Sie sind auf Seite 1von 51

Univerza v Ljubljani

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE


smer tudija: analiza politik in javna uprava

Petra Sovdat
ORGANIZACIJA PROTOKOLARNE SLUBE V
REPUBLIKI SLOVENIJI: PRIMERJALNA EVROPSKA
PERSPEKTIVA
DIPLOMSKO DELO

Mentor: prof. dr. Bogomil Ferfila

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Ljubljana, september 2002

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Bogomilu Ferfili in vsem sogovornikom.


Za izdatno pomo pri pisanju diplomskega dela pa sem e posebej hvalena
efinji Protokola RS Kseniji Benedetti in svetovalki Vlade RS v Protokolu RS
Zdenki Simi.
Hvala starem za podporo pri tudiju.

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

KAZALO

KAZALO TABEL...................................................................................... 5

UPORABLJENE KRATICE...................................................................... 6

UVOD....................................................................................................... 7

1. METODOLOKI OKVIR DIPLOMSKEGA DELA................................. 9


1.1. OPREDELITEV PREDMETA IN PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA ......................... 9
1.2. OPREDELITEV CILJEV DIPLOMSKEGA DELA .................................................... 9
1. 3. OPREDELITEV IZHODINE HIPOTEZE ....................................................... 10
1. 4. UPORABLJENA METODOLOGIJA ................................................................. 11

2. DIPLOMACIJA IN PROTOKOL TEMELJA PROTOKOLARNE


SLUBE ................................................................................................. 12
2. 1. DIPLOMACIJA........................................................................................... 12
2. 2. DIPLOMATSKI PROTOKOL ......................................................................... 13
2. 3. CEREMONIAL ........................................................................................... 14
2. 4. PROTOKOL KOT SLUBA ........................................................................... 15

3. ZGODOVINA DIPLOMATSKEGA PROTOKOLA IN NJEGOVA


KODIFIKACIJA...................................................................................... 16
3. 1. ZGODOVINA DIPLOMATSKEGA PROTOKOLA ................................................ 16
3. 2. KODIFIKACIJA PRAVIL DIPLOMATSKEGA PROTOKOLA .................................. 19
3. 2. 1. Sodobna diplomacija.......................................................................... 21
3. 2. 2. Pregled kodifikacije diplomatskega prava .......................................... 22
3. 2. 3. Republika Slovenija in kodificirano sodobno diplomatsko pravo........ 26
3

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

4. ORGANIZACIJA PROTOKOLARNE SLUBE V REPUBLIKI


SLOVENIJI............................................................................................. 28
4. 1. PROTOKOLARNA SLUBA V SLOVENIJI PRED LETOM 1991 .......................... 28
4. 2. PROTOKOLARNA SLUBA V SLOVENIJI PO OSAMOSVOJITVI LETA 1991 ........ 29
4. 2. 1. Protokol Republike Slovenije ............................................................. 30
4. 2. 1. 1. Pristojnost Protokola RS ...................................................................31
4. 2. 1. 2. Zakonski okvir delovanja in financiranje Protokola RS ......................32

4. 2. 2. Diplomatski protokol Ministrstva za zunanje zadeve Republike


Slovenije............................................................................................. 35

5. ORGANIZACIJA PROTOKOLARNE SLUBE V REPUBLIKI


AVSTRIJI ............................................................................................... 37
6. ORGANIZACIJA PROTOKOLARNE SLUBE V REPUBLIKI
HRVAKI ............................................................................................... 39
7. ORGANIZACIJA PROTOKOLARNE SLUBE V ZVEZNI REPUBLIKI
NEMIJI................................................................................................. 41
8. PRIMERJAVA ORGANIZIRANOSTI PROTOKOLARNIH SLUB V
IZBRANIH DRAVAH ............................................................................ 43
9. UGOTOVITVE IN ZAKLJUEK ......................................................... 46
10. LITERATURA IN VIRI ...................................................................... 48
10.1. LITERATURA ............................................................................................ 48
10.2. VIRI ........................................................................................................ 49

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

KAZALO TABEL

1. Tabela 4.1: Financiranje protokola Republike Slovenije v letih 2001 2003


.32

2. Tabela 4.2: Financiranje servisa za protokolarne storitve v letih 2001 - 2003


..33

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

UPORABLJENE KRATICE
AA: Auswrtige Amt der Bundesrepublik Deutschland (Ministrstvo za zunanje zadeve
Zvezne republike Nemije)
BI: Bundesministerium des Innern der Bundesrepublik Deutschland (Ministrstvo za
notranje zadeve Zvezne republike Nemije)
BMaA: Bundesministerium fr auswrtige Angelegenheiten der Republik sterreich
(Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Avstrije)
DKDO: Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
DKKO: Dunajska konvencija o konzularnih odnosih
fr.:francosko
MZZ: ministrstvo za zunanje zadeve
MVP: Ministarstvo vanjskih poslova Republike Hrvatske (Ministrstvo za zunanje
zadeve Republike Hrvake)
NATO: North Atlantic Treaty Organization (Severnoatlantska zveza)
ngr.: novogrko
OOPZ: Odlok o opravljanju protokolarnih zadev
OUP: Odlok o ustanovitvi Protokola
OZN: Organizacija zdruenih narodov
pr.n.:.pred naim tetjem
RH: Republika Hrvaka
RS: Republika Slovenija
SDPP: Sklep o doloitvi protokolarnih pravil
SFRJ: Socialistina federativna republika Jugoslavija
SRS: Socialistina republika Slovenija
SSKJ: Slovar slovenskega knjinega jezika
tj.: to je

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

UVOD
V noveji (politini) zgodovini sta se zaradi poveanja tevila lanic mednarodne
skupnosti precej poveala tudi tevilo in obseg diplomatskega aparata in njegovih
nalog. tevilo lanic Organizacije zdruenih narodov1 je naraslo e na 190 (formalno
se bo vica Organizaciji Zdruenih narodov sicer prikljuila predvidoma septembra
2002) - tenje po suverenosti pa se v dravah pojavljajo tako reko neprekinjeno.
Obutno poveanje tevila samostojnih drav, ki so subjekti mednarodnih odnosov
skozi zgodovino, je vplivalo tudi na spremembe sloga, procedure in vsebine
diplomacije. Hkrati z razvojem diplomacije pa se je razvijala tudi ena bistvenih
sestavin diplomacije, protokol. Njegova glavna naloga je urejanje stikov med
dravami (oziroma njihovimi predstavniki) in med drugimi mednarodnopravnimi
subjekti, vse ve pa tudi med razlinimi organizacijami in podjetji.
Diplomatski protokol zavezuje predvsem diplomate in politike. Predpisuje temeljne
vzorce vedenja in ravnanja v razlinih situacijah, ko le-ti prihajajo v stike. Pravila
predvidevajo ravnanja za vse (bolj ali manj) predvidljive situacije - od dravnikih
obiskov, prihoda novega veleposlanika v dravo, do (dravnike) pogrebne
slovesnosti.
Vendar pa je potrebno razlikovati med protokolom in pravili dobrega obnaanja - e
e ne zaradi subjektov, ki jih zavezuje, pa v kompleksnosti pravil. V (diplomatskem)
protokolu se namre pravila ne smejo kriti - od le-tega lahko zavisi na primer tudi
uspenost pogajanj, podpis kaknega pomembnega dokumenta, vpraanj miru ali
vojne, itd.
Preden je v svetu nastala potreba po vestni kodifikaciji (zapisu) protokolarnih pravil,
je vladala precejna zmeda. Prav zato so e leta 1815, na (znamenitem) dunajskem
kongresu, drave podpisale listino, ki je prvi formalno kodificirala posamezna
pravila, ki pa so se z vse vejo kompleksnostjo mednarodnih stikov skozi zgodovino
e dopolnjevala. Veina drav je leta 1961 podpisala Dunajsko konvencijo o

List of Member States, http://www.un.org/Overview/unmember.html (28.012002).

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

diplomatskih odnosih (DKDO, 1961)2, ki jo je leta 1963 dopolnila e Dunajska


konvencija o konzularnih odnosih (DKKO, 1963)3, in s tem kodificirala minimalno
sprejemljive standarde vedenja in reda v medsebojnih odnosih.
Z osamosvojitvijo je tudi Republika Slovenija (RS) morala notificirati nekatere
pomembne dokumente, ki so predpisovali protokolarno vedenje veino jih je
nasledila iz asov prejnje skupne drave Socialistine federativne republike
Jugoslavije (SFRJ). Sprejela pa je tudi nekatere nove reitve. Leta 1994 je tako
sprejela Sklep o doloitvi protokolarnih pravil (SDPP, 1994)4, ki je dopolnil prej
veljavna Odlok o opravljanju protokolarnih zadev iz leta 1985 (OOPZ, 1985)5 in Odlok
o ustanovitvi Protokola iz leta 1988 (OUP, 1988)6.
Z nastankom nove drave je bila Slovenija postavljena tudi pred novo nalogo
predstavljanja drave in njenih predstavnikov v mednarodni skupnosti. Zato je bilo na
zunanjem ministrstvu treba ustanoviti oddelek Diplomatskega protokola, njegovo
pristojnost ureja Zakon o zunanjih zadevah (Ur. l. RS 1/91-I), obdrali pa so tudi
staro obliko Protokola Izvrnega sveta SR Slovenije, ki so ga preimenovali v
Protokol RS.
Namen diplomskega dela je predstaviti razline oblike organiziranosti protokolarnih
slub v Evropi, s posebnim poudarkom na slovenskem protokolu. Ta se je moral z
osamosvojitvijo Republike Slovenije leta 1991 oblikovati na novo, njegova
organiziranost pa izhaja e iz asov bive Jugoslavije.

Vienna Convention on Diplomatic Relations (Vienna, 18.04.1961). 500 UNTS 95.


Vienna Convention on Consular Relations (Vienna, 24.04.1963). 596 UNTS 261.
4
Sklep o doloitvi protokolarnih pravil (Ur. l. RS, VI/94).
5
Odlok o opravljanju protokolarnih zadev v SRS (Ur. l. SRS 43/85).
6
Odlok o ustanovitvi protokola (Ur. l. SRS 29/88).
3

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

1. METODOLOKI OKVIR DIPLOMSKEGA DELA

1.1. Opredelitev predmeta in problema diplomskega dela


Protokolarne slube v svetu so danes organizirane po dveh glavnih principih7. Veina
drav ima organizirano slubo protokola v okviru Ministrstva za zunanje zadeve.
Obstaja pa tudi redkeji nain organiziranja takih dravnih slub. Med njimi je tudi
Protokol RS, ki pokriva (skoraj) celotni dravni protokol in ni v okviru Ministrstva za
zunanje zadeve.

1.2. Opredelitev ciljev diplomskega dela


Cilj tega diplomskega dela je tako predstaviti organizacijo slovenske protokolarne
slube in jo primerjati s tistimi v sosednjih dravah: v Avstriji in na Hrvakem, zaradi
zgledovanja Republike Slovenije pri oblikovanju pravnega reda po Nemiji, pa bo
zanimiva primerjava tudi s to dravo.
Drave razlino oblikujejo organizacijo protokolarne slube. Praksa veine drav je,
da imajo protokolarno slubo organizirano v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, z
izpostavami (ali vsaj kontaktnimi osebami) pri razlinih vejah oblasti, oziroma
razlinih dravnih predstavnikih, lahko bi jo poimenovali decentralizirana organizacija.
Vendar pa obstajajo tudi drave, ki konvencionalno organiziranost presegajo,
oziroma organizirajo protokolarne slube na drugaen nain. Med nje sodi tudi
Slovenija, katere organizacija protokolarne slube je zelo specifina. Protokolarna
sluba v Sloveniji deluje bolj centralizirano, saj izvaja naloge za vse nosilce
protokolarnih pravic in obveznosti Razlogi za drugano oblikovanost protokolarne
slube so lahko razlini, med njimi pa najbr prevladuje prav tradicija organiziranosti
protokolarnih slub v razlinih dravah.

Pogovori v Protokolu Republike Slovenije, januar 2002.

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

1. 3. Opredelitev izhodine hipoteze

Na osnovi zastavljenega cilja, diplomsko delo temelji na naslednji izhodini hipotezi:


Organizacija protokolarne slube se v evropskih dravah razlikuje v
posameznih vidikih, nain organiziranosti teh slub lahko razdelimo v dve
skupini centralizirano in decentralizirano.
Za preuevanje zastavljenega prouevanja razlinih monosti organiziranosti
protokolarnih slub bomo najprej preuili temeljne pojme, povezane s protokolarno
slubo: diplomacija, diplomatski protokol in ceremonial ter seveda protokol kot
sluba.
V tretjem poglavju je na kratko predstavljena tudi zgodovina in kodifikacija
protokola. Potreba po kodifikaciji protokolarnih pravil se je pojavila ele s koncem 18.
stoletja, na pomembnosti pa zaela pridobivati ele v stoletjih po zaetkih
kodifikacije.
Kljuna poglavja obravnavane teme (tiri do sedem) predstavljajo organizacijo
protokolarne slube v Sloveniji in v primerjanih dravah (Republika Avstrija,
Republika Hrvaka in Zvezna Republika Nemija), v osmem poglavju pa je le-ta
primerjana med seboj. Primerjava sloni na podobnostih in razlikah glede na splono
organizacijo protokolarne slube, podroje dela, pristojnosti in financiranje. Pri tem
elimo poiskati odgovor na kljuno vpraanje, v katerih vidikih se organiziranost
protokolarnih slub v navedenih dravah najbolj razlikuje in jih skuali razdeliti na
skupine.
Primerjalne rezultate bomo tako predstavili v osmem poglavju, v zakljuku (deveto
poglavje) pa bomo postavljeno hipotezo ovrgli ali potrdili in predstavili kljune
ugotovitve analize.
V zadnjem, desetem, poglavju bomo nateli temeljno literaturo in vire, s pomojo
katere smo oblikovali to diplomsko delo.

