan Hribar mu je zato priskrbel
tudi dravno tipendijo za olanje v Gradcu. Tudi

tu so zelo hitro

ugotovili, da je Joe izredno risarsko nadarjen. Zato mu je Leopold

Theyer, profesor za tehnino in prostorono risanje, ponudil delo v
svojem ateljeju v popoldanskem asu. Joe pa se je predajal risanju v
profesorjevem ateljeju tako v popoldanskem asu kot tudi ob nedeljah in
praznikih. Ko je k Leopoldu Theyerju priel arhitekt Theodor Mller iz
Dunaja in videl, kako Joe Plenik rie, mu je dejal: " Ko se bo navelial
Theyerjevega ateljeja in ko bo dokonal olo, so ti vrata na Dunaju na
steaj odprta."
Po konani oli se je Joe zaposlil pri Leopoldu Theyerju, eprav je bil
oe razoaran ob sinovi odloitvi, da ostane
tehnini risar.

v Gradcu in postane

Veseli pa so bili, ker je nekaj denarja od plae poiljal

tudi domov.
Glede na povabilo arhitekta Theodorja Mllerja se je Joe po letu in pol
odloil, da bo odel na Dunaj. Toda nenadoma je prilo obvestilo, da
mu je umrl oe. Takoj je odpotoval domov na pogreb. Z materjo, sestro
in bratoma so se dogovorili, da dajo delavnico v najem, Joe pa naj
nadaljuje z delom na Dunaju.

Avtor: dr. Marija Ipavec

2
ivljenjepis

Vpisal se je na akademijo za arhitekturo in delal pri arhitektu Theodorju

Mllerju. Pri profesorju arhitektu Ottu Wagnerju je spoznal, da mora
znanje raziriti, da ni dovolj vedeti, kako se narie stol, kako se opremi
stanovanje, kako se

skicira novo proelje hie, ampak je potrebno

postaviti hio, cerkev ali celo naselje. Vse to znanje si je Joe nabral na
akademiji, e ve pa v ateljeju in v knjinicah. Pri tem se je sreal z
Gottfriedom Semperjem, katerega filozofija je

bila, da je arhitektura

svobodna ptica na veji, da ne sme posnemati nobenega znanega

sloga, vendar mora upotevati vse tisto, kar je bilo narejeno dobro
in plemenito.

Na podlagi

tega znanja je Joe pripravil diplomsko

nalogo z naslovom Urbanistina ureditev obmorskega kopalia

Schveningen pri Haagu in jo zagovarjal pred profesorskim zborom. Za
odlino oceno pri zagovoru diplomske naloge in za kapelo, ki se nahaja
na eni izmed postaj dunajske eleznice, ki so jo v Wagnerjevem ateljeju
delali e dobro leto, je prejel rimsko nagrado, ki so jo podarjali naj bolj
obetavnim arhitektom. Rimska nagrada je bila denarno dovolj visoka, da
bi lahko prepotoval Italijo in Francijo, sam pa si je zastavil cilj, da bo
obiskal e panijo, kjer so Mavri zgradili najlepe gradove na svetu.
Mladi arhitekt Joe Plenik je vzel s seboj obleko, risarski pribor in glas
svojega

profesorja Wagnerja:" Za arhitekta sta glavna okus in

fantazija, domiljija. Na Dunaju in marsikje drugje sem postavil

veliko lepih stvari in vse z dvema

naeloma v ospredju. Vsaka

nova zgradba se mora vkljuiti v okolje, z novim pristopom mora

vzbuditi pozornost, vendar ne sme podirati estetskega uta v
danem prostoru. Arhitekt je umetnik, ki mora dati domiljiji toliko
poleta, da se v njegovih zgradbah zauti smelost in estetika v vseh
pogledih." Plenik je pri profesorju odobraval predvsem to, da mora
umetnik dati svoji umetnosti polet, vendar s pravo mero in ne sme se
preve odmakniti od uporabne vrednosti doloene zgradbe, sicer je
umetnina namenjena sama sebi.

