Beruflich Dokumente
Kultur Dokumente
Petra Sovdat
ORGANIZACIJA PROTOKOLARNE SLUBE V
REPUBLIKI SLOVENIJI: PRIMERJALNA EVROPSKA
PERSPEKTIVA
DIPLOMSKO DELO
Diplomsko delo:
Diplomsko delo:
KAZALO
KAZALO TABEL...................................................................................... 5
UPORABLJENE KRATICE...................................................................... 6
UVOD....................................................................................................... 7
Diplomsko delo:
Diplomsko delo:
KAZALO TABEL
Diplomsko delo:
UPORABLJENE KRATICE
AA: Auswrtige Amt der Bundesrepublik Deutschland (Ministrstvo za zunanje zadeve
Zvezne republike Nemije)
BI: Bundesministerium des Innern der Bundesrepublik Deutschland (Ministrstvo za
notranje zadeve Zvezne republike Nemije)
BMaA: Bundesministerium fr auswrtige Angelegenheiten der Republik sterreich
(Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Avstrije)
DKDO: Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
DKKO: Dunajska konvencija o konzularnih odnosih
fr.:francosko
MZZ: ministrstvo za zunanje zadeve
MVP: Ministarstvo vanjskih poslova Republike Hrvatske (Ministrstvo za zunanje
zadeve Republike Hrvake)
NATO: North Atlantic Treaty Organization (Severnoatlantska zveza)
ngr.: novogrko
OOPZ: Odlok o opravljanju protokolarnih zadev
OUP: Odlok o ustanovitvi Protokola
OZN: Organizacija zdruenih narodov
pr.n.:.pred naim tetjem
RH: Republika Hrvaka
RS: Republika Slovenija
SDPP: Sklep o doloitvi protokolarnih pravil
SFRJ: Socialistina federativna republika Jugoslavija
SRS: Socialistina republika Slovenija
SSKJ: Slovar slovenskega knjinega jezika
tj.: to je
Diplomsko delo:
UVOD
V noveji (politini) zgodovini sta se zaradi poveanja tevila lanic mednarodne
skupnosti precej poveala tudi tevilo in obseg diplomatskega aparata in njegovih
nalog. tevilo lanic Organizacije zdruenih narodov1 je naraslo e na 190 (formalno
se bo vica Organizaciji Zdruenih narodov sicer prikljuila predvidoma septembra
2002) - tenje po suverenosti pa se v dravah pojavljajo tako reko neprekinjeno.
Obutno poveanje tevila samostojnih drav, ki so subjekti mednarodnih odnosov
skozi zgodovino, je vplivalo tudi na spremembe sloga, procedure in vsebine
diplomacije. Hkrati z razvojem diplomacije pa se je razvijala tudi ena bistvenih
sestavin diplomacije, protokol. Njegova glavna naloga je urejanje stikov med
dravami (oziroma njihovimi predstavniki) in med drugimi mednarodnopravnimi
subjekti, vse ve pa tudi med razlinimi organizacijami in podjetji.
Diplomatski protokol zavezuje predvsem diplomate in politike. Predpisuje temeljne
vzorce vedenja in ravnanja v razlinih situacijah, ko le-ti prihajajo v stike. Pravila
predvidevajo ravnanja za vse (bolj ali manj) predvidljive situacije - od dravnikih
obiskov, prihoda novega veleposlanika v dravo, do (dravnike) pogrebne
slovesnosti.
Vendar pa je potrebno razlikovati med protokolom in pravili dobrega obnaanja - e
e ne zaradi subjektov, ki jih zavezuje, pa v kompleksnosti pravil. V (diplomatskem)
protokolu se namre pravila ne smejo kriti - od le-tega lahko zavisi na primer tudi
uspenost pogajanj, podpis kaknega pomembnega dokumenta, vpraanj miru ali
vojne, itd.