10

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

1. 4. Uporabljena metodologija

Pri preuevanju navedene problematike bomo v tem diplomskem delu uporabili


naslednje metode in tehnike:
tudijo

primera,

zgodovinsko

deskriptivno

(razvojno)

analizo,

primerjalno

raziskovanje, analizo primarnih in sekundarnih virov, ter intervju.


- tudija primera prouuje posamezne konkretne primere, ki pomagajo bolje
razumeti objekt raziskovanja. Na konkretnih primerih protokolarnih slub bomo
pokazali njihovo delovanje, organiziranost in njihovo zakonsko podlago.
- Zgodovinskorazvojna analiza raziskuje tendence v zgodovinskem razvoju
doloenega pojava ali tendence v zgodovini obravnave doloenega pojava. To
metodo bomo uporabili predvsem pri zgodovinskem pregledu temeljnih raziskovanih
pojmov in razvoju protokolarnih slub Slovenije, Nemije, Avstrije in Hrvake.
- S primerjalnim raziskovanjem iemo podobnosti in razlike med posameznimi
enotami analize (v naem primeru med omenjenimi dravami, v katerih prouujemo
organiziranost protokolarnih slub). e posebej primerne so v primerjavi s tudijami
primerov.
- Pri analizi primarnih virov (dokumentov, pogodb, ustav, zakonov) se ne bomo
mogli izogniti metodi ustaljenega tolmaenja (razlage) virov. Osredotoili se bomo na
primerjalno

metodo

interpretacije,

kjer

bomo

preverjali

zakonsko

podlago

protokolarnih slub raziskovanih drav.


- Pri pisanju tega diplomskega dela bo med najbolj pomembnimi metodami
raziskovanja, analiza sekundarnih virov (knjig, lankov, ipd.).
- Usmerjene (fokusirane) intervjuje bomo za potrebe pisanja tega diplomskega
dela opravili na ustreznih protokolarnih slubah v Sloveniji in v omenjenih dravah v
tujini.
- V veliko pomo pa mi bodo tudi praktine izkunje, ki sem jih pridobila pri delu v
Protokolu RS v aprilu 2002.

11

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

2. DIPLOMACIJA IN PROTOKOL TEMELJA PROTOKOLARNE


SLUBE
V vsakem, e tako empirinem diplomskem delu, ne moremo brez razlage temeljnih
pojmov, ki nam omogoajo laje razumevanje celotnega konteksta preuevanega
problema. V predmetu prouevanja razlinih vidikov protokolarne slube so
pomembni predvsem naslednji pojmi: diplomacija, diplomatski protokol, ceremonial in
protokol kot sluba. V nadaljevanju bomo le-te predstavili, poudariti pa je treba, da so
pojmi iroko definirani in jih je mo razlagati na razline naine.

2. 1. Diplomacija

Diplomacija je irok pojem, ki ima skoraj toliko razlag, kolikor avtorjev se je ukvarjalo
z njeno razlago. e samo Slovar slovenskega knjinega jezika (SSKJ, 1997) navaja
dve definiciji: dejavnost, ki se ukvarja z zunanjo in mednarodno politiko in
sposobnost ravnati z ljudmi spretno, okoliinam primerno.
Izraz diplomacija oziroma diplomatski v vsakodnevni uporabi ni vedno vezan na
diplomatsko slubo. Pogosto ga sreujemo v prenesenem pomenu (Osolnik 1998a:
122), zato ga bomo podrobneje preuili.
Tudi Vukadinovi (1995: 105) meni, da je pojem diplomacije navkljub tevilnim
enciklopedijam, prironikom, avtorjem, ki se ukvarjajo s tem podrojem in razlinim
definicijam, veinoma nenatanno, posploeno predstavljen, pogosto pa je podrejen
tudi spreminjanju razlinih mednarodnih dejavnosti.
Beseda diplomacija se je razvila v antini Griji, kjer je beseda diploma oznaevala
dvakrat prepognjen dokument, izraz pa se je zael uporabljati hkrati s pojavom prvih
diplomatskih odposlanstev (Vukadinovi, 1995: 15).
V zgodovini je imela beseda diplomacija dvojen pomen: oznaevala je zunanjo
politiko drave pa tudi posameznega dravnika (Benko, 1997: 255) in pogajanja.
Vendar pa ni imela vedno pozitivnega predznaka, saj je oznaevala tudi pretkanost
12

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

ter sredstva in naine za vodenje pogajanj (ainovi, 1994: 10-11). Nicolson (1988:
4-5) je diplomacijo opredeli kot vodenje mednarodnih odnosov s pogajanji; metodo,
s katero te odnose vodijo in urejajo veleposlaniki in poslaniki; posel ali veino
diplomatov.
Najbolj obirna definicija pojma diplomacija je najbr zajeta v Diplomatieskij slovarju
iz leta 1960 (v Benko, 1997: 225). Le-ta opredeljuje diplomacijo kot uradno dejavnost
efov drav, vlad in uradnih organov v mednarodnih odnosih, ki uresniujejo cilje in
potrebe zunanje politike, to pa s pogajanji, pisnimi in ustnimi komunikacijami in
drugimi miroljubnimi sredstvi.
Ko govorimo o pomenu diplomacije za diplomatski protokol, lahko navedemo mnenje
Marjana Osolnika (1998b: 142), ki govori, da je diplomacija profesija, njena pravila pa
so mednarodno kodificirana. Za poznavanje in izvajanje teh pravil skrbi diplomatski
protokol. V tem smislu je obvladovanje pravil diplomatskega protokola neizbeen
sestavni del usposobljenosti za predstavljanje in tolmaenje lastne drave in naroda
v tujini....

2. 2. Diplomatski protokol

e se spet najprej ustavimo pri Slovarju slovenskega knjinega jezika (1997), le-ta
diplomatskega protokola ne omenja neposredno. Omenja le protokol, ki je definiran
kot: uradna in druabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov drav.
Beseda protokol izhaja iz grine: fr. protocole iz ngr. protokollon iz protos (prvi) in
kollan (lepiti). V izvirnem pomenu je namre beseda protokol oznaevala pri pravnih
listinah nalepljeno prvo stran z raznimi podatki (Verbinc, 1979: 583). Dandanes pa ta
pojem obsega e vse kaj ve, kot le prvotno. Poleg svojevrstnih mednarodnih
sporazumov, zbirk pisanih obiajnih norm medsebojnih odnosov drav in njihovih
predstavnikov in nenazadnje posebnih ustanov in slub, ki se ukvarjajo z uporabo
navedenih norm (v tem primeru piemo besedo z veliko zaetnico), se ta termin vse
pogosteje uporablja tudi v drugih vejah znanosti, kot je na primer raunalnitvo.
Vendar pa se bomo tega dejstva pri tem diplomskem delu izognili.

13

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

ainovi (1994: 79) pravi, da francosko besedo protocole ne moremo prevesti


njen najbliji in najustrezneji prevod naj bi bil korekten postopek. Da bo postopek
pravilno potekal tudi v resnici, avtor opozarja, da se morajo slube protokola striktno
drati mednarodno vpeljanih in v podrobnosti urejenih pravil in norm, ki v bistvu
urejajo vso diplomatsko dejavnost v njenih (javnih) nastopih.
Trajkovski (1990: 5) pa razume diplomatski protokol kot zbirko pravil vedenja uradnih
predstavnikov drav in mednarodnih organizacij pri izvajanju diplomatskih funkcij v
medsebojnih odnosih, kar potrjuje veliko tevilo pravnih pravil, ki jih vsebujejo
mednarodne pogodbe in notranja zakonodaja drav, s katerimi so urejena tevilna
vpraanja, ki izhajajo iz vsebine diplomatskega protokola8. Namen protokola je prav
poenostavitev diplomatskega ivljenja, saj ta pravila (predvsem v zgodovini vekrat
spornega pravila preseansa9), prepreujejo spore in druge zaplete med dravami
(Ure, 1994: 126).

2. 3. Ceremonial

Ceremonial so predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih (SSKJ,
1997). Ena glavnih nalog protokolarnih slub je torej oblikovanje pravil ceremoniala in
skrb za njegovo izvajanje.
Pomen ceremoniala je v mednarodnih stikih zelo velik; se pri pripravi mednarodnih
sreanj se mu posvea velika pozornost. S kompleksnostjo ceremoniala namre
gostitelj (naj bo to predsednik drave, predsednik vlade, zunanji minister,
veleposlanik ali katerikoli drug predstavnik drave) izkazuje stopnjo pomembnosti
oziroma raven odnosov z dravami (dravnimi predstavniki), ki jih gostijo.
Nenazadnje pa nakazujejo tudi smer, v katero naj bi se v prihodnje ti odnosi odvijali.

Kljub vsej kodifikaciji pravil pa je nemogoe enaiti dva protokolarna dogodka, saj se le-ti razlikujejo
ne samo glede na vrsto obiska, ampak tudi glede na ustaljeno prakso gosta, v katerega ast prirejamo
protokolarni dogodek. Protokolarna pravila drave gostiteljice je namre potrebno prilagajati tudi
zahtevam in ustaljeni praksi drave, iz katere prihajajo visoki gostje. (Pogovori v Protokolu RS, januar
2002).
9
V pojem preseansa se v tem diplomskem delu ne bomo poglabljali, saj zanj ni relevanten. Kljub temu
bi ta pomemben pojem (SSKJ, 1997 ga opisuje kot prednostni vrstni red) v diplomaciji opredelili kot:
pravico posameznika, da je pri uradnih in drugih protokolarnih slovesnostih postavljen pred drugega
posameznika (Trajkovski, 1990: 65). V bistvu je preseans pravica do ranga in asti, ki pripadajo
doloenemu rangu diplomatov ali drugih visokih dravnih predstavnikov.

14

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Pomembno pa je tudi razlikovati med temeljnima pojmoma, kot sta protokol in


ceremonial10. Ceremonial je namre le ena od tevilnih (in ena pomembnejih)
vsebin protokola. Na podroje diplomatskega protokola tako poleg ceremoniala
spada e vrsta nalog, kot so urejanje vpraanj preseansa (prednostnega vrstnega
reda), vpraanja imunitet in privilegijev, diplomatska korespondenca ter e tevilne
druge.
Nobena protokolarna naloga ne more potekati brez doloenih ceremonialnih pravil.
Ceremonial sloni na tradiciji in obiajih drav in se od drave do drave razlikuje,
vendar pa praviloma ne odstopa od kodificiranih norm sprejemljivega vedenja, kot ga
narekujeta DKDO in DKKO.
Ceremonial je tako skupek pravil, ki odraajo pravila lepega vedenja predstavnikov
drav (v uradnem tako kot v zasebnem ivljenju).

2. 4. Protokol kot sluba

Pojem protokola kot slube je temeljni raziskovalni problem tega diplomskega dela.
Diplomat Marjan Osolnik11 (1998b) je med slovenskimi avtorji, ki se ukvarjajo z
diplomacijo in njenimi sestavinami, edini, ki pie o protokolu kot slubi. Protokol je
poseben urad ali sluba pri vladi in/ali ministrstvu za zunanje zadeve, ki skrbi za stike
s tujimi diplomatskimi misijami, organizira obiske dravnih delegacij, pripravlja
pogostitve in druge sveanosti ter organizira dravne sveanosti. (Osolnik, 1998b:
143)12.
Slubo za protokol vodi ef protokola, ki je ponavadi izkuen diplomatski funkcionar v
rangu veleposlanika pri ministrstvu za zunanje zadeve13.

10

Nekateri avtorji (na primer McCaffree in Innis (1997:1)) ju namre pogosto enaijo, kar pa ni povsem
natanno.
11
Marjan Osolnik je bil v letih 1983 1987 veleposlanik v Kraljevini vedski.
12
e v njegovi razlagi pojma, je opazna monost razlinosti organiziranja protokolarne slube.
Praviloma ima vsaka drava v svojem Ministrstva za zunanje zadeve organiziran oddelek
diplomatskega protokola in je sluba organizirana v enem samem uradu, ki opravlja posle protokola za
vse visoke dravne funkcionarje, organizirana pa je lahko tudi v okviru vlade s kontaktnimi osebami v
razlinih dravnih institucijah (Pogovori v Protokolu RS, januar 2002).
13
prav tam.

15

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

K tem pojmu se bomo vraali skozi celotno diplomsko delo in je tako bistven pri
naem razumevanju le-te.

