E L E Z A R S K I

IZDAJAJO

ELEZARNE

JESENICE,

LETO 13

Z B O R N I K

RAVNE,

TORE

IN

METALURKI

LJUBLJANA

Nekatere

znailnosti

izvaljanih

iz

ulitih

INTITUT

SEPTEMBER 1979

UDK: 669-147
ASM/SLA: D9q

jekel

kontinuirno

gredic

M. Kmeti 1 , F. Vodopivec', F. Vizjak2, S. Seni 2

Kontinuirno
ulivanje jekla se zaradi
velike
ekonomske prednosti pred konvencionalnim
litjem
vedno bolj uveljavlja. V lanku so opisane fizikalno metalurke
znailnosti
kontinuirno
litega
jekla, ki so odvisne od tehnologije litja. Ugotovljeno je, da mehanske lastnosti ustrezajo
vrednostim, ki jih predpisujejo
standardi.

1. UVOD
Kontinuirno litje ima pred klasinim litjem
prednost zaradi prihranka energije in manjih investicij v valjarne. Tudi izkoristek jekla je bolji
zaradi manjega odreza in manjih izgub zaradi
k a j a n j a pri ogrevanju.
S fizikalno-metalurkega vidika ima kontinuirno ulito jeklo kvalitetne prednosti, ki so posledica hitreje kristalizacije jekla v primerjavi
s strjevanjem ingotov. Blokovno in dendritsko
izcejanje legirnih elementov in neisto je zato pri
enaki sestavi v konti jeklu manje.
Te prednosti pridejo do izraza le, e je tehnologija litja na zadostnem kvalitetnem nivoju, tako,
da je v gredicah im m a n j napak, znailnih za
konti litje, kot so porozna sredina, n o t r a n j e in povrinske razpoke, mikrolunkerji in makrovkljuki.
V elezarni tore kontinuirno ulivajo gredice
iz kvalitetnih jekel, ki se nato valjajo v razline
profile za predelovalno in strojno industrijo. To
jeklo je torej neke vrste nov proizvod in treba je
dokazati, da je popolnoma enakovredno konvencionalnemu jeklu.
Raziskava ima zato primerjalen znaaj in njen
namen je, da se na osnovi sistematinih primerjav
1
2

S Metalurki intitut v L j u b l j a n i
SZ elezarna t o r e

mikrostrukture in mehanskih lastnosti ugotovi, ali

o b s t a j a j o in kakne so razlike med klasino in
konti ulitimi gredicami in profilnim jeklom, ki je
bilo iz njih izvaljano. Istoasno pa je zamiljena
kot sistematina raziskava konti litega jekla zaradi
spoznanja njegovih fizikalno metalurkih znailnosti.

2. PROGRAM DELA
Glede na mehanske znailnosti in proizvodni
program smo za preiskave izbrali jekla naslednjih
kvalitet:
cementacijska jekla .1220, oz. .1221 in
C.4320
jeklo za poboljanje .1431 in .1530, oz.
.1531
vzmetno jeklo .2133
Kemina sestava talin je podana v tabeli 1.
Lastnosti vzmetnega jekla nismo mogli prim e r j a t i s klasino izdelanim jeklom, ker smo
imeli na razpolago le konti lito jeklo.
Dimenzija bruenih gredic je bila 100 x 100 in
120 X 120 mm. Odrezke gredic smo izvaljali v palice 0 28 mm.
V literaturi n a v a j a j o avtorji podatke, da je pri
konti litih gredicah, ki n i m a j o vejih blokovnih segregacij in notranjih razpok, potrebna za optimalne lastnosti minimalna redukcija 5:1'. Pri val j a n j u gredic v palice smo to minimalno stopnjo
redukcije presegli, saj znaa 16:1.
Raziskave so obsegale:
makrostrukturo, kristalizacijo in porazdelitev vepla po preseku gredic in valjancev;
vrsto, velikost in porazdelitev mikrovkljukov ob povrini in v notranjosti preseka gredic in
valjancev;