Preden je v svetu nastala potreba po vestni kodifikaciji (zapisu) protokolarnih pravil,
je vladala precejna zmeda. Prav zato so e leta 1815, na (znamenitem) dunajskem
kongresu, drave podpisale listino, ki je prvi formalno kodificirala posamezna
pravila, ki pa so se z vse vejo kompleksnostjo mednarodnih stikov skozi zgodovino
e dopolnjevala. Veina drav je leta 1961 podpisala Dunajsko konvencijo o
Diplomsko delo:
Diplomsko delo:
Diplomsko delo:
10
Diplomsko delo:
1. 4. Uporabljena metodologija
primera,
zgodovinsko
deskriptivno
(razvojno)
analizo,
primerjalno
metodo
interpretacije,
kjer
bomo
preverjali
zakonsko
podlago
11
Diplomsko delo:
2. 1. Diplomacija
Diplomacija je irok pojem, ki ima skoraj toliko razlag, kolikor avtorjev se je ukvarjalo
z njeno razlago. e samo Slovar slovenskega knjinega jezika (SSKJ, 1997) navaja
dve definiciji: dejavnost, ki se ukvarja z zunanjo in mednarodno politiko in
sposobnost ravnati z ljudmi spretno, okoliinam primerno.
Izraz diplomacija oziroma diplomatski v vsakodnevni uporabi ni vedno vezan na
diplomatsko slubo. Pogosto ga sreujemo v prenesenem pomenu (Osolnik 1998a:
122), zato ga bomo podrobneje preuili.
Tudi Vukadinovi (1995: 105) meni, da je pojem diplomacije navkljub tevilnim
enciklopedijam, prironikom, avtorjem, ki se ukvarjajo s tem podrojem in razlinim
definicijam, veinoma nenatanno, posploeno predstavljen, pogosto pa je podrejen
tudi spreminjanju razlinih mednarodnih dejavnosti.
Beseda diplomacija se je razvila v antini Griji, kjer je beseda diploma oznaevala
dvakrat prepognjen dokument, izraz pa se je zael uporabljati hkrati s pojavom prvih
diplomatskih odposlanstev (Vukadinovi, 1995: 15).
V zgodovini je imela beseda diplomacija dvojen pomen: oznaevala je zunanjo
politiko drave pa tudi posameznega dravnika (Benko, 1997: 255) in pogajanja.
Vendar pa ni imela vedno pozitivnega predznaka, saj je oznaevala tudi pretkanost
12
Diplomsko delo:
ter sredstva in naine za vodenje pogajanj (ainovi, 1994: 10-11). Nicolson (1988:
4-5) je diplomacijo opredeli kot vodenje mednarodnih odnosov s pogajanji; metodo,
s katero te odnose vodijo in urejajo veleposlaniki in poslaniki; posel ali veino
diplomatov.
Najbolj obirna definicija pojma diplomacija je najbr zajeta v Diplomatieskij slovarju
iz leta 1960 (v Benko, 1997: 225). Le-ta opredeljuje diplomacijo kot uradno dejavnost
efov drav, vlad in uradnih organov v mednarodnih odnosih, ki uresniujejo cilje in
potrebe zunanje politike, to pa s pogajanji, pisnimi in ustnimi komunikacijami in
drugimi miroljubnimi sredstvi.
Ko govorimo o pomenu diplomacije za diplomatski protokol, lahko navedemo mnenje
Marjana Osolnika (1998b: 142), ki govori, da je diplomacija profesija, njena pravila pa
so mednarodno kodificirana. Za poznavanje in izvajanje teh pravil skrbi diplomatski
protokol. V tem smislu je obvladovanje pravil diplomatskega protokola neizbeen
sestavni del usposobljenosti za predstavljanje in tolmaenje lastne drave in naroda
v tujini....
2. 2. Diplomatski protokol
e se spet najprej ustavimo pri Slovarju slovenskega knjinega jezika (1997), le-ta
diplomatskega protokola ne omenja neposredno. Omenja le protokol, ki je definiran
kot: uradna in druabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov drav.