3. ZGODOVINA DIPLOMATSKEGA PROTOKOLA IN NJEGOVA


KODIFIKACIJA

3. 1. Zgodovina diplomatskega protokola

Diplomacija in s tem tudi diplomatski protokol, sta stara kot so stari stiki med ljudmi,
drubami in kasneje dravami. V razlinih obdobjih se je pod razlinimi oblastmi
diplomatski protokol razvijal v tevilnih smereh. Kot tak pa je vplival tudi na dananjo
prakso.
ainovi (1994:10) omenja, da je diplomacija nastala e pred nastankom lovetva:
najbolji diplomat naj bi bila kaa, ki je izgnala Adama in Evo iz Raja. Zgodovinsko
gledano, pa se je diplomacija razvila v antini Griji, kjer so bile razmere prav zaradi
multilateralnega sistema (enakost mest oziroma drav) primerne za razvoj
diplomacije in njenih dejavnosti. V takem sistemu so nastali temelji prvih zvez,
sporazumov in konvencij. Pogoste so bile tudi mirovne pogodbe, arbitraa pa je bila
pogost in najbolj priljubljen nain reevanja sporov. V Homerjevi Iliadi so omenjeni
glasniki (sli s sporoili), apostol Pavel pa v pismih Korinanom sam sebe imenuje
ambasador (Vukadinovi, 1995:17) oziroma stareina - presbeis (Magalhes, 1988:
19). Prav tako so funkcijo (od)poslanca, ki je omogoala irjenje novic, v srednjem
veku poznali kralji, vojskovodje in drugi visoki dravni uradniki, o njih pa govori tudi
Stara zaveza, eprav ne opisuje njihovih nalog ali obveznosti14. Grki so svoje
ambasadorje imenovali angelos, kar je bila nekakna sakralna oznaka. V misijah, ki
so lahko tele do deset odposlancev, so bili odposlanci, dokler niso zaeli zbirati efa
misije, dolgo asa enakopravni. Pred odhodom v drugo mesto, so odposlanci dobili
pismo priporoke, ki je bilo namenjeno proksenu (vladarju) tega mesta. Cilj
14

Niccolo Machiavelli v znamenitem delu Il Principe Vladar (1966) trdi: Vladar ni dolan drati
besede, ker so ljudje slabi in nezvesti, zategadelj jim nismo dolni ohraniti zvestobo. V tem smislu naj
bi bil najbolj cinien neki britanski poslanik, ki ga je zaradi te odkritosti kralj kaznoval: Poslanik je
potenjak, ki so ga izbrali zato, da bi v tujini, za blaginjo svoje drave, lagal. (V: ainovi, 1994:11).
V istem duhu je v delu Discursi poudaril tudi, da diplomatu ni treba izbirati med moralnim in
nemoralnim - storiti mora, kar bo zagotovilo ohranitev moi in svobodo njegove domovine (V:
Vukadinovi, 1995: 22).

16

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

odposlancev, ki ga je prejel ef misije, je bil napisan na dveh listih, ki so jih


poimenovali diploma. V spremstvu proksena so potem predali svoje listine osebi,
odgovorni za zunanje zadeve in nato zaeli pogajanja (Krizman, 1957: 15).
McCaffree in Innis (1997: ix) pa kot zaetke diplomatske dejavnosti opisujeta risbe na
egipanskih grobnicah in njihova zgodnja pisanja (ti govorijo o strogih pravilih, ki so
jih stara ljudstva upotevala v razlinih obdobjih ivljenja in ob smrti) ter o skulpturnih
reliefih na zidovih Persepolisa (pripovedujejo o vrstnem redu na procesiji pred
sodiem v Cipru pred 2500 leti in so predhodniki tako imenovanih diplomatskih
list15). e 1278 pr.n.. so bile v Egiptu sklenjene prve pogodbe med egipanskim
faraonom Ramzesom II in hetitskim kraljem Haturilom II. Dokumenti iz tega obdobja
se nanaajo predvsem na izmenjavo odposlancev med Egiptom in Asirijo, Babilonom
in Hetitskim kraljestvom (Magalhes, 1988: 16). Odposlanec je uival vrsto
privilegijev (predvsem nedotakljivost), saj je vladalo mnenje, da bo le tako lahko
dobro izpolnjeval svoje dolnosti in naloge.
V nasprotju z antino Grijo, pa v Rimskem cesarstvu niso poznali enakosti, svoje
cilje so dosegali izkljuno s silo. Rimski avtorji, tako Margalhes (1988: 25), so svoje
odposlanike imenovali legatus. Izvolili so jih v senatu: najpogosteje je odprava tela
deset mo, ki jih je vodil senator. Poznali so vrsto privilegijev, med njimi
nedotakljivost, varovali pa so jih obiaji in zakoni. Poleg tega je vsak odposlanec
nosil zlat prstan, ki mu je priznaval pravico do brezplanega prevoza, hrane in
prenoia. (Vukadinovi, 1995: 18). Njihove naloge so bile izroitev vojne
napovedi, sklenitev miru in podpisovanje sporazumov. Odposlance, ki so prihajali v
Rim, pa je sprejemal kvestor16. Njegova naloga je bila med drugim tudi poroanje
senatu o zahtevah odposlanikov. Senat je preko kvestorja ali neposredno na seji
nato odposlancu postavil svoje zahteve ali sporoil svoja stalia (Vukadinovi, 1995:
18). V Rimu niso poznali stalnih odpravnikov; misije in naloge odposlancev so bile
vedno ad hoc doloene.
Mnogi sodobni znanstveniki imajo beneko republiko (kot tudi Milano in Toskano) za
sredie moderne diplomacije, saj so iz nje prile tevilne dejavnosti, ki so danes

15

Diplomatske liste, ki jih obiajno oblikujejo v Diplomatskem protokolu zunanjih ministrstev,


narekujejo prednostni vrstni red ali preseans. (Pogovori v Protokolu RS, januar 2002.
16
V Rimu je bil kvestor najviji uradnik mesta - danes bi mu lahko rekli upan (SSKJ, 1997).

17

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

zajete v sodobni diplomaciji17. Zaradi cvetoe trgovine v 14. in 15. stoletju s


postojankami po vsem svetu, so potrebovale osebe, ki bi jih v teh deelah
predstavljale in jih obveale o razmerah v teh dravah18. Veleposlaniki so bili sprva
imenovani za dva meseca, kasneje pa so to dobo razirili na dve leti. Tako je bil
izoblikovan institut stalnih odpravnitev oziroma predstavnitev.
V nai bliini je imel na podroju diplomatske dejavnosti v srednjem veku mono
vlogo Dubrovnik, ki je imel zaradi odnosov s Turijo in Benetkami ter posebnega
poloaja svojo diplomacijo. Vendar pa so, v nasprotju s prej omenjenimi italijanskimi
mesti, svoje odposlance poiljali v druge drave s tono doloenimi nalogami; ko so
jih opravili pa so se vrnili v Dubrovnik. ele v 17. stoletju so se zaeli uveljavljati
zaetki stalne diplomacije. Pojavili so se razlini rangi diplomatskih funkcionarjev:
pooblaeni ministri, odpravniki poslov in agenti, e posebej pa so bili pomembni
odposlanci za hara, ki so sultanu v Carigradu nosili davek za svobodno trgovanje
dubrovnike republike (Vukadinovi, 1995: 22).
Pomembno obdobje za razvoj sodobne diplomatske dejavnosti pa je bilo 19. stoletje.
Do konca 17. stoletja, vse do westfalskega miru leta 1648 so v svetu obstajale bolj ali
manj regionalne mednarodne skupnosti (Benko, 1997: 256). Ker pa je za razmah
pojma, kot je diplomacija pomemben dejavnik predvsem prostor, oziroma
kompleksno mednarodno okolje, obstojea ureditev brez mednarodno veljavnih
standardov, ni ve zadostovala. Po nemirnem obdobju Napoleonovih vojn, je sledila
doba restavracije in z njim leta 1815 tudi Dunajski kongres, kjer so bila prvi formalno
sprejeta nekatera pravila o vedenju v mednarodnih stikih in stikih med predstavniki
razlinih drav (Mikoli, 1995: xix)19.
Protokol in ugled sta imela nekdaj e veji pomen, kot ga imata danes. Zato se je
kmalu pojavilo vpraanje urejenih pravil preseansa. V zgodovini diplomatskega prava
je ugled predstavnikov drav, ki so ga razumeli kot ugled drave oziroma suverena
predstavljane drave, prvi zahteval mednarodnopravno urejanje. Leta 1504 je pape
Julij II. postavil pravilnik o prednostih. Ta je imel dva dela, in sicer: Ordo Regum
17

prav tam.
Beneki veleposlaniki so v domovino poiljali redna poroila o aktualnih dogodkih, ob koncu
mandata, pa so podali tudi sklepno poroilo o svojih spoznanjih in vtisih ob sreanjih iz let, ki so jih
preiveli v tujini (Vukadinovi, 1995: 19).
19
O tem ve kasneje v poglavju o kodifikaciji protokolarnih pravil.
18

18

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Christianorum, ki je obravnaval kralje in cesarje, in Ordo Ducum, ki je urejal


prednostni red ostalih vladarjev, ki pa e od zaetka ni bil ustrezen (Satow 1979: 2021)20. Skoraj obiajen pojav pred zaetkom diplomatskih pogajanj je bilo zapravljanje
asa v razpravah glede prednostnega vrstnega reda posameznih predstavnikov.
Pogosto se niso mogli dogovoriti niti tega, komu pripada pravica do prvega vstopa v
dvorano pogajanj ali, kdo bo sedel na astnem mestu21. Teave ob podpisovanju
pogodb, kjer so se vsi hoteli podpisati prvi pa so reili tako, da so vsakemu
predstavniku drav podpisnic pogodbe dali svoj izvod pogodbe, na katerem je bil prvi
podpisnik (Magalhes 1988: 42). Takno (neurejeno) stanje je zato zahtevalo, da se
poie prava reitev, ki bi prepreevala nepotrebne spore. Trajkovski (1990: 65)
navaja, da je so razlini avtorji videli reitev problema v razlinih oblikah. Ena od
predlaganih reitev je bila, da bi se drave razlikovale glede na starost krone. Drugi
so videli reitev problema v tem, da bi kriterij lahko bil oblika vladavine, pri emer bi
monarhija imela prednost pred republiko. Spet tretji pa so zagovarjali mnenje, da naj
se za merilo vzame titula efa drave, tevilo prebivalcev drave ali dolina trajanja
neodvisnosti drave. Vsi trije kriteriji so se izkazali za nesprejemljive, zato so vse do
Dunajskega kongresa leta 1815 drave udeleenke razlinih mednarodnih sreanj,
konferenc in kongresov, morale soglaati z ad hoc preseansom.
Protokol danes ni samo to, kar lahko opazujejo dravljani neposredno (ali posredno
prek mnoinih medijev). Vsaka drava ima slubo protokola, ki skrbi za to, da vsako
diplomatsko in konzularno in predstavnitvo mednarodnih organizacij dobi ustrezne
privilegije po mednarodnih pravnih normah in obiajih ter skrbi, da lahko nemoteno
posluje (ainovi 1994: 76).

3. 2. Kodifikacija pravil diplomatskega protokola

Izraz kodifikacija oznauje zbiranje pravil v enoten zbornik. Obiajno je delo


pravosodnega organa, razlinega od tistega, ki je ta pravila ustvaril. Kodifikacija
lahko obsega pravila razlinih stopenj pravne moi, ki se s postopkom kodifikacije
20

Na prvem mestu je bil pape, sledil mu je rimsko-nemki cesar, njemu pa francoski in panski kralj.
Vendar pa je bil ta pravilnik, zaradi spora med Francijo in panijo, ki sta se dve stoletji spopadali za
prvenstvo, sporen e od samega zaetka (prav tam).

19

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

izenaujejo, kodifikacija pravil pa se lahko izenaijo tudi glede asovnega zaporedja


(Andrassy 1990: 23-24).
Do kodifikacije pravil diplomatskega protokola je prilo ele z razvojem sodobne
diplomacije, ki se je razvila v asu amerikega predsednika Woodrowa Wilsona, zato
je pomembno, da v tem diplomskem delu na kratko predstavimo tudi dejavnike, ki so
pripeljali do njenega razvoja. Sodobna diplomacija je v svojih tevilnih pojavnih
oblikah, ki so se razvile skozi zgodovino mednarodnega organiziranja lovetva,
danes tako ena od osnovnih znailnosti sodobne mednarodne skupnosti (Brglez
1998: 59).
Avtorji, ki obravnavajo pojem diplomacije najpogosteje navajajo, da se je tako
imenovana klasina diplomacija zaela razvijati s pojavom diplomatske dejavnosti
v asu kardinala Richelieuja22 in da se je v naslednjih treh stoletjih izkazala za
koristno in dravam nujno potrebno dejavnost. Vendar pa so omejitve, kot je
evrocentrizem23 razvoj te pomembne dejavnosti posamezne drave zavirale, saj so z
dravami na drugih celinah vzdrevale le trgovinske stike. Z vejo kompleksnostjo
sodobnih stikov med dravami in drugimi mednarodnopravnimi subjekti, pa se je
morala tudi diplomacija zato skozi zgodovino s svojimi metodami in z vsebino
prilagajati velikim spremembam v mednarodnih odnosih in svetovnemu razvoju
nasploh (Vukadinovi 1995: 36). Razvoj diplomacije je tako pripeljal do novega
termina sodobna diplomacija.

21

Na sestanku suverenov V Frankfurtu leta 1690 se vladarji zaradi nereenih vpraanj preseansa
sploh niso usedli. Ves as pogajanj so se sprehajali po dvorani ali jahali na odprtem polju (Krizman
1952: 46-47).
22
Francoski kardinal Richelieu, diplomatski svetnik kralja Ludvika XIII., je leta 1626 ustanovil prvo
ministrstvo za zunanje zadeve, ki se je zaelo trajno ukvarjati z zunanjimi zadevami. Pod vplivom tega
vzora so zunanja ministrstva ustanovili v vseh evropskih dravah (Vukadinovi 1995: 22).
23
Evrocentrizem je oblika etnocentrizma, kolektivne narcisoidnosti, ki kae tendence izrazitega, celo
skrajnega precenjevanja lastne drubene skupine in lastne kulture (Sruk 1995: 94).

20

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

3. 2. 1. Sodobna diplomacija

Vukadinovi (1995: 112 117) omenja sedem dejavnikov, ki so pripomogli k razvoju


sodobne diplomacije.