Avtor: dr. Marija Ipavec

3
ivljenjepis

Arhitekt Joe Plenik je odel na pot novembra 1898 in se vrnil junija

1899.

Najprej se je ustavil v Benetkah, kjer je obudoval veliastne

zgradbe, beneke cerkve, mostove, palae .. . V Firencah si je ogledal

in podrobno skiciral Brunelleschijeve in Michelangelove zgradbe.
Navduil se je tudi nad Rimom. V njegovih zapiskih je zapisano:
"Benetke so najlepe soitje morja in neba. Rimska cerkev sv.
Petra je najbolj udovito darilo Bogu.

Sikstinska kapela je

najpomembneje delo navadnega zemljana."

Iz Italije ga je pot vodila v Pariz. Toda Pariz ga ni tako navduil. Vse se
mu je zdelo sivo, pusto, moderno. Arhitekt Joe Plenik se je moral v
juniju 1899 vrniti

domov, ker mu je umrla mati.

Tedaj se je dobro

zavedel, ko nima ve matere, je mladosti konec in tudi doma nima

ve, zato se je takoj vrnil na delo.
Zaradi slovanskega rodu in velike dunajske zavisti arhitekt Joe Plenik
ni bil imenovan na akademiji za profesorja in naslednika Otta Wagnerja,
eprav je bil za to trikrat predlagan.

Tudi s profesorjem Ottom

Wagnerjem se je razel. Predlagal mu je delo pri njegovem sinu, ki pa

je bil materialistino naravnan. To pa je spodbudilo arhitekta Joeta
Plenika, da je zael samostojno pot. Naroila je dobival s pomojo
ekega prijatelja Jana Kotre.
Kasneje pa je spoznal gospoda Zacherla, za katerega je izdelal nart
velike poslovne in stanovanjske hie v bliini tefanove cerkve na
Dunaju. Pod vplivom Wagnerjeve ole in tedanjega razmiljanja o
arhitekturi se je arhitekt Joe Plenik odloil za podolgovato zgradbo s
kupolo, ki je dajala zgradbi veliastnost, hkrati pa je uporabil
elezobeton, s imer je elel pokazati, da je moderen. Po postavitvi
Zacherlove hie je dobil e eno veliko naroilo, naroilo za novo cerkev,
cerkev sv. Duha v delavski etrti. Franc Unterhofer, duhovnik, je elel,
da bi arhitekt Joe Plenik izdelal cerkev, ki ne bi bila predraga in bi
Avtor: dr. Marija Ipavec

4
ivljenjepis

sodila v delavsko okolje. Zaradi hude

denarne stiske in muhavosti

gradbenega odbora je bila cerkev tako skromna, da je komajda vzbujale

vtis cerkvenega objekta.
Arhitekt Joe Plenik se je odloil, da odpotuje v Prago, ko ga je eki
prijatelj Jan Kotra

obvestil, da je v Pragi prazno delovno mesto

dekorativne arhitekture. S seboj je vzel mape s skicirkami, risalni pribor,

pisma brata Andreja ter z Janom Kotra odpotoval. V februarju 1911 je
zael pouevati v umetnostno obrtni oli. Toda delovne razmere so bile
slabe. Dobil je najslabo uilnico, opreme ni bilo nobene, dijake in
tudente delo ni kaj dosti mikalo.
Arhitekt Joe Plenik je bil pri svojem pedagokem delu zelo natanen in
dosleden. Predaval je redno vsak dan od 10:00 do 12:00 in od 15:00 do
18:00. Ob prostem asu, posebno ob nedeljah, je hodil pe po Pragi.
Obutek je imel, da ni ve v srediu arhitekturnega dogajanja in da vse
bolj izgublja

stik z moderno arhitekturo, eprav

so ga zaeli v oli

poasi bolj ceniti. Predavalnico, v kateri je predaval, so mu pobelili in na

novo opremili.
Njegova dela je obudoval eki predsednik Masaryk, ki ga je prosil
za vodenje obnove najbolj znanega grajskega dela Prage, Hradane in
predsednikega letnega dvorca Lny. Pri obnovi Hradanov je arhitekt
Joe Plenik naredil nekaj hudo drznih potez, ki v javnosti niso naletele
na navduenje.