Beseda protokol izhaja iz grine: fr. protocole iz ngr. protokollon iz protos (prvi) in
kollan (lepiti). V izvirnem pomenu je namre beseda protokol oznaevala pri pravnih
listinah nalepljeno prvo stran z raznimi podatki (Verbinc, 1979: 583). Dandanes pa ta
pojem obsega e vse kaj ve, kot le prvotno. Poleg svojevrstnih mednarodnih
sporazumov, zbirk pisanih obiajnih norm medsebojnih odnosov drav in njihovih
predstavnikov in nenazadnje posebnih ustanov in slub, ki se ukvarjajo z uporabo
navedenih norm (v tem primeru piemo besedo z veliko zaetnico), se ta termin vse
pogosteje uporablja tudi v drugih vejah znanosti, kot je na primer raunalnitvo.
Vendar pa se bomo tega dejstva pri tem diplomskem delu izognili.
13
Diplomsko delo:
2. 3. Ceremonial
Ceremonial so predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih (SSKJ,
1997). Ena glavnih nalog protokolarnih slub je torej oblikovanje pravil ceremoniala in
skrb za njegovo izvajanje.
Pomen ceremoniala je v mednarodnih stikih zelo velik; se pri pripravi mednarodnih
sreanj se mu posvea velika pozornost. S kompleksnostjo ceremoniala namre
gostitelj (naj bo to predsednik drave, predsednik vlade, zunanji minister,
veleposlanik ali katerikoli drug predstavnik drave) izkazuje stopnjo pomembnosti
oziroma raven odnosov z dravami (dravnimi predstavniki), ki jih gostijo.
Nenazadnje pa nakazujejo tudi smer, v katero naj bi se v prihodnje ti odnosi odvijali.
Kljub vsej kodifikaciji pravil pa je nemogoe enaiti dva protokolarna dogodka, saj se le-ti razlikujejo
ne samo glede na vrsto obiska, ampak tudi glede na ustaljeno prakso gosta, v katerega ast prirejamo
protokolarni dogodek. Protokolarna pravila drave gostiteljice je namre potrebno prilagajati tudi
zahtevam in ustaljeni praksi drave, iz katere prihajajo visoki gostje. (Pogovori v Protokolu RS, januar
2002).
9
V pojem preseansa se v tem diplomskem delu ne bomo poglabljali, saj zanj ni relevanten. Kljub temu
bi ta pomemben pojem (SSKJ, 1997 ga opisuje kot prednostni vrstni red) v diplomaciji opredelili kot:
pravico posameznika, da je pri uradnih in drugih protokolarnih slovesnostih postavljen pred drugega
posameznika (Trajkovski, 1990: 65). V bistvu je preseans pravica do ranga in asti, ki pripadajo
doloenemu rangu diplomatov ali drugih visokih dravnih predstavnikov.
14
Diplomsko delo:
Pojem protokola kot slube je temeljni raziskovalni problem tega diplomskega dela.
Diplomat Marjan Osolnik11 (1998b) je med slovenskimi avtorji, ki se ukvarjajo z
diplomacijo in njenimi sestavinami, edini, ki pie o protokolu kot slubi. Protokol je
poseben urad ali sluba pri vladi in/ali ministrstvu za zunanje zadeve, ki skrbi za stike
s tujimi diplomatskimi misijami, organizira obiske dravnih delegacij, pripravlja
pogostitve in druge sveanosti ter organizira dravne sveanosti. (Osolnik, 1998b:
143)12.
Slubo za protokol vodi ef protokola, ki je ponavadi izkuen diplomatski funkcionar v
rangu veleposlanika pri ministrstvu za zunanje zadeve13.
10
Nekateri avtorji (na primer McCaffree in Innis (1997:1)) ju namre pogosto enaijo, kar pa ni povsem
natanno.
11
Marjan Osolnik je bil v letih 1983 1987 veleposlanik v Kraljevini vedski.
12
e v njegovi razlagi pojma, je opazna monost razlinosti organiziranja protokolarne slube.
Praviloma ima vsaka drava v svojem Ministrstva za zunanje zadeve organiziran oddelek
diplomatskega protokola in je sluba organizirana v enem samem uradu, ki opravlja posle protokola za
vse visoke dravne funkcionarje, organizirana pa je lahko tudi v okviru vlade s kontaktnimi osebami v
razlinih dravnih institucijah (Pogovori v Protokolu RS, januar 2002).
13
prav tam.
15
Diplomsko delo:
K tem pojmu se bomo vraali skozi celotno diplomsko delo in je tako bistven pri
naem razumevanju le-te.