3. 2. 1. Sodobna diplomacija

Vukadinovi (1995: 112 117) omenja sedem dejavnikov, ki so pripomogli k razvoju


sodobne diplomacije.
1. Poveanje tevila mednarodnopravnih subjektov: suverenih drav in tako
imenovanih asociativnih diplomacij, povezanih z mednarodnimi organizacijami in
njihovimi tesnejimi gospodarskimi, politinimi in vojakimi povezovanji24.
2. Kvalitativna iritev funkcionalnih mednarodnih interesov: diplomacija se e
od prve svetovne vojne dalje ne ukvarja izkljuno le s politinimi vpraanji. Njene
naloge so se zaradi tevilnih tehnolokih dosekov razirile tudi na dejavnosti, ki
so bile prej izkljuno v zasebnem ali vsaj strokovnem delovanju25.
3. Komunikacijska

in

transportna

revolucija:

razline

telekomunikacijske

novosti, kot so telefon, telefaks, elektronska pota in videokonference, so v


diplomatski dejavnosti zdaj e stalnica. Z njihovo pomojo lahko predstavniki
drav na razlinih sestankih hitro dobijo potrebna navodila in odgovore svojih
vlad, olajan pa je tudi nadzor nad delovanjem posameznih predstavnitev, saj
lahko posamezno ministrstvo za zunanje zadeve v kateremkoli trenutku zahteva
poroilo o delu predstavnitva. Odprt je tudi nov kanal za diplomatsko obveanje
javnosti o njihovih dejavnostih na razlinih podrojih s pomojo tiskovnih
konferenc in sredstev javnega obveanja.

24

Najlepi in nam najbliji primer v tem trenutku je delovanje Evropske Unije, pri emer njene lanice
ob razlinih prilonostih nastopajo kot enotni politini udeleenec mednarodnih odnosov (Vukadinovi
1995: 112).
25
Med te naloge sodijo na primer mednarodna pogajanja o uporabi jedrske energije, odlaganju
jedrskih odpadkov, ohranitvi gozdov, poenotenju tehnolokih standardov itd. (Vukadinovi 1995: 113).

21

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

4. Razvoj monih protiobveevalnih slub v okviru diplomatskih slub: zlasti


med obdobjem hladne vojne so drave vzpostavljale mone slube, ki so se
ukvarjale predvsem z diplomatskimi predstavnitvi. Vsaka drava si je prizadevala
za im boljo obveenost o delu tujih diplomatov, da bi lahko odgovorila s
podobnimi sredstvi. Po konani

ideoloki vojni med socialistinim in

kapitalistinim svetom, bo taknih oblik nediplomatskega ravnanja diplomatov


in diplomatskih predstavnitev zagotovo bistveno manj nova polarizacija, na
primer z islamskim fundamentalizmom, pa napoveduje monost pojavitve novih
nesoglasij, kar pa napoveduje, da se vohunska dejavnost iz diplomacije ne bo
e tako hitro umaknila.
5. Demokratizacija diplomatske dejavnosti nastanek javne diplomacije:
tevilo dravljanov, ki spremljajo mednarodne odnose in v njih sodelujejo, se je v
letih zaradi bolje izobraenosti, tehnolokih inovacij v sredstvih javnega
obveanja, potovanj in krepitve zavesti, obutno povealo, zato so se odprli tudi
razlini nepolitini kanali, po katerih predstavniki razlinih interesnih skupin
poskuajo pripomoi k reitvam mednarodnih vpraanj ali vsaj k oblikovanju
javnega mnenja o njih.
6. Internacionalizacija sodobnega ivljenja: sodobna diplomacija pri opravljanju
svojega dela spremlja vse dejavnosti, ki se odvijajo v drubi, saj imajo danes e
prav vsa podroja mednarodne razsenosti in vplivajo na njo. Diplomatske slube
spremljajo razvoj drave v celoti, in bolj kot ga poznajo, bolje opravljajo svoje
delo.
7. Uvedba sreanj na vrhu ali summitov: diplomate, ki so doslej imeli
ekskluzivno pravico zastopanja svoje drave na mednarodnih sreanjih, vse bolj
nadomeajo voditelji drav. Nekateri avtorji e omenjajo, da sestanki voditeljev,
ki so znailnost sodobnega asa, zmanjujejo pomen in vlogo veleposlanikov.
Hkrati z razvojem diplomacije pa se je moral razvijati tudi protokol, ena bistvenih
sestavin omenjene vede.

22

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

3. 2. 2. Pregled kodifikacije diplomatskega prava

Zamisel o kodifikaciji mednarodnega prava se je prvi pojavila konec 18. stoletja.


Potrebnih je bilo tiristo let, da se je od poiljanja prvih stalnih diplomatskih misij
razvila prva mednarodna kodifikacija diplomatskih pravil in uredil pravni status.
Temelji sodobnega diplomatskega prava so bili postavljeni s pravilnikom o stopnjah
diplomatskih predstavnikov26, ki je bil podpisan na Dunajskem kongresu 1815, ko so
se sestale zmagovalke v vojnah proti Napoleonu. Hierarhino zaporedje, nazivi
diplomatskih predstavnikov, njihove kategorije, stopnje in privilegiji do bili konno
doloeni e s protokolom, podpisanim v Aachnu leta 181827 (Zelmanovi 1990: 245).
Trajkovski (1990: 14) navaja, da je bila najpomembneja zasluga Dunajskega
kongresa na podroju diplomatskega prava prav ta, da so se izenaili nazivi in uredilo
vpraanje stopenj diplomatskih predstavnikov28.
Diplomatska sluba je bila takrat prvi pravno priznana kot poklic, ki ima lastna
pravila, obiaje in navade (Simoniti 1994: 5). Po letu 1815 se je v svetu uveljavila
praksa, po kateri je postala diplomatska sluba samostojna znotraj dravne
administracije, Ministrstva za zunanje zadeve pa je postalo postopoma glavni organ
meddravnega komuniciranja. Vendar pa so pravila opravljanja diplomatskega
poslanstva ele v 20. stoletju prerasla v mednarodne konvencije (Simoniti 1994: 8).
Do sprejema moderneje kodifikacije diplomatskega prava pa je bil pojem
diplomacije e vedno pogosto nerazumljiv in zavajajo (Feltham: 1993: 16), razlike
med razredi diplomatskih predstavnikov pa so vse bolj izginjale in se osredotoale
bolj na vpraanje preseansa in etikete.

26

L'acte final du congrs de Vienne du 9 juin 1815, Annexe d) Rgelment sur le rang entre les agents
diplomatiques du mars 1815. Podpisnice so bile Avstrija, panija, Francija, Velika Britanija,
Portugalska, Prusija, Rusija in vedska.
27
Protocole du 21 novembre 1818 du congrs d' Aix-la-Chapelle.
28
Po dopolnitvah stopenj s Aachenskim protokolom je preseans doloil naslednje razrede
diplomatskih predstavnikov: 1. ambasadorji (veleposlaniki) in papeki nunciji ali legati, 2. odposlanci,
ministri ali druge osebe, akreditirane pri vladarju, 3. odpravniki poslov, akreditirani pri ministru za
zunanje zadeve, 4. efi drav (Satow 1979: 82). Pravilnik o stopnjah diplomatskih predstavnikov je
doloal, da v vsakem razredu pridobe diplomatski uslubenci rang glede na datum uradne
nostrifikacije njihovega prihoda (4. len).

23

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Med pomembneje poskuse kodifikacije diplomatskega prava spada tudi Pravilnik o


diplomatskih predstavnikih, ki ga je leta 1895 sprejel Intitut za mednarodno pravo.
Na Mednarodni konferenci amerikih drav v Havani 1928 pa je bila sprejeta
Konvencija o pravilih diplomatskih predstavnikov (Trajkovski 1990: 14).
Po ustanovitvi Organizacije zdruenih narodov je obilica kodificiranih pravil na vseh
podrojih ivljenja zajela tudi sodobno diplomatsko pravo. Ustanovna listina OZN v
13 (1) lenu pravi:
Generalna skupina pripravlja prouevanja in daje priporoila z namenom: da se
razvija sodelovanje na politinem podroju in da se spodbujata progresivni razvoj
mednarodnega prava in kodifikacije tega prava.
Generalna skupina OZN je leta 1947 ustanovila Komisijo za mednarodno pravo, ki
je bila nosilec te naloge (Andrassy 1990: 27). Ta je e 1949 doloila 14 prednostnih
tem, ki so bile primerne za kodifikacijo, med njimi so bili tudi diplomatski in konzularni
odnosi ter imunitete (Simoniti 1994: 13). Na osnovi Sanstrmovega poroila29 je
Komisija leta 1957 pripravila prvi osnutek lenov s komentarjem in ga poslala
lanicam, leto kasneje pa so oblikovali konno besedilo. Od 2. marca do 14. aprila
1961 je na Dunaju potekala Konferenca o diplomatskih odnosih in imunitetah, ki jo je
z resolucijo sklicala Generalna skupina OZN, na kateri so sprejeli e omenjeno
Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih (Dembinski 1988: 9). Besedilo, ki
vsebuje 53 lenov in dva opcijska protokola o obveznem reevanju sporov ter
pridobivanju dravljanstva je bilo podpisano 18. aprila 1961, v veljavo pa je stopilo
aprila 1964 (Dembinski 1988: 9).
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih je tako prvi uspeno zajela in
definirala pojem diplomacije oziroma (vodij in organizacije) diplomatskih misij, hkrati
pa tudi definirala preseans in protokol pri sprejemanju razlinih predstavnikov drav,
uredila pa je tudi vpraanje diplomatskih privilegijev in imunitet, ki pa se jih v tem
diplomskem delu ne bomo dotikali (Feltham 1993: 16 41). Samo besedilo ni
prineslo bistvenih novosti, saj je le pravno uredilo tisto, kar se je e uporabljalo v
praksi mednarodno obiajno pravo (Simoniti 1994: 14).

29

A. E. F. Sandstrm je bil s strani Komisije za mednarodno pravo leta 1954 imenovan za posebnega
poroevalca.

24

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

DKDO ureja tudi mnoga vpraanja, tesno povezana z delovanjem diplomatskega


protokola, ki jih bomo obravnavali kasneje, pri razlagi delovanja Diplomatskega
protokola slovenskega ministrstva za zunanje zadeve.
Omenjeno konvencijo je po dveh letih (1963) dopolnila e Dunajska konvencija o
konzularnih odnosih, katere cilj pa je bil vzpostavitev temeljev za delovanje in
spotovanje konzularnih predstavnitev in predstavnikov, ki so nija oblika
diplomatskih predstavnitev drav v tujini30 (Feltham 1993: 56).
Besedilo konvencije je bilo pripravljeno leta 1960, leto kasneje pa je Komisija za
mednarodno pravo OZN izdelala konni osnutek. Generalna skupina OZN je na
podlagi resolucije 1685 sklicala Mednarodno konferenco o konzularnih odnosih, ki je
potekala od 4. marca do 22. aprila 1963 na Dunaju, kjer so predstavniki 95 drav
besedilo tudi sprejeli, dodati pa e dva opcijska protokola: Opcijski protokol k DKKO
o pridobitvi dravljanstva31 in Opcijski protokol k DKKO o obveznem reevanju
sporov32 (Dembinski 1988: 9). Konvencija je doslej najbolj celovito uredila konzularno
problematiko in ne posega v e obstojee sporazume med dravami, drav pa ne
omejuje niti pri sklepanju dvostranskih ali vestranskih sporazumov (Simoniti 1994:
11).
Tudi DKKO (poleg e prej omenjene DKDO) ureja tevilne naloge slube
diplomatskega protokola. Diplomatski protokol med drugim skrbi, da konzulati in
njihovi lani uivajo ugodnosti, ki jih predvideva DKKO. Za delovanje slube
(diplomatskega) protokola so pomembni predvsem leni, ki urejajo prednostni vrstni
red (9. in 16. len), zaetek opravljanja funkcij efov konzulatov (10., 11., 12., 13., 14.
len) ter leni, ki govorijo o privilegijih in imunitetah.

30

Formalno pravno gledano se konzularni odnosi razlikujejo od diplomatskih. Obstaja namre


monost, da imata dravi vzpostavljene konzularne, ne pa diplomatskih odnosov in obratno, kar je po
Jamesu (1992: 354) deloma posledica zgodovinskega dejstva, da so se konzularne funkcije precej
razlikovale od diplomatskih. Konzul je bil upravitelj in administrator, ki ni imel predstavnike funkcije
(Simoniti 1994: 9).
31
Optional Protocol to the Vienna Convention on Consular Relations, concerning the Acquisition of
Nationality (Vienna, 24. 04. 1963). 596 UNTS 469.
32
Optional Protocol to the Vienna Convention on Consular Relations, concerning the Compulsory
Settlement of Disputes (Vienna, 24. 04. 1963). 596 UNTS 487.

25

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

tevilna vpraanja diplomatskega protokola, poleg omenjenih dveh dunajskih


konvencijah, ureja e Konvencija o privilegijih in imunitetah OZN33 in Konvencija o
privilegijih in imunitetah specializiranih agencij34, pomembna pa je tudi Konvencija o
specialnih misijah35, ki je status specialnih misij36 pribliala, e ne e izenaila s
statusom diplomatskih misij (Simoniti 1995: 26).
Leta 1975 pa je bila sprejeta Dunajska konvencija o predstavljanju drav v njihovih
odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega znaaja37. S to konvencijo, ki
pa e ni stopila v veljavo, se stalne misije drav pri mednarodnih organizacijah
predvsem glede privilegijev in imunitet izenaujejo z diplomatskimi misijami.
Danes diplomatski protokol urejajo na podlagi razlinih vpraanj. Poleg istovetnosti s
protokolarnimi predpisi po vseh modernih dravah, ima vsaka tudi nekaj posebnosti,
ki so posledica notranjih razmer, sistema vladanja ali pa tradicije (ainovi 1994:
76). Naloga protokolarnih slub (pa tudi diplomatov samih) je tako poznati pravila in
obiaje tevilnih drav, s katerim navezujejo stike.