Tabela 1: Kemina
Talina

Kvaliteta

sestava

jekel v %

Si

Mn

Cr

Mo

Cu

Sn

As

.1220

0.17

0.16

0.53

0.017

0.021

0.06

0.03

0.06

0.24

.1220

0.16

0.22

0.51

0.009

0.021

0.09

0.07

0.26

0.013

0.015

.1221

0.17

0.20

0.51

0.013

0.025

0.21

0.05

0.13

0.20

0.012

0.028

C.4320

0.17

0.28

1.03

0.017

0.015

1.04

0.02

0.04

.4320

0.14

0.28

1.05

0.014

0.007

0.84

C.4320

0.15

0.33

1.19

0.027

0.016

0.97

0.03

.1431

0.37

0.32

0.70

0.010

0.011

0.15

C.1531

0.43

0.40

0.68

0.011

0.013

0.008

0.01

0.11

0.009

0.20

0.019

0.026

0.14

0.02

0.23

0.015

0.030

0.07

0.28

0.16

.1530

0.48

0.23

0.64

0.014

0.006

0.13

0.08

0.20

0.015

0.028

10

.1531

0.44

0.28

0.63

0.009

0.026

0.29

0.01

0.11

0.01

0.25

0.037

0.031

11

.2133

0.54

1.53

0.86

0.015

0.018

0.22

Kontinuirno ulite gredice: taline 1, 4, 7, 8 in 11

Klasino izdelane gredice: taline 2, 3, 5, 6, 9 in 10
m i k r o s t r u k t u r o gredic in valjancev;
intenziteto izcejanja legirnih elementov v
obrobni coni in sredini preseka gredic, oz. valjancev in
mehanske lastnosti valjancev.
3. REZULTATI
3.1. Porazdelitev vepla in makrostruktura
gredic
Na Baumannovih odtisih, narejenih na ploah
preno izrezanih iz konti litih gredic, se dobro
razloi o b r o b n a cona po videzu istejega jekla,

ki je iroka do 10 m m . Po videzu je v sredini

gredic ve sulfidnih vkljukov. Razlino mona
potemnitev odtisov in mikroskopske preiskave
kaejo, da se je veina sulfidnih vkljukov pri
kristalizaciji izloila v meddendritskih prostorih
(si. 1).
Odtisi so pokazali, da so na meji med obrobno
cono in cono transkristalov pogosto veji vkljuki
ponovne lindre, oksisulfidne narave. Radialne
razpoke, ki nastanejo pri s t r j e v a n j u zaradi terminih in mehanskih napetosti, so delno zapolnjene z lindro, katere glavna sestavina so oksidi
eleza, v nekaterih primerih pa so se na teh
mestih nabrali tudi veji sulfidni vkljuki.
Tudi na Baumannovih odtisih klasino izdelanih gredic se vidi razlika m e d obrobno cono in
likvacijskim kvadratom. Razlika pride bolj do
izraza pri jeklu, ki ima vejo vsebnost vepla.
Po videzu isteja obrobna cona izvira iz hitro
s t r j e n e s k o r j e ingotov in je ekvivalentna zunanji
coni konti ulitih gredic.
Odtisi palic, izvaljanih iz konti ulitih in konvencionalnih gredic, so s k o r a j enaki. Do nekaj
milimetrov debela plast jekla ob robu, ki je po
videzu isteja, ni e n a k o m e r n o debela. Na nekaterih mestih je tok materiala pri deformaciji privedel na povrino jeklo iz likvacijskega kvadrata,
k j e r so sulfidni vkljuki veji.

Slika 1
Baumannov odtis konti ulite gredice (.2133, talina 11)
Fig. 1
A sulphur print of continuous ast billet (. 2133, Melt 11)

M a k r o s t r u k t u r n e znailnosti smo odkrili z

m a k r o j e d k a n j e m plo, ki smo jih uporabili za
Baumannove odtise. Ob robu je priblino 10 m m
iroka cona, k o m a j opazno pravokotno na povrino u s m e r j e n i h kristalov. Sledi ji transkristalna
cona stebrastih dendritov, ki so u s m e r j e n i pravokotno na povrino gredice. S k o r j a gredice se
strdi zelo hitro in kristali so v tej coni zelo
drobni. Gredica se zaradi k r e n j a odlepi od kokile, t e m p e r a t u r n i gradient se bistveno z m a n j a
in posledica poasneje kristalizacije so veliki
stebrasti kristali. V sredini, k j e r se talina strdi

V konvencionalnih gredicah nismo odkrili nobenih napak, le moneje se je jedkala z oligoelementi in z vejimi nekovinskimi vkljuki bogateja sredina gredic (si. 3).