Diplomacija in s tem tudi diplomatski protokol, sta stara kot so stari stiki med ljudmi,
drubami in kasneje dravami. V razlinih obdobjih se je pod razlinimi oblastmi
diplomatski protokol razvijal v tevilnih smereh. Kot tak pa je vplival tudi na dananjo
prakso.
ainovi (1994:10) omenja, da je diplomacija nastala e pred nastankom lovetva:
najbolji diplomat naj bi bila kaa, ki je izgnala Adama in Evo iz Raja. Zgodovinsko
gledano, pa se je diplomacija razvila v antini Griji, kjer so bile razmere prav zaradi
multilateralnega sistema (enakost mest oziroma drav) primerne za razvoj
diplomacije in njenih dejavnosti. V takem sistemu so nastali temelji prvih zvez,
sporazumov in konvencij. Pogoste so bile tudi mirovne pogodbe, arbitraa pa je bila
pogost in najbolj priljubljen nain reevanja sporov. V Homerjevi Iliadi so omenjeni
glasniki (sli s sporoili), apostol Pavel pa v pismih Korinanom sam sebe imenuje
ambasador (Vukadinovi, 1995:17) oziroma stareina - presbeis (Magalhes, 1988:
19). Prav tako so funkcijo (od)poslanca, ki je omogoala irjenje novic, v srednjem
veku poznali kralji, vojskovodje in drugi visoki dravni uradniki, o njih pa govori tudi
Stara zaveza, eprav ne opisuje njihovih nalog ali obveznosti14. Grki so svoje
ambasadorje imenovali angelos, kar je bila nekakna sakralna oznaka. V misijah, ki
so lahko tele do deset odposlancev, so bili odposlanci, dokler niso zaeli zbirati efa
misije, dolgo asa enakopravni. Pred odhodom v drugo mesto, so odposlanci dobili
pismo priporoke, ki je bilo namenjeno proksenu (vladarju) tega mesta. Cilj
14
Niccolo Machiavelli v znamenitem delu Il Principe Vladar (1966) trdi: Vladar ni dolan drati
besede, ker so ljudje slabi in nezvesti, zategadelj jim nismo dolni ohraniti zvestobo. V tem smislu naj
bi bil najbolj cinien neki britanski poslanik, ki ga je zaradi te odkritosti kralj kaznoval: Poslanik je
potenjak, ki so ga izbrali zato, da bi v tujini, za blaginjo svoje drave, lagal. (V: ainovi, 1994:11).
V istem duhu je v delu Discursi poudaril tudi, da diplomatu ni treba izbirati med moralnim in
nemoralnim - storiti mora, kar bo zagotovilo ohranitev moi in svobodo njegove domovine (V:
Vukadinovi, 1995: 22).
16
Diplomsko delo:
15
17
Diplomsko delo:
prav tam.
Beneki veleposlaniki so v domovino poiljali redna poroila o aktualnih dogodkih, ob koncu
mandata, pa so podali tudi sklepno poroilo o svojih spoznanjih in vtisih ob sreanjih iz let, ki so jih
preiveli v tujini (Vukadinovi, 1995: 19).
19
O tem ve kasneje v poglavju o kodifikaciji protokolarnih pravil.
18
18
Diplomsko delo:
Na prvem mestu je bil pape, sledil mu je rimsko-nemki cesar, njemu pa francoski in panski kralj.
Vendar pa je bil ta pravilnik, zaradi spora med Francijo in panijo, ki sta se dve stoletji spopadali za
prvenstvo, sporen e od samega zaetka (prav tam).
19
Diplomsko delo:
21
Na sestanku suverenov V Frankfurtu leta 1690 se vladarji zaradi nereenih vpraanj preseansa
sploh niso usedli. Ves as pogajanj so se sprehajali po dvorani ali jahali na odprtem polju (Krizman
1952: 46-47).
22
Francoski kardinal Richelieu, diplomatski svetnik kralja Ludvika XIII., je leta 1626 ustanovil prvo
ministrstvo za zunanje zadeve, ki se je zaelo trajno ukvarjati z zunanjimi zadevami. Pod vplivom tega
vzora so zunanja ministrstva ustanovili v vseh evropskih dravah (Vukadinovi 1995: 22).