3. 2. 3. Republika Slovenija in kodificirano sodobno diplomatsko pravo.

Od leta 1991, ko se je Republika Slovenija osamosvojila, je kot suverena drava in


novonastali

subjekt

mednarodnega

prava

za

dosego

statusa

naslednice

mednarodnih pogodb s podroja sodobnega diplomatskega prava, ki so obvezovale


SFRJ, in s katerimi je elela biti vezana, to nasledstvo notificirati bodisi neposredno
bodisi posredno (preko depozitarjev) ostalim pogodbenicam. ele soglasje drugih
pogodbenic (eksplicitno ali tacite), je taknim notifikacijam nasledstva mednarodnih
pogodb dajalo (in daje) pravno veljavo (Brglez 1995: 75).
33

Convention on the Privileges and Immunities of the United Nations (New York, 13. 02. 1946). 1
UNTS 15.
34
Convention on the Privileges and Immunities of the Specialized Agencies (New York, 21. 11. 1947).
261 UNTS.
35
Convention on Special Missions (New York, 08. 12. 1969). Annex to General Assembly resolution
2530 (XXIV). Official Records of the General Assembly, Twenty-fourth Session, Supplement No. 30
(A/7630), str. 99 105.
36
Konvencija o specialnih misijah v svojem 1. lenu definira pojem specialnih misij kot zaasno misijo,
ki predstavlja dravo in jo posamezna drava polje v drugo dravo z njenim soglasjem, da bi se
pogajala o doloenih vpraanjih ali da bi izpolnila doloeno nalogo.
37
Vienna Convention on the Representation of States in their Relations with International
Organizations of a Universal Character (Vienna, 14. 03. 1975). U. N. Document A/CONF.67/16.

26

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Republika Slovenija je tako notificirala nasledstvo naslednjih diplomatskih


konvencij, ter e razlinih ve- in dvostranskih sporazumih38:
-

Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1861,

Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih (1863),

Konvencijo o privilegijih in imunitetah ZN (1946),

Konvencijo o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij (1992),

Konvencijo o specialnih misijah (1969), ter

Dunajsko konvencijo o predstavljanju drav v njihovih odnosih z mednarodnimi


organizacijami univerzalnega znaaja iz leta 1975 (Benina in Simoniti 1994: 522
525 in Brglez 1998: 70 - 79).

38

Natete so konvencije, ki so pomembne za obravnavo teme v tem diplomskem delu

27

Diplomsko delo:

4.

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

ORGANIZACIJA

PROTOKOLARNE

SLUBE

REPUBLIKI

SLOVENIJI
O celoviti protokolarni slubi v Sloveniji seveda ne moremo govoriti vse do leta 1991,
ko se je z osamosvojitvijo drave protokolarna sluba znala pred vrsto nalog, ki jih
prej ni opravljala sama39.

4. 1. Protokolarna sluba v Sloveniji pred letom 1991

V nekdanji skupni dravi, Socialistini federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) so bile


naloge protokola porazdeljene med federativno in republiko raven. Na zvezni
ravni je delovala vrsta institucij: Protokol predsednika republike, Protokol Zveznega
izvrnega sveta, Protokol Zvezne skupine in Protokol Zveznega sekretariata za
zunanje zadeve40. Na ravni republik in pokrajin pa so bile organizirane protokolarne
slube republikih izvrnih svetov. Svoj protokol je imelo tudi glavno mesto SFRJ,
Beograd in celo Beograjski sejem41.
Tako je tudi v Sloveniji, kot eni izmed estih federativnih enot, deloval Protokol
Izvrnega sveta Socialistine republike Slovenije (SRS). Svoje naloge je opravljal
na osnovi Odloka o opravljanju protokolarnih zadev v SR Sloveniji (Ur. l. SRS 43/85)
ter Odloka o ustanovitvi protokola (Ur. l. SRS 29/88). Republiki Protokol je skrbel za
protokolarne zadeve Predsedstva SRS, Izvrnega sveta skupine SRS, Skupine
SRS, vodstva drubenopolitinih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti za
obmoje republike, druge nosilce protokolarnih obveznosti v republiki, oziroma za
obiske na republiki ravni42.

39

Pogovori v Protokolu RS, januar 2002


Republiki sekretariat za zunanje zadeve je predstavljal dobro osnovo za samostojno slovensko
diplomacijo. Glavna naloga republikih organov za zunanje zadeve je bila informativne narave: skrbeli
so za stike z zamejci in zveze z emigranti po svetu (ainovi, 1994: 116 117).
41
Ta dva protokola nista imela veliko skupnega z diplomatskim v bistvu so predstavljali slube za
organizacijo pogostitev, rezervacijo prenoi, organizacijo prevoza in zagotavljanje prevajalcev
(Osolnik 1998:145).
42
2. l. Odloka o ustanovitvi protokola (Ur. l. SRS 29/88).
40

28

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Protokol Izvrnega sveta SR Slovenije je opravljal protokolarne zadeve in organiziral


slubene obiske v drugih republikah in v tujini za predstavnike republikih organov,
organizacij in skupnosti ter njihovo udelebo na javnih prireditvah43. Vkljueval e
prevajalsko slubo za obiske predstavnikov tujih drav in mednarodnih organizacij na
republiki ravni (ti so prihajali v SR Slovenijo na povabilo zveznih in republikih
organov in organizacij), Javni zavod Brdo (skrbel je za protokolarni objekt na Brdu pri
Kranju) ter Sluba za avtomobilske prevoze in Slubo za letalske prevoze44 Urada
predsednika republike pa sta tesno sodelovala z delom Protokola.

4. 2. Protokolarna sluba v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991

V Sloveniji danes delujeta dve protokolarni slubi. Glavni protokolarni urad, Protokol
Republike Slovenije, deluje v okviru Vlade Republike Slovenije in je v bistvu
naslednik Protokola izvrnega sveta SRS45, v okviru ministrstva za zunanje zadeve
pa deluje Diplomatski protokol. Prvi izvaja svoje naloge na podlagi e omenjenega
Pravilnika o opravljanju protokolarnih zadev (Ur. l. RS 36/94), Diplomatski protokol
Ministrstva za zunanje zadeve pa deluje na podlagi 8. lena Zakona o zunanjih
zadevah (Ur. l. RS 1-13/91-I).
Vpraanje reorganizacije protokolarne slube se je zaelo reevati e leta 1991, ko je
bila ustanovljena medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov
Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za
informiranje in Protokola Izvrnega sveta RS. Njena naloga je bila uskladitev
medsebojnega sodelovanja glede priprav in izvedbe uradnih in delovnih obiskov
predstavnikov RS v tujini in tujih efov drav, predstavnikov vlad in parlamentov ter
zunanjih ministrov drav v RS, ki so postajali po osamosvojitvi leta 1991 vse
pogosteji. Skupina je usklajevala tudi sodelovanje dravnih organov in slub pri
pripravi, organizaciji in izvedbi dravnikih in uradnih obiskov v RS in tujini, oziroma
pri dogovorih o nalogah posameznih udeleencev v procesu priprave in izvedbe
obiskov.

43

2. l. Odloka o ustanovitvi protokola (Ur. l. SRS 29/88).


Pogovori v Protokolu RS, januar 2002.
45
Pogovori v Protokolu RS, januar 2002.
44

29

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Konno je prilo do odloitve, da se bivi Protokol Izvrnega sveta ohrani in se ga


preimenuje v Protokol Republike Slovenije, hkrati pa se ustanovi e nova
protokolarna sluba, ki bo delovala v okviru Ministrstva za zunanje zadeve
Diplomatski protokol46. Bivi Protokol Izvrnega sveta RS je po mnenju skupine
deloval dovolj uinkovito, da niso posnemali prakse veine drav in so tako ohranili
staro obliko.
Oddelek Diplomatskega protokola v okviru Ministrstva za zunanje zadeve je bil
ustanovljen e z Zakonom o zunanjih zadevah iz leta 1991, pravni okvir za delovanje
Protokola RS pa je bil podan ele leta 1994 s Sklepom o doloitvi protokolarnih
pravil (SDPP)47, natanneje pa je izdelan e z internim pravilnikom Protokola
Republike Slovenije Navodila za ravnanje ob protokolarnih dogodkih iz istega
leta. Obe slubi pa delujeta tudi po naelih Dunajske konvencije o diplomatskih
odnosih in Dunajske konvencije o konzularnih odnosih.

4. 2. 1. Protokol Republike Slovenije

Vladna protokolarna sluba Protokol Republike Slovenije (RS) je danes glavni


koordinator protokolarnih dogodkov v Sloveniji. Protokol RS po 3. lenu SDPP (1994)
tako opravlja protokolarne zadeve za:
-

predsednika Republike Slovenije,

predsednika Dravnega zbora Republike Slovenije,

predsednika Vlade Republike Slovenije,

predsednika Ustavnega sodia Republike Slovenije,

predsednika Raunskega sodia Republike Slovenije,

predsednika Vrhovnega sodia Republike Slovenije,

varuha lovekovih pravic in

uradne obiske zunanjega ministra.

Ob soglasju generalnega sekretarja vlade pa lahko opravlja protokolarne zadeve tudi


za druge dravne organe, kadar so ti nosilci protokolarnih dogodkov dravnega
pomena (Osolnik 1998b: 144).
46

Pogovori v Protokolu RS, april 2002.


Sklep o doloitvi protokolarnih pravil je bil dopolnjen leta 1995 s Sklepom o spremembah in
dopolnitvah sklepa o doloitvi protokolarnih pravil (Ur. l. 24/95).
47

30

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

4. 2. 1. 1. Pristojnost Protokola RS
Protokol RS po 2. lenu SDPP (1994) opravlja organizacijsko tehnino delo ob:
-

obiskih dravnikih delegacij v Sloveniji,

pripravljanju obiskov slovenskih dravnih predstavnikov v tujini,

protokolarnih dogodkih soproge predsednika drave,

slovesnosti ob nastopnih, poslovilnih in delovnih obiskih diplomatskih in


konzularnih predstavnikov pri vodilnih slovenskih dravnih funkcionarjih,

slovesnostih ob vroanju odlikovanj,

podpisih meddravnih in drugih uradnih listin dravnega pomena in predaje


akreditivnih pisem,

slovesnostih ob izrekanju priseg pred predsednikom drave ali predsednikom


dravnega zbora,

dravnih pogrebih in ob polaganju vencev,

organizaciji proslav in drugih prireditev dravnega pomena, ter

zagotavlja prevajalske storitve ob obiskih osebnosti ali delegacij tujih drav in


ob obiskih domaih dravnih predstavnikov v tujini.

Protokol RS mora za nemoteno delovanje tesno sodelovati tudi z ministrstvom za


obrambo ta ob razlinih protokolarnih dogodkih za izkazovanje ustrezne stopnje
vojakih asti zagotavlja astno enoto Slovenske vojske - in ministrstvom za notranje
zadeve, ki opravlja naloge varovanja, na (veini) protokolarnih dogodkov pa zaradi
intoniranja himen sodeluje tudi orkester slovenske policije. Pomembno pa je tudi
sodelovanje z vladnim uradom za informiranje, ki med drugim skrbi tudi za novinarje,
ki poroajo o posameznih protokolarnih dogodkih in za koordinacijo s posameznimi
podjetji, ki sodelujejo z dravami, ki prihajajo na obisk v Slovenijo ali v okviru
dravnikih obiskov odhajajo v tujino kot gospodarska delegacija.
V okviru vladnih slub obstoji tudi Servis za protokolarne storitve RS, ki upravlja s
protokolarnimi objekti, ki jih uporablja Protokol RS: Vilo Podronik, gradovi Strmol,
Brdo in Snenik, ter vilama

Tartini in Bled, ki pa se v protokolarne namene

uporabljata le obasno. Servis za protokolarne storitve zaraunava Protokolu RS


svoje storitve po dogovorjenem ceniku (58. len SDPP, 1994). Ti protokolarni objekti
se uporabljajo za prenoevanje tujih dravnih delegacij, kot prostor za uradne
31

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

pogovore ali pogajanja delegacij, za sveana kosila, sprejeme in veerje (Osolnik


1998b: 145), 58. len SDPP (1994) pa dovoljuje, ob predhodnem soglasju
generalnega sekretarja Vlade RS, uporabo protokolarnih objektov (pod komercialnimi
pogoji) tudi drugim osebam, kadar ti niso v naprej rezervirani za dravnike potrebe.
Uporabo

protokolarnih

prevoznih

sredstev

sluba

Protokola

zagotavlja

sodelovanjem s slubo za avtomobilske prevoze in slubo za letalske prevoze pri


Uradu predsednika Vlade RS (60. len SDPP, 1994).
Protokol RS, v tej vladni slubi je zaposlenih 30 ljudi, ima kot krovna protokolarna
sluba v Sloveniji e po eno kontaktno osebo v Uradu predsednika drave
Republike Slovenije, Uradu predsednika vlade Republike Slovenije, v Dravnem
zboru Republike Slovenije in v Ministrstvu za obrambo Republike Sloveniji.
Protokol RS tesno sodeluje tudi z ministrstvom za zunanje zadeve, natanneje z
njihovim Diplomatskim protokolom. Te se pri organiziranju razlinih protokolarnih
dogodkov (skladno z nosilci protokolarnih obveznosti) povezujejo s Protokolom RS, ki
po njihovih eljah oziroma zahtevah nartujejo potek posameznih protokolarnih
dogodkov48, tesno pa mora sodelovati tudi s protokolarnimi slubami drugih drav,
saj se namre v pripravah na obisk slovenskega predstavnika v tujini, v to dravo
polje predhodnica predstavnikov Protokola, na kateri se dogovorijo za natanni
potek vseh dogodkov obiska. Seveda pa prihajajo v Slovenijo tudi predhodnice
drav, iz katerih prihajajo nosilci protokolarnih pravic na obisk v Slovenijo.
V pogovoru s efinjo Protokola RS, Ksenijo Benedetti, smo izvedeli, da so v pristojnih
institucijah, za katere Protokol RS pripravlja in izvaja protokolarne naloge, z
delovanjem Protokola RS zadovoljni. Po besedah Benedettijeve pa prihajajo pohvale
o uinkovitosti organiziranosti slovenske protokolarne slube tudi iz tujine; e posebej
so veseli pohval tistih, s katerimi sodelujejo pri pripravi razlinih protokolarnih
dogodkov. V blinji prihodnosti zato strukture in organiziranosti protokolarne slube,
Protokola RS, ne nameravajo spreminjati.