3.2. Porazdelitev in velikost nekovinskih

vkljukov v gredicah in valjanih palicah
V konti ulitih gredicah smo nali silikatne,
sulfidne in tudi posamezne oksidne vkljuke.
Veje silikatne vkljuke, ki so globulami, smo
opazili predvsem v sredini preseka gredic in na
meji drobnozrnate robne cone in stebrastih kristalov (si. 4). Vkljuki manganovega sulfida v
obrobni coni so globularni, zelo fini in enakomerno porazdeljeni po preseku. V sredini preseka gredic opazimo enak tip sulfidov, v meddendritskih prostorih pa sulfide evtektinega
tipa (si. 5).

Slika 2

Pov. 0,8 x . Makrostruktura konti ulite gredice (C.1431,

talina 7)
Fig. 2

Mag. 0.8 X.

Macrostructure of continuous
(C. 1431, Me!t 7)

ast

billet

Slika 4
Pov. 100 x . Silikatni vkljuki v sredini preseka konti ulite
gredice (C.1220, talina 1)
Fig. 4
Mag. 100 X. Silicate inclusions in the centre of the billet
cross section (. 1220, Melt 1)

Slika 3
Pov. 0,8 X. Makrostruktura konvencionalne gredice (C.1531,
talina 10)
Fig. 3
Mag. 0.3 X. Macrostructure of conventional billet (. 1531,
Melt 10)

nazadnje, so kristali poligonalni in neorientirani.

Pri m a k r o j e d k a n j u so se napake, znailne za
konti lite gredice, ki se vidijo e na Baumannovih odtisih, e moneje odkrile, posebno porozna
sredina in radialne razpoke (si. 2).

Slika 5
Evtektini vkljuki manganovega sulfida
(.1120, talina 1)
Fig. 5
Mag. 200 X. Eutectic sulphide inclusions (. 1220, Melt 1)
Pov. 200 X.

Tabela 2: Povprena
Talina

Kvaliteta

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11

.1220
.1220
.1221
.4320
.4320
.4320
.1431
.1531
.1530
.1531
.21333

Tabela 3: Povprena
Talina
1
2

Kvaliteta
.1220

dolina

in gostota

sulfidnih

vkljukov

Obrobna cona
Ar (mm2)

Lr (um)

% sr

43.4
41.4

22.0
24.5

9.3
24.7

20.5
20.0

11.1
55.0

dolina in gostota

sulfidnih

in silikatnih

Obrobna cona
Lr (um)
Ar (mm2)
14.1

L, (um)

0.016
0.025
0.026
0.019
0.010
0.017
0.011
0.013
0.010
0.030
0.019

17.8
16.1

in vsebnost

vepla v

Sredina gredice
As (mm2)

23.6
21.5

20.6
25.5

21.2
25.4

8.6
14.1

..

22.6
24.1

7.2
29.3

vkljukov v valjanih

5.8
17.7

15.4

11.4

27.0

20.3

.1220

18.3

37.9

17.3

46.7

17.1

49.7
39.2

.1221

15.8

70.1

.4320

14.7

38.3

18.2

.4320

13.0

5.1

15.4

16.0

.4320

16.3

32.6

21.5

42.0

.1431

12.9

18.1

13.8

16.1

38.4

14.0

25.7

18.3

17.3

14.1

20.4

27.2

.1531

26.6

3.3

25.1

6.6

.1530

14.5

12.9

17.5

17.6

10

.1531

18.8

76.9

22.4

'68.7

11

.2133

18.2

66.7

23.1

37.5

31.9

2.8

Jeklo klasino izdelanih gredic ima poleg sulfidnih in posaminih oksidnih tudi nize aluminatnih vkljukov.
Povpreno dolino (L) in gostoto (A) sulfidnih
in silikatnih vkljukov v obrobni coni in v sredini
preseka gredic, oz. valjancev smo doloili z optinim mikroskopom. Kot obrobno cono smo pri
gredicah predpostavili 20 mm, pri valjanih palicah pa 5 m m irok pas. Pri meritvah smo upotevali le vkljuke dalje od 10 [im in nize vkljukov,
e razdalja med njimi ni bila m a n j a od 5 um.
V tabeli 2 so poleg rezultatov meritev v jeklu
gredic navedene e vsebnosti vepla v obrobni
coni in na sredini gredic. Za konti lite gredice so
navedeni le podatki o vsebnosti vepla, ker po
tej metodi ni mono izmeriti gostote in velikosti
globularnih vkljukov v ulitem jeklu. Povprena
dolina vkljukov manganovega sulfida je v sre-