Podrl je del obzidja, znial dvorie, odstranil del

zaraenega parka, sezidal nove prehode, oboke, obzidja.

Z malimi

posegi je poudaril vse tisto, kar je bilo vredno poudariti, prav tako pa je z
malenkostnimi spremembami zakril tisto, kar ni bilo pomembno.
Plenikova domiljija pa je e posebej prila do
prostorih. S kombinacijo starega in na novo

izraza v notranjih
izdelanega stilnega

pohitva, z izbranimi gobelini in slikami, z lesenimi oblogami in podi, z

majhnimi keraminimi dodatki in s stoterimi drugimi podrobnostmi je
Avtor: dr. Marija Ipavec

5
ivljenjepis

ustvaril za predsednika Masaryka prijazne bivalne in reprezentanne

prostore. Arhitekt Joe Plenik pa je bil tudi tisti, ki je postavil v
Hradane orjaki obelisk s skodelo.

Obnova Hradanov je bila

konana ele potem, ko je zael predavati na ljubljanski univerzi.

Arhitekta Joeta Plenika je v tujini vedno spremljala elja po vrnitvi v
domovino. Menil je, da bi imel V Ljubljani veliko dela zaradi obnove po
potresu. Ta elja, da se vrne v Ljubljano, se mu je uresniila. Arhitekt
Joe Plenik je bil 16. junija 1920 soglasno izvoljen za rednega
profesorja za arhitekturo na ljubljanski Univerzi. Zael je skicirati nove
prostore za tehnino fakulteto na Akerevi cesti, kjer sta bila poleg
oddelka za arhitekturo tudi

gradbeni in elektrotehnini oddelek. Z

rednimi predavanji je zael v olskem letu 1921/1922. Vsak tudent je

imel v predavalnici poleg svoje risalne deske e ves drug risalni pribor.
Pri Plenikovih urah so navadno na zaetku dobili nalogo naj skicirajo
doloeno stvar, nato pa je profesor Joe Plenik hodil od enega do
drugega , ga pohvalil ali javno grajal, mu pomagal skicirati ali pa tudi
sam popravil skico.

tudentje

so veliko risali znamenja, kapelice,

cerkve in stvari, ki so potrebne pri cerkvenem obredu, kot so kelihi,

montrance in ciboriji. Arhitekt Joe Plenik ni samo narisal nart,
ampak je tudi sodeloval pri uresnievanju nartov.

Vse

mojstre je

arhitekt Joe Plenik sam osebno obiskoval in jim naroal. Arhitekt

Joe Plenik je mnogokrat rekel: " ele pri izdelavi se izkae, ali je
zamisel res iznajdljiva."
Plenikovo delo je cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, cerkev
sv.

Franika v iki, cerkev sv.

Mihaela na Barju, Narodna in

univerzitetna knjinica, stadion za Beigradom ale, trnica v Ljubljani,

Tromostovje, Peglezen, stavba Zavarovalnice Triglav na Mikloievi cesti
v Ljubljani itd.

Avtor: dr. Marija Ipavec

6
ivljenjepis

Joe Plenik je drugo svetovno vojno prestal v Ljubljani in se v asu, ko

ni imel naroil posveal manjim stvarem: izdelovanju kelihov, montranc
in ciborijev. Po vojni pa so duhovniki pri njem naroali prenove cerkva.
Po njegovih nartih je narejenih veliko krstilnic, zvonov, itd. Arhitekt
Joe Plenik je opremil kar nekaj knjig prijatelja Frana Salekega
Fingarja in Mohorjev koledar, ki je izel ob stoletnici Mohorjeve zalobe.
Arhitekt Joe