48

Pogovori v Protokolu RS, maj 2002.

32

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

4. 2. 1. 2. Zakonski okvir delovanja in financiranje Protokola RS


Zakonski okvir delovanja Protokola RS doloajo (poleg e omenjenih mednarodnih
konvencij) naslednji zakonski, podzakonski akti in navodila: Zakon o zunanjih
zadevah iz leta 1991, Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o
slovenski narodni zastavi, Sklep o doloitvi protokolarnih pravil in Navodila za
ravnanje ob protokolarnih dogodkih iz leta 1994 in Sklep o spremembah in
dopolnitvah sklepa o doloitvi protokolarnih pravil iz leta 1995.
Protokol RS se kot vladna sluba v celoti financira iz dravnega prorauna. Leta
2001 so tako prejeli 1,66 odstotka sredstev, namenjenih vladnim slubam, leta 2002
pa jim je namenjenih manj, 1,26 odstotka vseh sredstev. Natanneji pregled
namenjanja sredstev Protokolu RS za leta 2001, 2002 in 2003 smo pripravili v
spodnji tabeli.
Tabela 4.1: Financiranje Protokola RS v letih 2001 - 2003 (v tiso tolarjih).

Vladne slube
Protokol v vladi Republike Slovenije

Ocena

Predlog

Predlog

realizacije 2001

prorauna 2002

prorauna 2003

Indeks

(1)

(2)

(3)

(4) = (3) : (2)

20.028.199

22.952.372

24.060.039

104,8

332.587

288.221

321.354

108,4

Izvedba protokolarnih dogodkov

332.587

288.221

321.354

108,4

Plae

105.864

112.841

121.080

107,3

Plae in drugi izdatki zaposlenim

86.881

93.314

100.097

107,3

Prispevki delodajalcev za socialno varnost

12.829

13.517

14.529

107,5

Izdatki za blago in storitve

6.154

6.009

6.454

107,4

14.442

9.693

9.811

101,2

14.442

9.693

9.811

101,2

206.412

160.912

176.713

109,8

206.412

160.912

176.713

109,8

5.870

4.775

4.750

99,5

5.870

4.775

4.750

99,5

Materialni stroki
Izdatki za blago in storitve

Drugi odhodki za delo na drugih podrojih


Izdatki za blago in storitve

Investicije in investicijsko vzdrevanje dravnih


organov
Nakup in gradnja osnovnih sredstev

Vir: Obrazloitev predloga prorauna Republike Slovenije za leto 2003 EPA 313
III. Poroevalec dravnega zbora Republike Slovenije, t. 81-1733/V (09. 10. 2001).
Protokol RS izvaja svoje naloge na podlagi e omenjenih Sklepa o doloitvi
protokolarnih pravil (1994) in spremembah in dopolnitvah istega Sklepa (1995), ki
Protokolu RS narekuje izvajanje protokolarnih dogodkov. Stroke, ki nastajajo pri

33

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

organiziranju in izvedbi protokolarnih dogodkov finanno kritih iz prorauna Republike


Slovenije49.
V Protokolu RS ne odloajo sami o obsegu in frekvenci mednarodnih in tujih
protokolarnih obveznosti, pa pa so obvezani za izvedbo in finanno kritje zartanih
in dogovorjenih planov. Te mu na podlagi 4. lena SDPP (1994) posredujejo uradi
oziroma kabineti posameznih predsednikov in ministra za zunanje zadeve do 1.
septembra tekoega leta.
Za izvedbo protokolarnih dogodkov pa dobi sredstva iz prorauna tudi Servis za
protokolarne storitve. Financiranje te vladne slube je prikazano v Tabeli 4.2.
Tabela 4.2: Financiranje Servisa za protokolarne storitve v letih 2001 - 2003 (v tiso
tolarjih).

Vladne slube

Ocena

Predlog

Predlog

realizacije 2001

prorauna 2002

prorauna 2003

Indeks

(1)

(2)

(3)

(4) = (3) : (2)

20.028.199

22.952.372

24.060.039

104,8

Servis za protokolarne storitve

652.988

681.261

894.533

131,3

Izvedba protokolarnih dogodkov

652.988

681.261

894.533

131,3

Plae

529.630

568.432

623.099

109,6

449.306

482.349

528.153

109,5

61.648

64.670

71.343

110,3

Plae in drugi izdatki zaposlenim


Prispevki delodajalcev za socialno varnost
Izdatki za blago in storitve

Materialni stroki
Izdatki za blago in storitve

Investicije in investicijsko vzdrevanje dravnih

18.676

21.413

23.603

110,2

52.155

50.027

55.199

110,3

52.155

50.027

55.199

110,3

71.203

62.803

216.235

344,3

71.203

62.803

216.235

344,3

organov
Nakup in gradnja osnovnih sredstev

Vir: Obrazloitev predloga prorauna Republike Slovenije za leto 2003 EPA 313
III. Poroevalec dravnega zbora Republike Slovenije, t. 81-1733/V (09. 10. 2001).
Servis za protokolarne storitve deluje v skladu z Odlokom o ustanovitvi Servisa za
protokolarne storitve (Ur. l. SRS, t. 29/88). V skladu z navedenim odlokom servis
opravlja strokovne, tehnine in druge naloge, ki se nanaajo na upravljanje objektov
za protokolarne in reprezentanne namene. Za uporabnike protokolarnih storitev
opravlja servis gostinske storitve in storitve namestitve in bivanja v protokolarnih
objektih. Proste kapacitete lahko tri tudi za zunanje uporabnike, e s tem ni ovirano
49

Obrazloitev predloga prorauna Republike Slovenije za leto 2003 EPA 313 III. Poroevalec

34

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

opravljanje nalog, ki jih narekujejo protokolarne potrebe. Poleg tega v protokolarnih


objektih organizira tudi opravljanje dejavnosti, ki izhajajo iz namembnosti objektov,
naprav in zemlji, v sodelovanju z ostalimi dravnimi institucijami pa skrbi tudi za
varstvo naravne in kulturne dediine50.
Servis za protokolarne storitve je v letu 2001 iz dravnega prorauna prejel slabih
653 milijonov tolarjev, oziroma 3,26 odstotka sredstev, namenjenih delovanju vladnih
slub. Za leto 2003 pa so predvideli bistveno poveanje (indeks 344,3 glede na leto
2002) sredstev za investiranje in investicijsko vzdrevanje. Veji del sredstev iz tega
naslova je namenjen nadaljevanju obnove hotela Kokra, ki se je zael v letu 2002.

4. 2. 2. Diplomatski protokol Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije

Diplomatski protokol Ministrstva za zunanje zadeve RS je sluba, ki v okviru


ministrstva opravlja protokolarne posle. Sestavljen je iz tirih oddelkov51.
Oddelek za diplomatske privilegije in imunitete opravlja naloge, povezane s
privilegiji in imunitetami, ki izhajajo iz ve- ali dvostransko sprejetih obveznosti
Republike Slovenije. Skrbi za to, da diplomatske misije, akreditirane v Sloveniji, in
njihovo osebje uivajo vse ugodnosti, ki jih predvideva Dunajska konvencija o
diplomatskih odnosih iz leta 1961. Semkaj spadajo na primer brezcarinski uvoz za
diplomate in diplomatske misije, namenjen njim osebno in sami misiji in brezdavni
nakup blaga z izvorom v Republiki Sloveniji. Zagotavlja jim varen in nemoten pretok
diplomatske pote in komunikacij. Za zagotavljanje natetih ugodnosti in imunitete,
izda ministrstvo za zunanje zadeve tujim diplomatom in konzularnim predstavnikom
posebne izkaznice. Sluba Diplomatskega protokola je edina institucija v Sloveniji,
pristojna za uradno tolmaenje glede uveljavljanja diplomatskih imunitet in
privilegijev. Naloga tega oddelka je tudi zagotoviti ustrezne prostorske in
stanovanjske pogoje za delovanje posameznih diplomatskih in konzularnih
predstavnitev ter diplomatskega osebja, kar izhaja iz e omenjene dunajske
konvencije (Osolnik, 1998b: 146).
dravnega zbora Republike Slovenije, t. 81-1759/V (09. 10. 2001).
50
Obrazloitev predloga prorauna Republike Slovenije za leto 2003 EPA 313 III. Poroevalec
dravnega zbora Republike Slovenije, t. 81-1760/V (09. 10. 2001).

35

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Oddelek za diplomatsko korespondenco opravlja dela in naloge v zvezi z


akreditacijami diplomatskih agentov, vodi Diplomatsko listo52 ter hrani dravni peat.
Oddelek skrbi za to, da so v komuniciranju z drugimi dravami spotovane vse
vljudnostne norme in obiaji, kot je pravilno uradno naslavljanje diplomatskih
predstavnikov in tujih dravnikih predstavnikov. Sluba pripravlja tudi predstavitvena
pisma, poverilnice in odpoklicna pisma, patentna pisma za nae konzularne
funkcionarje v tujini in eksevkature (dovoljenja za delo za tuje konzule v Republiki
Sloveniji) (Osolnik 1998b: 147).
Oddelek za ceremonial in organizacijo obiskov skrbi za protokolarne dogodke
zunanjega ministra, za delovne obiske tujih zunanjih ministrov ter za druge
pomembneje protokolarne dogodke v organizaciji ministrstva za zunanje zadeve.
Organizira obiske, sprejeme, kosila in veerje, ki jih prireja zunanji minister ter
njegove obiske v tujini (v obeh primerih gre za delovne obiske) in skrbi za ceremonial
(Osolnik 1998b: 146 - 147).
Prevajalski oddelek pa skrbi za prevajanje vseh besedil za potrebe ministrstva in za
tolmaenje ob obiskih tujih predstavnikov drav v Sloveniji53.

51

http://www.sigov.si/mzz/ministrstv/diplomatsk_prot.html (6. maj 2002)


Diplomatska lista je redna uradna publikacija vsakega ministrstva za zunanje zadeve, ki vsebuje po
doloenem univerzalnem sistemu urejen popoln pregled vseh akreditiranih diplomatskih misij in vseh
uslubencev diplomatskega ranga, ki sestavljajo diplomatski zbor v doloeni dravi (Osolnik 1998b:
147).
53
http://www.sigov.si/mzz/ministrstv/diplomatsk_prot.html (6. maj 2002)
52

36

Diplomsko delo:

5.

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

ORGANIZACIJA

PROTOKOLARNE

SLUBE

REPUBLIKI

AVSTRIJI
Protokolarna

sluba

pri

Zunanjem

ministrstvu

Republike

Avstrije

(Bundesministeriums fr auswrtige Angelegenheiten - BMaA) pokriva protokolarne


dogodke zunanjega ministra, na Dunaju akreditirane veleposlanike, konzule in
predstavnike drav pri razlinih mednarodnih organizacijah. Skrbi tudi za obiske tujih
zunanjih ministrov v Republiki Avstriji pri avstrijskem zunanjem ministru (od 4.
februarja 2000 je zunanja ministrica dr. Benita Ferrero-Waldner54), obiske pri pripravi
razlinih mednarodnih konferenc in drugih dravnikih dogodkov. Oddelek za
protokol avstrijskega zunanjega ministrstva pa pomaga pri pripravi dravnikih
dogodkov predsednika republike (obiski drav, akreditiranje novih veleposlanikov)
Oddelku za protokol pri kabinetu predsednika55.
Velik del protokolarnih pravil, ki jih uporabljajo v Republiki Avstriji, doloata obe
Dunajski konvenciji (o diplomatskih in o konzularnih odnosih), ki smo jih v tem
diplomskem delu e omenjali, posebnih zakonov ali uredb, ki bi doloali pristojnosti in
delovanje protokolarne slube, pa v Republiki Avstriji nimajo56.
Sredstva za delovanje protokolarnega oddelka pri avstrijskem BMaA se stekajo iz
dravnega prorauna, ki ga avstrijska vlada namenja delovanju BMaA.
Pri svojem delovanju oddelek za protokol v avstrijskem BMaA najpogosteje sodeluje
z oddelkoma za protokol pri predsedniku Republike in kanclerju avstrijske vlade, ter
Oddelkom za protokol v Parlamentu Republike Avstrije. Po potrebi sodelujejo tudi z
oddelki za protokol resornih zveznih ministrstev in deelnih vlad ter protokolarnimi
oddelki posameznih mednarodnih organizacij s sedei na Dunaju. Prav tako pa ne
smemo zanemariti tudi tesnega sodelovanja s podjetji, pomembnimi za zunanjo
politiko Republike Avstrije (tj. podjetja, ki tesno sodelujejo z dravami, iz katerih
54

BmaA:
Who
is
who?Q:
Dr.
Benita
Ferrero-Waldner
Foreign
Minister:
http://www.bmaa.gv.at/organisation/index.html.en (8.8.2002).
55
Informacija o protokolarni slubi pri Bundesministerium fr auswrtige Angelegenheiten der
Republik sterreich, 21. maj 2002.