% s5
0.0165
0.024
0.024
0.019
0.010
0.014
0.010
0.012
0.008
0.029
0.019

palicah

Sredina valjanca
Ls (um)
A, (mm2)

20.2

gredicah

silikati

silikati
silikati

silikati

dini gredic nekoliko dalja, gostota pa manja

kot v obrobni coni. Pri enaki koliini vepla je
v obrobni coni gostota vkljukov do 100 % veja
kot v sredini gredic. Dolina vkljukov se med
talinami le malo razlikuje, veja je razlika pri
gostoti, ki je odvisna od vsebnosti vepla. Taline
z ve vepla imajo sorazmerno vejo koliino
vkljukov na enoto povrine.
Kemijska analiza kae, da je vsebnost vepla
v obrobni coni in na sredini preseka skoraj enaka.
Razlika v potemnitvi Baumannovega odtisa med
robno cono in sredino je posledica velikosti
vkljukov. Drobneji vkljuki ob robu ne dajo
izrazite potemnitve.
Rezultati meritev doline in gostote sulfidnih
in silikatnih vkljukov v palicah, izvaijanih iz
konvencionalnih in konti ulitih gredic, so navedeni v tabeli 3.

Tabela 4: Velikost
Talina

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11

Kvaliteta
.1220
.1220
.1221
.4320
.4320
.4320
.1431
.1531
.1530
.1531
.2133

primarnih

in sekundarnih

kristalnih

zrn gredic in

Gredice
Sekundarna zrna
Primarna zrna
ASTM
ASTM
I fcm)
I (um)
17.9
19.2
13.4
20.0
14.5
11.2
18.8
17.8
12.5
10.2
14.9

8.2
8.0
9.0
7.9
8.8
9.6
8.1
8.3
9.3
9.8
8.8

11.7
10.1
9.8
16.3
8.5
8.9
11.2
10.5
7.6
6.9
12.1

Odrezki gredic so bili kratki, valjanje je bilo

izvreno hitro in zaradi majhnega temperaturnega
padca plastinost jekla ni bistveno padla. Temperatura ogrevanja za valjanje je bila vija od
1200 C in v jeklu je prilo do sferoidizacije sulfidnih vkljukov. To in dejstvo, da je prilo pri
valjanju do podaljanja manjih vkljukov, ki jih
pri gredicah nismo upotevali in cepljenje vejih
sulfidov, so verjetno vzroki, da se njihova dolina
pri valjanju ni bistveno spremenila. Tudi pri gostoti ni ve take razlike med obrobno cono in
sredino. V nekaterih primerih je v obeh podrojih

valjancev

Valj anci
Sekundarna zrna
Primarna zrna
ASTM
I (um)
ASTM
I (um)

9.5
9.9
10.0
8.5
10.3
10.2
9.6
9.8
10.7

13.7
12.4
12.1
14.9
9.3
8.7
11.6
10.6
11.2

10.9
9.4

10.0
11.4

9.0
9.3
9.4
8.8
10.1
10.3
9.5
9.7
9.6
9.9
9.5

12.0
9.7
9.6
15.7
6.9
7.3
10.0
9.8
7.4
6.8
11.8

9.4
10.0
10.0
8.6
10.9
10.8
9.9
9.9
10.7
10.9
9.4

vpliv na lastnosti jekla i m a j o zato silikatni vkljuki, ki so bistveno dalji (si. 6). Zlasti so neugodni
dolgi nizi teh vkljukov.
3.3 Mikrostruktura gredic in valjancev
Rezultati meritev, navedeni v tabeli 4, predstavljajo povprene intercepcijske doline, izmerjene pri poveavi 500 X, in razrede primarnih in
sekundarnih kristalnih zrn jekla gredic in valjanih palic po ASTM klasifikaciji.
Avstenitna zrna konti ulitih gredic se po preseku med seboj dokaj razlikujejo. V transkristalni coni se dobro vidi dendritska struktura, posamezna zrna pa so zelo velika. V sredini so zrna
poligonalna in enakomerneja. V normalizirani
strukturi pri jeklih .4320 (si. 7 in 8) in .2133 se
e dobro opazi razlika med posameznimi conami,
pri ostalih jeklih pa je razlika m a n j izrazita. Pri
jeklih za poboljsanje so perlitna zrna razlino
velika in veja zrna imajo Widmannstatensko
strukturo.