Plenik je bil globoko veren kristjan, zato mu je bila

sarkalna arhitektura e posebej pri srcu. Ena izmed njegovih osrednjih

misli je bila "delati dobro zaradi Boga in v Njegovo slavo". Razumel
je navodila apostola Pavla: Vse preskuajte in kar je dobro ohranite
(1 Tes 5, 21). Zaradi tega je tono na 50. obletnico smrti arhitekta
Joeta Plenika (7. januarja 2007) dr. Anton trukelj, profesor dogmatike
na Teoloki fakulteti, oddal ljubljanskemu nadkofu in metropolitu Alojzu
Uranu pismo s pobudo za zaetek Plenikove beatifikacije.
Mnogo projektov arhitekta Joeta Plenika je bilo uresnienih, nekaj pa
jih je vseeno ostalo neuresnienih kot npr. gradnja mavzoleja Francetu
Preernu v Vrbi na Gorenjskem in parlament. Na novem slovenskem
evropskem kovancu za 10/100 EUR se nahaja Plenikov parlament.
Arhitekt Joe Plenik je umrl 7.1.1957 v Ljubljani. tevilni asniki so
pisali o njegovi smrti. V Veeru je pisalo: " Dolga je vrsta slovenskih
in jugoslovanskih arhitektov, ki jih je vzgajal pokojni Plenik. V
slovenski arhitekturi ima eno najvidnejih mest. Zlasti v Ljubljani
lahko govorimo, da ji je po njenem baronem obdobju prav Plenik
dal njen zakljuni obraz." Ker so arhitekta Joeta Plenika cenili tako
navadni ljudje kot tudi najviji oblastniki, se je na ale 8. in 9. januarja
1957 zgrinjala velika mnoica ljudi.

Avtor: dr. Marija Ipavec

7
ivljenjepis

Arhitekt Joe

Plenik je

bil lan Slovenske akademije znanosti in

umetnosti, leta 1949 je prejel Preernovo nagrado in bil odlikovan z

Redom zaslug za narod I. stopnje. Leta 1952 je prejel astni doktorat
Tehnike fakultete ljubljanske Univerze in astni doktorat Tehnike
visoke ole na Dunaju. Leta 1954 je bil imenovan za astnega lana
Kraljevega zdruenja britanskih arhitektov R. I. B. A.
Arhitekt Joe Plenik je tudi del programa kulturne promocije med
predsedovanjem Slovenije v Evropski Uniji. Kot eden izmed slovesnih
dogodkov ob zaetku predsedovanja je napovedano odprtje razstave
njegovih del v Bruslju v januarju 2008.
Ker je 7. januarja minilo 50 let od smrti velikega arhitekta Joeta
Plenika je Ministrstvo za kulturo
2007 za

Plenikovo

sledove

v treh

leto.

Republike Slovenije razglasilo leto

V spomin na mojstra,

ki je pustil vidne

srednjeevropskih predstolnicah, Dunaju, Pragi

in

Ljubljani, je bilo organiziranih e veliko dogodkov in tudi v prihodnosti

so e predvideni. Dne 7. januarja so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli
razstavo Joe

Plenik (1872-1957) - arhitekt v Ljubljani, Pragi in na

Dunaju.

Avtor: dr. Marija Ipavec

8
ivljenjepis

Na temo arhitekta Joeta Plenika je bilo organiziranih ve predavanj

in strokovnih vodstev po Plenikovi Ljubljani.
Seznam brezplanih strokovnih vodstev v Ljubljani je naslednji:
6. januar 2007

Plenikova zbirka

3. februar 2007

Narodna in univerzitetna knjinica

3. marec 2007

Cerkev Sv. Franika

7. april 2007

Krianke

5. maj 2007

Vrt vseh svetih. ale

2. junij 2007

Orlovski stadion

7. julij 2007

Vodna os (ureditev Gradaice in Ljubljanice)

4. avgust 2007

Tromostovje in trnice

1. september 2007

Zapornica na Ljubljanici

6. oktober 2007

Zavarovalnica Triglav (vasih Vzajemna

zavarovalnica)

3. november 2007

Ustavno sodie Republike Slovenije (vasih

zbornica za trgovino, obrt in industrijo

1. december 2007

Avtor: dr. Marija Ipavec

Cerkev Sv. Mihaela v rni vasi

9
ivljenjepis