23
Evrocentrizem je oblika etnocentrizma, kolektivne narcisoidnosti, ki kae tendence izrazitega, celo
skrajnega precenjevanja lastne drubene skupine in lastne kulture (Sruk 1995: 94).
20
Diplomsko delo:
3. 2. 1. Sodobna diplomacija
3. 2. 1. Sodobna diplomacija
in
transportna
revolucija:
razline
telekomunikacijske
24
Najlepi in nam najbliji primer v tem trenutku je delovanje Evropske Unije, pri emer njene lanice
ob razlinih prilonostih nastopajo kot enotni politini udeleenec mednarodnih odnosov (Vukadinovi
1995: 112).
25
Med te naloge sodijo na primer mednarodna pogajanja o uporabi jedrske energije, odlaganju
jedrskih odpadkov, ohranitvi gozdov, poenotenju tehnolokih standardov itd. (Vukadinovi 1995: 113).
21
Diplomsko delo:
22
Diplomsko delo:
26
L'acte final du congrs de Vienne du 9 juin 1815, Annexe d) Rgelment sur le rang entre les agents
diplomatiques du mars 1815. Podpisnice so bile Avstrija, panija, Francija, Velika Britanija,
Portugalska, Prusija, Rusija in vedska.
27
Protocole du 21 novembre 1818 du congrs d' Aix-la-Chapelle.
28
Po dopolnitvah stopenj s Aachenskim protokolom je preseans doloil naslednje razrede
diplomatskih predstavnikov: 1. ambasadorji (veleposlaniki) in papeki nunciji ali legati, 2. odposlanci,
ministri ali druge osebe, akreditirane pri vladarju, 3. odpravniki poslov, akreditirani pri ministru za
zunanje zadeve, 4. efi drav (Satow 1979: 82). Pravilnik o stopnjah diplomatskih predstavnikov je
doloal, da v vsakem razredu pridobe diplomatski uslubenci rang glede na datum uradne
nostrifikacije njihovega prihoda (4. len).
23
Diplomsko delo:
29
A. E. F. Sandstrm je bil s strani Komisije za mednarodno pravo leta 1954 imenovan za posebnega
poroevalca.
24
Diplomsko delo:
30
25
Diplomsko delo:
subjekt
mednarodnega
prava
za
dosego
statusa
naslednice
Convention on the Privileges and Immunities of the United Nations (New York, 13. 02. 1946). 1
UNTS 15.
34
Convention on the Privileges and Immunities of the Specialized Agencies (New York, 21. 11. 1947).
261 UNTS.
35
Convention on Special Missions (New York, 08. 12. 1969). Annex to General Assembly resolution
2530 (XXIV). Official Records of the General Assembly, Twenty-fourth Session, Supplement No. 30
(A/7630), str. 99 105.
36
Konvencija o specialnih misijah v svojem 1. lenu definira pojem specialnih misij kot zaasno misijo,
ki predstavlja dravo in jo posamezna drava polje v drugo dravo z njenim soglasjem, da bi se
pogajala o doloenih vpraanjih ali da bi izpolnila doloeno nalogo.
37
Vienna Convention on the Representation of States in their Relations with International
Organizations of a Universal Character (Vienna, 14. 03. 1975). U. N. Document A/CONF.67/16.
26
Diplomsko delo:
38
27
Diplomsko delo:
4.
ORGANIZACIJA
PROTOKOLARNE
SLUBE
REPUBLIKI
SLOVENIJI
O celoviti protokolarni slubi v Sloveniji seveda ne moremo govoriti vse do leta 1991,
ko se je z osamosvojitvijo drave protokolarna sluba znala pred vrsto nalog, ki jih
prej ni opravljala sama39.