Slika 6
Pov. 100 x . Silikatni in drobni sulfidni vkljuki v palici
izvaljani iz konti ulite gredice (.1220, talina 1)
Fig. 6
Mag. 100 X. Silicate and small sulphide inclusions in a bar
rolled from continuous ast billet (. 1220, Melt 1)

enaka ali je celo gostota veja v sredini. Tako

porazdelitev povzroi pregnetenje materiala pri
valjanju in so jo pokazali tudi Baumannovi odtisi.
Vkljuki manganovega sulfida v konti jeklih
so kraji kot v konvencionalnem jeklu. Tudi tevilo vkljukov na enoto povrine je majhno, saj
vsebujejo te taline sorazmerno malo vepla. Veji

Slika 7
Pov. 100 X. Normalizirana mikrostruktura v transkristalni
coni konti ulite gredice jekla .4320 (talina 4)
Fig. 7
Mag. 100 x . Microstructure in columnar zone of continuous ast billet of C. 4320 steel (Melt 4), normalized

Slika 8
Pov. 100 X. Normalizirana mikrostruktura v sredini konti
ulite gredice jekla C.4320 (talina 4)
Fig. 8
Mag. 100 X. Microstructure in the centre of continuous
ast billet of C.4320 steel (Melt 4), normalized

litno mikrostrukturo v primerjavi z jeklom v gredicah pri kvalitetah C.4320 in C.1431. Pri ostalih
kvalitetah so sekundarna zrna po normalizaciji
skoraj enako velika v gredicah in konnih valjancih. Odstopanja so v mejah merilnih napak
in so delno posledica razlinih ohlajevalnih hitrosti.
Kristalna zrna v konti litih gredicah so veja
kot v konvencionalnih gredicah, ker konti gredice
niso predelane. Razlika v velikosti kristalnih zrn
pri valjancih pa ni posledica razline stopnje celotne predelave jekla, saj je ta zadostna tudi pri
konti jeklu, temve izdelave jekla (si. 9, 10, 11 in
12). Konti jeklo nima aluminija, ki vezan v nitrid
zavira rast zrn. Najveje so razlike pri jeklu
.4320, pri katerem so sekundarna zrna konti
jekla za ve kot dva razreda ASTM veja kot pri
konvencionalnem jeklu. Pri drugih kvalitetah so
razlike manje.
3.4. Homogenost jekla
Najveji vpliv na velikost segregacij imajo:
hitrost strjevanja skorje, temperaturni gradient
in intenzivnost meanja taline za strjevalno fron-

Slika 9 in 10
Pov. 100 x . Normalizirana mikrostruktura iz konti jekla iz
valjane palice kvalitete C.4320 (talina 4) in .1531 (talina 8)
Figs. 9 and 10
Mag. 100 x . Microstructure of bars rolled from continuous
ast C. 4320 (Melt 4) and C. 1531 (Melt 8) steel, normalized

Po valjanju konti ulitih gredic so avstenitna

zrna m a n j a za 0,7 do 1,4 razreda ASTM. Priblino enako, oz. nekoliko manje z m a n j a n j e opazimo tudi pri konvencionalih talinah. Valjano jeklo
ima bolj drobnozrnato normalizirano feritno per-

Slika 11 in 12
Pov. 100 x . Mikrostruktura jekla palic iz valjanih in konvencionalnih gredic kvalitete C.4320 (talina 5) in C.1530
(talina 9)
Figs. 11 and 12
Mag. 100 x . Microstructure of bars rolled from conventional billets of C. 4320 (Melt 5) and C. 1530 (Melt 9) steel,
normalized.

Tabela 5: Mehanske

lastnosti

jekla valjanih

palic v normaliziranem

stanju
Temp.