37

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

prihajajo dravniki gostje, ali pa z dravami, v katere odhajajo na obisk funkcionarji


Republike Avstrije).

56

Vendar pa nekatere posebnosti urejajo zakoni, kot so na primer Zakon o oroju, Zakon o grbu in
Zakon o cestno prometnih predpisih (Informacija o protokolarni slubi pri Bundesministeriums fr
auswrtige Angelegenheiten der Republik sterreich, 21. maj 2002)

38

Diplomsko delo:

6.

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

ORGANIZACIJA

PROTOKOLARNE

SLUBE

REPUBLIKI

HRVAKI
Z odlokom predsednika Republike Hrvake (RH), je bil leta 1994 kot skupna
strokovna sluba predsednika RH, hrvakega Sabora in Vlade RH ustanovljen
Dravni protokol. Ta po ustaljenih normah obiajev, in pravilih ceremoniala opravlja
strokovne, organizacijske in tehnine naloge protokola za predsednike Republike
Hrvake, sabor, vlado, ministrstva za zunanje zadeve (Ministarstvo vanjskih poslova
RH MVP), ministrstva za obrambo in drugih dravnih organov in organov dravne
uprave.

Naloga Dravnega protokola je tudi organizacija posebnih sveanih in

drugih dogodkov, pomembnih za RH, naloge, ki se nanaajo na pravice


predstavnikov drugih drav in mednarodnih organizacij v RH57.
Za opravljanje teh nalog na Hrvakem delujejo oddelki dravnega protokola pri
posameznih nosilcih protokolarnih pravic in sicer pri Uradu predsednika RH, saboru,
vladi, MVP in ministrstvu za obrambo, katerih delo vodijo naelniki oddelkov. Delo
Dravnega protokola vodi ravnatelj (s poloajem veleposlanika v ministrstvu za
zunanje zadeve), ki ga imenuje in razreuje predsednik republike. Ravnatelju
Dravnega protokola pomaga tudi njegov namestnik, ki ga prav tako (na predlog
ravnatelja Protokola) imenuje in razreuje predsednik drave. Namestnik nadomea
ravnatelja v asu njegove odsotnosti ali nezmonosti opravljanja njegove funkcije,
ukvarja pa se tudi z nalogami, ki mu jih ravnatelj po svoji presoji poveri.
Dravni protokol RH se financira iz Prorauna RH, sredstva pa morajo biti porabljena
v skladu z nalogami, pristojnostmi in v okviru odobrene viine, kar velja tudi za
pogodbe, ki jih Protokol sklepa z drugimi pravnimi in fizinimi osebami. Lani so za
potrebe delovanja v Dravnem protokolu RH prejeli priblino 500 tiso evrov, oziroma
slabih 111 milijonov tolarjev58. Pri razporejanju in korienju proraunskega denarja
ter uporabo in vzdrevanje opreme in drugih nepreminin pa mora Protokol
upotevati tudi Zakon o sestavi dravne uprave ter druge smiselne predpise.

57

Informacija o protokolarni slubi pri Dravnom protokolu Republike Hrvatske, 25.7.2002.


Vsota proraunskih sredstev za delovanje Dravnega protokola RH je informativna, izraunana po
srednjem teaju Banke Slovenije na dan 1.1. 2002 po menjalnem razmerju 1evro = 221,4095 tolarja.
58

39

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Poleg medoddelnega sodelovanja posameznih oddelkov Dravnega protokola med


seboj, pa pri koordinaciji programov, ki jih organizira in izvaja le-ta sodeluje tudi z
Uradom za varovanje Ministrstva za notranje zadeve RH (ta je odgovoren za
varovanje varovanih oseb v RH), Uradom za upravljanje lastnine Vlade RH (ta
vzdruje dravne rezidence), Uradom za tehnine zadeve Vlade in Sabora
(upravljanje z voznim parkom), po potrebi pa tudi z drugimi uradi vlade.
Na Hrvakem e dlje asa obstajajo tenje, da bi se protokolarna sluba
preoblikovala59. Tako je e ve kot leto dni oblikovan program za preoblikovanje
ustroja Dravnega protokola. Ta naj bi se preoblikoval tako, da bi vsaka od
navedenih institucij, v katerih danes obstajajo oddelki Dravnega protokola,
ustanovila svoj zasebni Protokol, Dravni protokol kot institucija pa bi se ukinil.
Pri Ministrstvu za obrambo RH protokolarne naloge e opravljajo na tak nain, saj
oddelek Dravnega protokola zaradi neskladja s poslovnikom ministrstva nikoli ni
zaivel.
Tako je v saboru e ustanovljen Protokol hrvakega Sabora, pri vladi Urad za
protokol Vlade RH, v MVP pa Diplomatski protokol ministrstva.
Za formalono preoblikovanje protokolarne slube v RH mora predsednik RH umakniti
Odlok o ustanovitvi Dravnega protokola.

59

Informacija o protokolarni slubi pri Dravnom protokolu Republike Hrvatske, 25.7.2002.

40

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

7. ORGANIZACIJA PROTOKOLARNE SLUBE V ZVEZNI REPUBLIKI


NEMIJI
Tudi v Zvezni republiki Nemiji deluje glavni protokolarni urad v okviru Ministrstva za
zunanje zadeve Zvezne republike Nemije (Auswrtige Amt - AA). Poleg glavnega
urada pa za izvedbo protokolarnih dogodkov skrbijo e protokolarne slube pri vseh
zveznih ministrstvih, zveznem parlamentu in zveznem svetu ter estnajstih deelnih
vladah. Pri tem vsaka od protokolarnih slub pri zveznih ministrstvih skrbi za
protokolarne dogodke pristojnega ministra.
Protokolarna sluba pri AA skrbi za organizacijo obiskov zveznega predsednika,
zveznega kanclerja in ministra za zunanje zadeve v tujini. Pristojna je tudi za
organizacijo protokolarnih dogodkov nemkih dravnikov, efov deelnih vlad in
(tujih) osebnosti v rangu omenjenih, kot sta generalni sekretar OZN in generalni
sekretar

NATO.

Tako

protokolarna

sluba

AA

organizira

obiske

nosilcev

protokolarnih pravic v tujini, obiske tujih dravnikov in gostov AA in mednarodne


konference, ki jih organizira AA. Protokolarna sluba AA pa organizira tudi nekatere
vladne konference, kot so vladna posvetovanja60.
Veja protokolarna sluba v Nemiji je tudi pri Ministrstvu za notranje zadeve
Zvezne republike Nemije (Bundesministerium des Innern BI), ki je pristojen za
organizacijo mednarodnih konferenc BI in obiske tujih dravnikov na BI, deluje pa
tudi kot protokolarna sluba zvezne vlade za domae dogodke, kot so obeleevanje
dravnih praznikov in dravniki pogrebi. Skrbijo tudi za primerno uporabo dravnih
simbolov (grba, zastave in himne).
Posebnih zakonov, ki bi urejevali podroje protokola v Nemiji ni61. Obe protokolarni
slubi pa tesno sodelujeta z drugimi dravnimi slubami, kot so zvezna vojska,
deelne policije, zvezna kriminalistina policija in deelne protokolarne slube. Z njimi
protokolarni slubi pripravljajta in izvajata protokolarne dogodke v Nemiji. Seveda pa

60

Informacija o protokolarni slubi pri Auswrtige Amt der Bundesrepublik Deutschland, 17.5.2002.
Informacija o protokolarni slubi pri Bundesministerium des Innern der Bundesrepublik Deutschland,
13.5.2002.
61

41

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

pri odhodih nemkih dravnikov v tujino sodelujejo tudi s protokolarnimi slubami v


gostujoih dravah na e prej omenjenih protokolarnih predhodnicah.

42

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

8. PRIMERJAVA ORGANIZIRANOSTI PROTOKOLARNIH SLUB V


IZBRANIH DRAVAH
Pri primerjavi organizacije protokolarnih slub izbranih drav, Republike Slovenije,
Republike Avstrije, Republike Hrvake in Zvezne republike Nemije, se bomo najprej
ustavili pri institucijah, pri katerih so organizirane protokolarne slube v
primerjanih dravah.
Tako v Republiki Sloveniji, kot (za zdaj) v Republiki Hrvaki, je centralizirana
protokolarna sluba organizirana kot krovni urad za veino dravnih institucij,
povezanih s protokolarnimi nalogami. Pri resornih ministrstvih, povezanih s
protokolarnimi nalogami, pa imata dravna Protokola organizirana tudi oddelke.
Republika Slovenija ima pri ministrstvu za zunanje zadeve organiziran poseben
oddelek, Diplomatski protokol, ki opravlja protokolarne naloge za slubene obiske
zunanjega ministra, po eno kontaktno osebo pa ima e v Uradu predsednika drave
Republike Slovenije, Uradu predsednika vlade Republike Slovenije, v Dravnem
zboru Republike Slovenije in v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Protokol
RS opravlja protokolarne naloge za predsednika Republike Slovenije, predsednika
dravnega zbora in predsednika vlade, predsednika ustavnega sodia, predsednika
raunskega sodia, predsednika vrhovnega sodia, varuha lovekovih pravic in za
uradne obiske zunanjega ministra.
Republika Hrvaka pa ima poleg Dravnega protokola, skupne strokovne slube
predsednika RH, hrvakega sabora in Vlade RH ustanovljen Dravni protokol, ki
opravlja strokovne, organizacijske in tehnine naloge protokola za predsednika
republike, sabora, vlade, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za obrambo in
drugih dravnih organov in organov dravne uprave, e oddelke Protokola pri
posameznih nosilcih protokolarnih pravic in sicer pri Uradu predsednika RH, saboru,
vladi, ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za obrambo. Potrebno je poudariti
tudi, da v Republiki Hrvaki s sedanjo organiziranostjo protokolarne slube niso
zadovoljni, ter da se e dlje asa pojavljajo tenje po osamosvojitvi protokolarnih
oddelkov Dravnega protokola, za kar imajo e leto dni izdelan nart, ki ga mora
potrditi e predsednik drave.

43

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Republika Avstrija in Zvezna republika Nemija pa imata glavna protokolarna urada


organizirana v okviru ministrstva za zunanje zadeve, druge dravne institucije pa
imajo svoje protokolarne urade. Organizacija protokolarne slube v obeh dravah je
tako decentralizirana.
Protokolu Republike Avstrije pri zunanjem ministrstvu pri pripravi protokolarnih
dogodkov pomagajo tudi oddelki za protokol pri predsedniku republike, v uradu
kanclerja avstrijske vlade in v Parlamentu Republike Avstrije, sodelujejo pa tudi z
oddelki za protokol resornih zveznih ministrstev in deelnih vlad ter protokolarnimi
oddelki posameznih mednarodnih organizacij s sedei na Dunaju.
Poleg glavnega urada za protokol pri ministrstvu za zunanje zadeve, v Zvezni
republiki Nemiji za izvedbo protokolarnih dogodkov skrbijo e protokolarne slube
pri vseh zveznih ministrstvih, zveznem parlamentu in zveznem svetu ter estnajstih
deelnih vladah. Pri tem vsaka od protokolarnih slub pri zveznih ministrstvih skrbi za
protokolarne dogodke pristojnega ministra. Pomembno vlogo pri pripravi nekaterih
protokolarnih prireditev v Nemiji, pa ima tudi Protokol Ministrstva za notranje zadeve
Zvezne republike Nemije. Ta je pristojen za organizacijo mednarodnih konferenc v
organizaciji notranjega ministrstva in obiske tujih dravnikov na omenjenem
ministrstvu, deluje pa tudi kot protokolarna sluba zvezne vlade za domae dogodke,
kot so obeleevanje dravnih praznikov in dravniki pogrebi, skrbijo pa tudi za
primerno uporabo dravnih simbolov.
V primerjanih dravah se razlikuje tudi pravni okvir za delovanje protokolarne
slube, skupne so jim le mednarodne konvencije, kot sta dunajski konvenciji o
diplomatskih in konzularnih odnosih, medtem ko je zakonski okvir za delovanje
protokolarnih slub posebej urejen le v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaki in
izhaja iz preoblikovanja pravnih aktov nekdanje SFRJ. Lahko torej sklepamo, da je
pravni okvir delovanja teh slub pogojen s tradicijo organiziranosti protokolarnih slub
v teh dravah.
Protokol Republike Slovenije izvaja naloge na podlagi Pravilnika o opravljanju
protokolarnih zadev iz leta 1994 in dodatku k pravilniku iz leta 1995 ter notranjem
pravilniku Protokola RS, medtem ko Diplomatski protokol ministrstva za zunanje
zadeve deluje na podlagi 8. lena Zakona o zunanjih zadevah iz leta 1991.
Dravni protokol Republike Hrvake pa je bi ustanovljen in deluje v okviru odloka
predsednika Republike Hrvake iz leta 1994.
44