39
28
Diplomsko delo:
V Sloveniji danes delujeta dve protokolarni slubi. Glavni protokolarni urad, Protokol
Republike Slovenije, deluje v okviru Vlade Republike Slovenije in je v bistvu
naslednik Protokola izvrnega sveta SRS45, v okviru ministrstva za zunanje zadeve
pa deluje Diplomatski protokol. Prvi izvaja svoje naloge na podlagi e omenjenega
Pravilnika o opravljanju protokolarnih zadev (Ur. l. RS 36/94), Diplomatski protokol
Ministrstva za zunanje zadeve pa deluje na podlagi 8. lena Zakona o zunanjih
zadevah (Ur. l. RS 1-13/91-I).
Vpraanje reorganizacije protokolarne slube se je zaelo reevati e leta 1991, ko je
bila ustanovljena medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov
Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za
informiranje in Protokola Izvrnega sveta RS. Njena naloga je bila uskladitev
medsebojnega sodelovanja glede priprav in izvedbe uradnih in delovnih obiskov
predstavnikov RS v tujini in tujih efov drav, predstavnikov vlad in parlamentov ter
zunanjih ministrov drav v RS, ki so postajali po osamosvojitvi leta 1991 vse
pogosteji. Skupina je usklajevala tudi sodelovanje dravnih organov in slub pri
pripravi, organizaciji in izvedbi dravnikih in uradnih obiskov v RS in tujini, oziroma
pri dogovorih o nalogah posameznih udeleencev v procesu priprave in izvedbe
obiskov.
43
29
Diplomsko delo:
30
Diplomsko delo:
4. 2. 1. 1. Pristojnost Protokola RS
Protokol RS po 2. lenu SDPP (1994) opravlja organizacijsko tehnino delo ob:
-
Diplomsko delo:
protokolarnih
prevoznih
sredstev
sluba
Protokola
zagotavlja
48
32
Diplomsko delo:
Vladne slube
Protokol v vladi Republike Slovenije
Ocena
Predlog
Predlog
realizacije 2001
prorauna 2002
prorauna 2003
Indeks
(1)
(2)
(3)
20.028.199
22.952.372
24.060.039
104,8
332.587
288.221
321.354
108,4
332.587
288.221
321.354
108,4
Plae
105.864
112.841
121.080
107,3
86.881
93.314
100.097
107,3
12.829
13.517
14.529
107,5
6.154
6.009
6.454
107,4
14.442
9.693
9.811
101,2
14.442
9.693
9.811
101,2
206.412
160.912
176.713
109,8
206.412
160.912
176.713
109,8
5.870
4.775
4.750
99,5
5.870
4.775
4.750
99,5
Materialni stroki
Izdatki za blago in storitve
Vir: Obrazloitev predloga prorauna Republike Slovenije za leto 2003 EPA 313
III. Poroevalec dravnega zbora Republike Slovenije, t. 81-1733/V (09. 10. 2001).
Protokol RS izvaja svoje naloge na podlagi e omenjenih Sklepa o doloitvi
protokolarnih pravil (1994) in spremembah in dopolnitvah istega Sklepa (1995), ki
Protokolu RS narekuje izvajanje protokolarnih dogodkov. Stroke, ki nastajajo pri
33
Diplomsko delo:
Vladne slube
Ocena
Predlog
Predlog
realizacije 2001
prorauna 2002
prorauna 2003
Indeks
(1)
(2)
(3)
20.028.199
22.952.372
24.060.039
104,8
652.988
681.261
894.533
131,3
652.988
681.261
894.533
131,3
Plae
529.630
568.432
623.099
109,6
449.306
482.349
528.153
109,5
61.648
64.670
71.343
110,3
Materialni stroki
Izdatki za blago in storitve
18.676
21.413
23.603
110,2
52.155
50.027
55.199
110,3
52.155
50.027
55.199
110,3
71.203
62.803
216.235
344,3
71.203
62.803
216.235
344,3
organov
Nakup in gradnja osnovnih sredstev
Vir: Obrazloitev predloga prorauna Republike Slovenije za leto 2003 EPA 313
III. Poroevalec dravnega zbora Republike Slovenije, t. 81-1733/V (09. 10. 2001).
Servis za protokolarne storitve deluje v skladu z Odlokom o ustanovitvi Servisa za
protokolarne storitve (Ur. l. SRS, t. 29/88). V skladu z navedenim odlokom servis
opravlja strokovne, tehnine in druge naloge, ki se nanaajo na upravljanje objektov
za protokolarne in reprezentanne namene. Za uporabnike protokolarnih storitev
opravlja servis gostinske storitve in storitve namestitve in bivanja v protokolarnih
objektih. Proste kapacitete lahko tri tudi za zunanje uporabnike, e s tem ni ovirano
49
Obrazloitev predloga prorauna Republike Slovenije za leto 2003 EPA 313 III. Poroevalec
34
Diplomsko delo:
35
Diplomsko delo:
51
36
Diplomsko delo:
5.