Talina

Kvaliteta

Meja
plasti.
C, (N/mm 2 )

Natezna
trdnost
o"m (N/mm ! )

Raztezek
5 (%)

Kontrakcija
1 (%)

normalizacije (C)

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11

.1220
.1220
.1221
.4320
.4320
.4320
.1431
.1531
.1530
.1531
.2133

311
314
360
312
398
376
383
370
456
445
536

454
463
471
495
524
519
638
643
700
654
870

37.9
37.6
42.4
35.8
36.2
38.4
31.8
27.6
27.8
33.0
22.6

64.8
64.0
64.0
60.6
69.1
70.4
52.7
47.4
44.7
52.7
34.6

900
900
900
900
900
900
890
870
870
870
860

Tabela 6: Mehanske
Talina

1
2
4
5
7
8

10
11

Kvaliteta

.1220
.1220
.4320
.4320
.1431
.1531
.1531
.2133

lastnosti

nekaterih

jekel po kaljenju,

Meja
Natezna
Raztezek
plasti.
trdnost
5 (%)
cr, (N/mm 2 ) am (N/mm 2 )

475
437
818
812
506
512
551
1255

650
634
937
968
739
755
803
1344

26.2
27.7
15.7
18.4
21.5
22.4
23.7
10.2

oz.

popuanju

Kontrakcija

ilavost

O-vu/fm

4 (%)

P3 (J)

Vrtilno
up. trdn.
ara (N/mm 2 )

Temp.
kalj.
(C)

65.2
69.8
47.5
41.5
57.1
55.8
56.5
19.6

105
118
42
39
53
42
50
12

334
333
419
403
347
356
371
569

0.51
0.53
0.45
0.42
0.47
0.47
0.46
0.42

900
900
870
870
870
850
850
850

to. Ti dejavniki so n a j b o l j odvisni od p r e g r e t j a jekla in hitrosti sekundarnega o h l a j a n j a , od n j i h pa

je tudi odvisna kristalizacijska s t r u k t u r a gredic.
V konti in v klasino izdelanih gredicah so
izceje veje v likvacijskem kvadratu kot ob robu
gredic. Pri konti gredicah cementacijskih jekel
znaajo maksimalne koncentracijske razlike 30 %
pri Mn, 25 % pri Si in 20 % pri Cr. Izceje Mn
in Cr so v konvencionalnih gredicah n e k a j veje,
izceje Si pa so manje. Razlike med dendritskimi
izcejami v obrobni coni in likvacijskem kvadratu
so m a n j e pri konti gredicah.
Izceje v jeklih za p o b o l j a n j e so v likvacijskem
kvadratu konvencionalnih gredic n e k a j veje kot
v konti gredicah in znaajo pri Mn do 50 % in pri
Si do 45%. V obrobni coni pa so izceje pri obeh
vrstah gredic manje, razlike med obema v r s t a m a
jekla p a niso sistematine. Pri vzmetenem jeklu
je intenziteta izcejanja Mn enaka kot pri jeklih za
poboljanje, izceje silicija pa so veje in znaajo
v obrobni coni 40 %, v likvacijskem k v a d r a t u pa
80 %.
Izceje v palicah, izvaljanih iz konti jekla, so
do polovico m a n j e kot v gredicah, ker je prilo
pri ogrevanju za v a l j a n j e do homogenizacije

Temp.
popu.
(C)

600
600
600
500

jekla. Pri konti jeklu .1220 so v absolutnem

smislu zanemarljivo m a j h n e . Pri jeklu .4320
znaa n a j v e j a absolutna razlika v sredini palice
pri Mn 0,25 %, pri Si 0,02 % in pri Cr 0,38 %.
N e k a j m a n j e so koncentracijske razlike p r i Mn
v jeklih za poboljanje, izceje Si pa so n e k a j
veje. V vzmetenem jeklu .2133 so absolutne razlike pri Mn m a j h n e (0,1 %), pri Si, ki moneje
izceja, pa znaajo v obrobni coni 0,24 % in na
sredini 0,52 %.
3.5. Mehanske lastnosti jekel
Mehanske lastnosti palic v smeri v a l j a n j a v
normaliziranem s t a n j u so navedene v tabeli 5.
Rezultati kaejo, da so lastnosti nelegiranih
jekel s k o r a j enake pri obeh vrstah jekel. Pri legiranem cementacijskem jeklu .4320 imata konvencionalni jekli za priblino 25 % vejo m e j o
plastinosti in 15 % vejo kontrakcijo, pri natezni
trdnosti in raztezku pa so razlike precej manje.
Podobne razlike opazimo tudi pri jeklih za poboljanje. Konti jeklo ima zlasti nijo m e j o plastinosti (20 %), pri ostalih lastnostih pa so razlike manje.