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

Protokolarna sluba v Republiki Avstriji in v Zvezni republiki Nemiji posebnih


zakonskih okvirov, ki bi doloevali njihove pristojnosti, nimata. Delujeta v okviru
zakonov obeh drav in mednarodnih konvencij.
Stina toka primerjave protokolarnih slub tirih omenjenih drav je financiranje.
Protokolarne slube so namre del dravne uprave, zato se financirajo iz dravnih
proraunov.
Republika Slovenija je delovanju Protokola RS v letu 2002 namenila dobrih 288
milijonov tolarjev, medtem ko je Dravni protokol Republike Hrvake za opravljanje
svojih nalog prejel 500 tiso evrov, kar znaa priblino 111 milijonov tolarjev.
Podatkov za viino proraunskega prispevka za delovanje protokolarnih slub v
Republiki Avstriji in v Zvezni republiki Nemiji nismo uspeli dobiti.
Priprava protokolarnih dogodkov v posamezni dravi je timsko delo veih dravnih
institucij, kar dokazuje tudi sodelovanje protokolarnih slub z drugimi dravnimi
organi, vse pogosteje pa tudi z drugimi pravnimi subjekti v dravi in izven nje.
Protokolarne slube v vseh primerjanih dravah pri opravljanju svojih nalog, pripravi
in izvedbi protokolarnih dogodkov, poleg s kontaktnimi osebami, pristojnimi za
protokol pri drugih dravnih institucijah (Republika Slovenija), oddelkih za protokol
pri doloenih resornih ministrstvih in drugih dravnih institucijah (Republika Avstrija,
Republika Hrvaka, Zvezna Republika Nemija) sodelujejo tudi z drugimi
dravnimi organi, najvekrat s policijo in vojsko. Ti zagotavljata varovanje oseb s
protokolarnimi pravicami, potrebnega slavnostnega intoniranja himen (v Republiki
Sloveniji to nalogo opravlja orkester slovenske policije) in astno strao. Pomembno
je tudi sodelovanje z dravnimi centri za informiranje (v Republiki Sloveniji vladni
urad za informiranje med drugim skrbi tudi za novinarje, ki poroajo o posameznih
protokolarnih dogodkih), dravnimi servisi za (avtomobilske in letalske) prevoze,
razlinimi servisi za protokolarne storitve, ki upravljajo s protokolarnimi objekti, vse
bolj pomembno pa je tudi sodelovanje s podjetji, pomembnimi za zunanjo politiko
omenjenih drav. Pri koordinaciji obiskov predstavnikov dveh ali ve drav pa
protokolarne slube posameznih drav sodelujejo tudi med seboj. Protokolarna
sluba, ki pripravlja dravnike obiske v dravo (ali drave), iz katerih prihajajo visoki
obiski, polje predhodnico predstavnikov Protokola, na kateri se dogovorijo za
natanni potek vseh dogodkov obiska.
45

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

9. UGOTOVITVE IN ZAKLJUEK
Pri analizi organiziranosti protokolarnih slub v Republiki Sloveniji, Republiki Avstriji,
Republiki Hrvaki in Zvezni republiki Nemiji, smo prili do naslednjih ugotovitev, ki
nam bodo pomagale oblikovati zakljuek:
1. Nobena od natetih drav nima identine organiziranosti protokolarne slube, saj
od druge primerjane drave odstopa vsaj v nekaterih odtenkih.
V Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaki deluje krovna (centralizirana) dravna
protokolarna sluba, ki opravlja protokolarne naloge za veino dravnih nosilcev
protokolarnih pravic, medtem ko v Republiki Avstriji in Zvezni republiki Nemiji sodi
glavna protokolarna urada v pristojnost ministrstva za zunanje zadeve, pri doloenih
resornih ministrstvih, deelah (Zvezna republika Nemija) in drugih dravnih subjektih
pa imata oddelke, s katerimi sodelujeta pri pripravi protokolarnih dogodkov, kar
pomeni, da je protokolarna sluba v obeh dravah decentralizirana. Ponovno pa je
smiselno poudariti, da se, medtem ko so v Republiki Sloveniji z zdajnjo
organiziranostjo protokolarne slube zadovoljni, v Republiki Hrvaki pojavljajo tenje
o osamosvojitvi oddelkov Dravnega protokola pri dravnih institucijah, za kar
imajo e izdelan program, ki aka na potrditev predsednika republike.
2. Pri omenjenih dravah se razlikuje tudi pravni okvir delovanja protokolarnih slub.
Primerjanim dravam so skupne podpisane mednarodne konvencije, med njimi sta
osnovni dunajski konvenciji o diplomatskih in konzularnih odnosih, medtem ko je
zakonski okvir za delovanje protokolarnih slub s posebnimi pravnimi akti specifino
urejen le v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaki. Pravna urejenost protokolarne
slube izhaja predvsem iz tradicije organiziranosti protokolarnih slub v omenjenih
dravah.
3. Protokolarne slube primerjanih drav se financirajo iz proraunskih sredstev.
Protokolarni uradi so institucije, ustanovljene od drave, zato so, kot tudi drugi
dravni subjekti financirane iz prorauna.

46

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

4. Pri opravljanju svojih nalog protokolarne slube sodelujejo tudi z drugimi


dravnimi organi in pravnimi in fizinimi subjekti v dravi.
Priprava protokolarnih dogodkov je timsko delo, pri katerem poleg protokolarnih slub
sodeluje e vrsta dravnih organov (med njimi sta zelo pomembni policija in vojska),
vse bolj pa je pomembno tudi sodelovanje z razlinimi pravnimi subjekti (podjetji) in
posamezniki, pomembnimi za odnose med dravami, sodelujoimi v razlini
protokolarnih dogodkih. Nenazadnje pa je pomembno tudi dobro sodelovanje
protokolarnih slub drav, ki se jih protokolarni dogodki neposredno dotikajo.
Koordinacija priprave teh dogodkov se vri na predhodnicah obiskov; ki jih
pripravljajo in izvajajo protokolarne slube.
Na osnovi ugotovitev lahko izhodino hipotezo, zastavljeno na zaetku
preuevanja problema v tem diplomskem delu, ki se glasi:
Organizacija protokolarne slube se v evropskih dravah razlikuje v posameznih
vidikih, nain organiziranosti teh slub pa lahko razdelimo v dve skupini
centralizirano in decentralizirano.,
v celoti potrdimo. Glavna razlika protokolarnih slub v Republiki Sloveniji, Republiki
Avstriji, Republiki Hrvaki in Zvezni republiki Nemiji je resornost dela in obstoj
posebnih pravnih aktov, ki doloajo naloge protokolarnih slub. Po zdajnji
organiziranosti bi lahko primerjane drave razdelili na dve skupini: centralizirano in
decentralizirano.

47

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

10. LITERATURA IN VIRI

10.1. Literatura

1. Andrassy, Juraj (1990) Meunarodno pravo. Zagreb: kolska knjiga.


2. Benina, Dragoljuba in Simoniti, Iztok (1994) Mednarodne organizacije: prironik
in vodnik. Ljubljana: DZS.
3. Benko, Vlado (1997) Znanost o mednarodnih odnosih. Ljubljana: Fakulteta za
drubene vede.
4. Brglez, Milan (1995) Diplomatski odnosi, sodobno diplomatsko pravo in
Republika Slovenija: izbrani vidiki. V: 1. strokovno sreanje pravnikov s podroja
javnega prava. Brdo pri Kranju: Intitut za javno upravo. Str 69 - 86
5. Brglez, Milan (1998) Kodifikacija sodobnega diplomatskega prava. V: Jazbec,
Milan (ur.) Diplomacija in Slovenci, zbornik tekstov o diplomaciji in prispevku
Slovencev v diplomatsko teorijo in prakso. Celovec: Zaloba Drava. Str. 140
159
6. ainovi, Rudi (1994) Slovensko bivanje sveta. Ljubljana: Enotnost.
7. Dembinski, Ludvik (1988) The Modern Law of Diplomacy: External Missions of the
States and International Organizations. Dordrecht (etc.): Martinus Nijhoff in
UNITAR.
8. Feltham, Ralph George (1994) Diplomatic handbook. New York: Longman
Publishing.
9. James, Alan (1992) Diplomatic Relations and Contacts. V: The British
Yearbook of International Law 1991, Vol. CXII. Str. 347 387.
10. Krizman, Bogdan (1951) O dubrovakoj diplomaciji. Zagreb: kolska knjiga.
11. Krizman, Bogdan (1952) to je diplomacija. Zagreb: Drutvo novinara Hrvatske.
12. Krizman, Bogdan (1957a) Diplomati i konzuli u starom Dubrovniku. Zagreb.
13. Krizman, Bogdan (1957b) Postanak moderne diplomatije. Zagreb: IBI.
14. Machiavelli, Niccolo (1966) Vladar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
15. Magalhes, Jose Calvet de (1988) The Pure Concept of Diplomacy. Westport:
Green Wood in Serrs Press.

48

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

16. McCaffree, Mary Jane in Innis, Pauline (1997) Protocol: the Complete Handbook
of Diplomatic, Official and Social Usage. Washington D. C.: Devon Publishing
company.
17. Mikoli, Mario (1995) Diplomatski protokol praksa u Republici Hrvatskoj i neke
praktine upute. Zagreb: Mate.
18. Nick, Stanko (1997) Diplomacija metode i tehnike. Zagreb: Barbat.
19. Nicolson, Harold (1988) Diplomacy. Washington: Institute for the Study of
Diplomacy, Georgetown University.
20. Osolnik, Marjan (1998a) Diplomacija kot poklic. V: Jazbec, Milan (ur.)
Diplomacija in Slovenci, zbornik tekstov o diplomaciji in prispevku Slovencev v
diplomatsko teorijo in prakso. Celovec: Zaloba Drava. Str. 122 139.
21. Osolnik, Marjan (1998b) Diplomatski protokol. V: Jazbec, Milan (ur.)
Diplomacija in Slovenci, zbornik tekstov o diplomaciji in prispevku Slovencev v
diplomatsko teorijo in prakso. Celovec: Zaloba Drava. Str. 140 159.
22. Satow, Ernest Mason (1979) Satow's Guide to Diplomatic Practice, 5., revidirana
izdaja. New York: Longman Publishing Group.
23. Simoniti, Iztok (1994) Diplomatsko pravo. Ljubljana: Teorija in praksa.
24. Sruk, Vlado (1995) Leksikon politike.Maribor: Zaloba Obzorja.
25. Slovar slovenskega knjinega jezika (1997) Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.
26. Trajkovski, Georgi (1990) Diplomatski protokol. Beograd: Nova.
27. Ure, John (1994) Diplomatic Bag. London: John Murray Ldt.
28. Verbinc, France (1979) Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva zaloba.
29. Vukadinovi, Radovan (1995) Diplomacija: strategija politinih pogajanj. Ljubljana:
Arah consulting.
30. Zelmanovi, ore (1990) Ilustrirani bonton in protokol. Murska Sobota: Zaloba
Obzorja.

10.2. Viri

1. Convention on Special Missions (New York, 08. 12. 1969). Annex to General
Assembly resolution 2530 (XXIV). Official Records of the General Assembly,
Twenty-fourth Session, Supplement No. 30 (A/7630), str. 99 105.
2. Convention on the Privileges and Immunities of the Specialized Agencies (New
York, 21. 11. 1947). 261 UNTS.
49

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

3. Convention on the Privileges and Immunities of the United Nations (New York, 13.
02. 1946). 1 UNTS 15.
4. Diplomatski protokol MZZ, http://www.sigov.si/mzz/ministrstv/diplomatsk_prot.html
(6. maj 2002).
5. Informacija o protokolarni slubi pri Auswrtige Amt der Bundesrepublik
Deutschland, 17.5.2002.
6. Informacija o protokolarni slubi pri Bundesministerium des Innern der
Bundesrepublik Deutschland , 13.5.2002
7. Informacija

protokolarni

slubi

pri

Bundesministerium

fr

auswrtige

Angelegenheiten der Republik sterreich, 21. maj 2002.


8. Informacija o protokolarni slubi pri Dravnom protokolu Republike Hrvatske,
25.7.2002.
9. L'acte final du congrs de Vienne du 9 juin 1815, Annexe d) Rgelment sur le
rang entre les agents diplomatiques du mars 1815.
10. List of Member States, http://www.un.org/Overview/unmember.html (28. januar
2002).
11. Navodila za ravnanje ob protokolarnih dogodkih. Protokol RS, 1994.
12. Obrazloitev predloga prorauna Republike Slovenije za leto 2003 EPA 313
III. Poroevalec dravnega zbora Republike Slovenije, t. 81-1733/V (09. 10.
2001).
13. Odlok o opravljanju protokolarnih zadev v SR Sloveniji. Ur. l. SRS, t.43-220/85
(30.12.1985).
14. Odlok o ustanovitvi Protokola. Ur. l. SRS, t. 29-1984/88 (05.08. 1988).
15. Odlok o ustanovitvi Servisa za protokolarne storitve. Ur. l. SRS, t. 29-1985/88
(05.08.1988).
16. Pogovori v Protokolu Republike Slovenije, januar 2002.
17. Pogovori v Protokolu Republike Slovenije, april 2002.
18. Pogovori v Protokolu Republike Slovenije, maj 2002.
19. Protocole du 21 novembre 1818 du congrs d' Aix-la-Chapelle.
20. Sklep o doloitvi protokolarnih pravil. Ur. l. RS, t. 36-2344/94 (22.06.1994).
21. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o doloitvi protokolarnih pravil. Ur. l.
RS, t. 24-1771/95 (06.05.1995).
22. Vienna Convention on Consular Relations (Vienna, 24.04.1963). 596 UNTS 261.
23. Vienna Convention on Diplomatic Relations (Vienna, 18.04.1961). 500 UNTS 95.
50

Diplomsko delo:

Organizacija protokolarne slube v Republiki Sloveniji: primerjalna evropska perspektiva

24. Vienna Convention on the Representation of States in their Relations with


International Organizations of a Universal Character (Vienna, 14. 03. 1975). U. N.
Document A/CONF.67/16.
25. Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi.
Ur. l. RS, t. 67-3715/94 (27.10.1994).
26. Zakon o zunanjih zadevah. Ur. l. RS, t. 1-13/91-I (25.06.1991).

51

Das könnte Ihnen auch gefallen