ORGANIZACIJA
PROTOKOLARNE
SLUBE
REPUBLIKI
AVSTRIJI
Protokolarna
sluba
pri
Zunanjem
ministrstvu
Republike
Avstrije
BmaA:
Who
is
who?Q:
Dr.
Benita
Ferrero-Waldner
Foreign
Minister:
http://www.bmaa.gv.at/organisation/index.html.en (8.8.2002).
55
Informacija o protokolarni slubi pri Bundesministerium fr auswrtige Angelegenheiten der
Republik sterreich, 21. maj 2002.
37
Diplomsko delo:
56
Vendar pa nekatere posebnosti urejajo zakoni, kot so na primer Zakon o oroju, Zakon o grbu in
Zakon o cestno prometnih predpisih (Informacija o protokolarni slubi pri Bundesministeriums fr
auswrtige Angelegenheiten der Republik sterreich, 21. maj 2002)
38
Diplomsko delo:
6.
ORGANIZACIJA
PROTOKOLARNE
SLUBE
REPUBLIKI
HRVAKI
Z odlokom predsednika Republike Hrvake (RH), je bil leta 1994 kot skupna
strokovna sluba predsednika RH, hrvakega Sabora in Vlade RH ustanovljen
Dravni protokol. Ta po ustaljenih normah obiajev, in pravilih ceremoniala opravlja
strokovne, organizacijske in tehnine naloge protokola za predsednike Republike
Hrvake, sabor, vlado, ministrstva za zunanje zadeve (Ministarstvo vanjskih poslova
RH MVP), ministrstva za obrambo in drugih dravnih organov in organov dravne
uprave.
57
39
Diplomsko delo:
59
40
Diplomsko delo:
NATO.
Tako
protokolarna
sluba
AA
organizira
obiske
nosilcev
60
Informacija o protokolarni slubi pri Auswrtige Amt der Bundesrepublik Deutschland, 17.5.2002.
Informacija o protokolarni slubi pri Bundesministerium des Innern der Bundesrepublik Deutschland,
13.5.2002.
61
41
Diplomsko delo:
42
Diplomsko delo:
43
Diplomsko delo:
Diplomsko delo:
Diplomsko delo:
9. UGOTOVITVE IN ZAKLJUEK
Pri analizi organiziranosti protokolarnih slub v Republiki Sloveniji, Republiki Avstriji,
Republiki Hrvaki in Zvezni republiki Nemiji, smo prili do naslednjih ugotovitev, ki
nam bodo pomagale oblikovati zakljuek:
1. Nobena od natetih drav nima identine organiziranosti protokolarne slube, saj
od druge primerjane drave odstopa vsaj v nekaterih odtenkih.
V Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaki deluje krovna (centralizirana) dravna
protokolarna sluba, ki opravlja protokolarne naloge za veino dravnih nosilcev
protokolarnih pravic, medtem ko v Republiki Avstriji in Zvezni republiki Nemiji sodi
glavna protokolarna urada v pristojnost ministrstva za zunanje zadeve, pri doloenih
resornih ministrstvih, deelah (Zvezna republika Nemija) in drugih dravnih subjektih
pa imata oddelke, s katerimi sodelujeta pri pripravi protokolarnih dogodkov, kar
pomeni, da je protokolarna sluba v obeh dravah decentralizirana. Ponovno pa je
smiselno poudariti, da se, medtem ko so v Republiki Sloveniji z zdajnjo
organiziranostjo protokolarne slube zadovoljni, v Republiki Hrvaki pojavljajo tenje
o osamosvojitvi oddelkov Dravnega protokola pri dravnih institucijah, za kar
imajo e izdelan program, ki aka na potrditev predsednika republike.
2. Pri omenjenih dravah se razlikuje tudi pravni okvir delovanja protokolarnih slub.
Primerjanim dravam so skupne podpisane mednarodne konvencije, med njimi sta
osnovni dunajski konvenciji o diplomatskih in konzularnih odnosih, medtem ko je
zakonski okvir za delovanje protokolarnih slub s posebnimi pravnimi akti specifino
urejen le v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaki. Pravna urejenost protokolarne
slube izhaja predvsem iz tradicije organiziranosti protokolarnih slub v omenjenih
dravah.
3. Protokolarne slube primerjanih drav se financirajo iz proraunskih sredstev.
Protokolarni uradi so institucije, ustanovljene od drave, zato so, kot tudi drugi
dravni subjekti financirane iz prorauna.
46
Diplomsko delo:
47
Diplomsko delo:
10.1. Literatura
48
Diplomsko delo:
16. McCaffree, Mary Jane in Innis, Pauline (1997) Protocol: the Complete Handbook
of Diplomatic, Official and Social Usage. Washington D. C.: Devon Publishing
company.
17. Mikoli, Mario (1995) Diplomatski protokol praksa u Republici Hrvatskoj i neke
praktine upute. Zagreb: Mate.
18. Nick, Stanko (1997) Diplomacija metode i tehnike. Zagreb: Barbat.
19. Nicolson, Harold (1988) Diplomacy. Washington: Institute for the Study of
Diplomacy, Georgetown University.
20. Osolnik, Marjan (1998a) Diplomacija kot poklic. V: Jazbec, Milan (ur.)
Diplomacija in Slovenci, zbornik tekstov o diplomaciji in prispevku Slovencev v
diplomatsko teorijo in prakso. Celovec: Zaloba Drava. Str. 122 139.
21. Osolnik, Marjan (1998b) Diplomatski protokol. V: Jazbec, Milan (ur.)
Diplomacija in Slovenci, zbornik tekstov o diplomaciji in prispevku Slovencev v
diplomatsko teorijo in prakso. Celovec: Zaloba Drava. Str. 140 159.
22. Satow, Ernest Mason (1979) Satow's Guide to Diplomatic Practice, 5., revidirana
izdaja. New York: Longman Publishing Group.
23. Simoniti, Iztok (1994) Diplomatsko pravo. Ljubljana: Teorija in praksa.
24. Sruk, Vlado (1995) Leksikon politike.Maribor: Zaloba Obzorja.
25. Slovar slovenskega knjinega jezika (1997) Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.
26. Trajkovski, Georgi (1990) Diplomatski protokol. Beograd: Nova.
27. Ure, John (1994) Diplomatic Bag. London: John Murray Ldt.
28. Verbinc, France (1979) Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva zaloba.
29. Vukadinovi, Radovan (1995) Diplomacija: strategija politinih pogajanj. Ljubljana:
Arah consulting.
30. Zelmanovi, ore (1990) Ilustrirani bonton in protokol. Murska Sobota: Zaloba
Obzorja.
10.2. Viri
1. Convention on Special Missions (New York, 08. 12. 1969). Annex to General
Assembly resolution 2530 (XXIV). Official Records of the General Assembly,
Twenty-fourth Session, Supplement No. 30 (A/7630), str. 99 105.
2. Convention on the Privileges and Immunities of the Specialized Agencies (New
York, 21. 11. 1947). 261 UNTS.
49
Diplomsko delo:
3. Convention on the Privileges and Immunities of the United Nations (New York, 13.
02. 1946). 1 UNTS 15.
4. Diplomatski protokol MZZ, http://www.sigov.si/mzz/ministrstv/diplomatsk_prot.html
(6. maj 2002).
5. Informacija o protokolarni slubi pri Auswrtige Amt der Bundesrepublik
Deutschland, 17.5.2002.
6. Informacija o protokolarni slubi pri Bundesministerium des Innern der
Bundesrepublik Deutschland , 13.5.2002
7. Informacija
protokolarni
slubi
pri
Bundesministerium
fr
auswrtige
Diplomsko delo:
51