Za vrednotenje mehanskih lastnosti teh jekel

je zelo pomembna t r a j n a dinamina trdnost, saj
so elementi, ki se iz teh jekel izdelujejo za strojno industrijo, veinoma obremenjeni z izmeninimi napetostmi. Dinamino t r a j n o trdnost smo
doloili z vrtilno upogibnimi preizkusi po metodi
stopnic. Hitrost v r t e n j a je znaala 3000 o b r / m i n ;
preizkuanje pa smo prekinili, e je preizkuanec
zdral 4,5.106 obratov. Nelegirana cementacijska
jekla smo za te preizkuse slepo kalili v vodi,
legirana pa v olju in jih nismo popuali. Ostala
jekla smo po kaljenju v olju 60 minut popuali.
Poleg t r a j n e trdnosti smo na tako toplotno obdelanih jeklih doloili e mejo plastinosti, natezno
trdnost, raztezek, kontrakcijo in ilavost (tabela 6). Vrednosti mehanskih lastnosti konti jekla
so enake ali nekaj nije od konvencionalnega.
Trajne dinamine trdnosti, zlasti razmerja med
dinamino in statino trdnostjo, so praktino
neodvisna od naina izdelave jekla.
Pri primerjavi lastnosti jekel moramo upotevati tudi dejstvo, da kemijske sestave talin niso
enake, kar ima vpliv na rezultate meritev. To se
zlasti dobro vidi pri jeklu .4320, k j e r razlika
v velikosti zrn ne pride do izraza zaradi veje
vsebnosti ogljika in kroma v konti jeklu. Vrednosti mehanskih lastnosti pa v nobenem primeru
ne padejo iz obmoij, ki jih predpisujejo standardi.
ZAKLJUEK
Namen raziskav je bilo sistematino raziskati
nekatere lastnosti in strukture cementacijskih
jekel, jekel za poboljanje in vzmetnega jekla
z namenom, da p r i m e r j a m o konti ulite in konvencionalne gredice in palice, ki so bile iz njih
izvaljane.
Makropreiskave so pokazale, da so v gredicah
napake, znailne za konti litje. Pri valjanju so
se zaradi redukcije preseka radialne razpoke in
porozna sredina zavaljale, tako, da teh napak
v predelanem jeklu nismo opazili. Med vsebnostjo
vepla v obrobni coni in v sredini gredic ni nobene razlike, pa pa so vkljuki manganovega sulfida v obrobni coni manji, njihova gostota pa
je veja. Zaradi tega pri Baumannovem odtisu

na teh mestih ne dobimo tako izrazite potemnitve, kot jo dajo veji sulfidni vkljuki v likvacijskem kvadratu. Te ugotovitve veljajo za konti
in klasino izdelane gredice.
Konti jeklo vsebuje malo vepla in sorazmerno temu je v jeklu malo vkljukov manganovega
sulfida. V valjanem jeklu so sulfidi kratki. Precej
veja je povprena dolina silikatnih vkljukov.
Segregacije so v konti ulitih gredicah manje
kot v konvencionalnih, kljub temu d a iso bili
ingoti pred valjanjem homogenizacijsko arjeni.
Zato je tudi jeklo palic, izvaijanih iz konti jekla,
homogeneje.
Primarna in sekundarna kristalna zrna v valjanem konti jeklu so veja, ker jeklo ni pomirjeno z aluminijem in to je verjetno vzrok nekaj
slabim mehanskim lastnostim konti jekla. Iz
rezultatov se vidi, da mehanske lastnosti ustrezajo vrednostim, ki jih predpisujejo standardi.
Konti jeklo lahko zato v vseh ozirih enakovredno
nadomesti konvencionalno jeklo.

Literatura
1. Menter J.: Continuous casting rnoves into quality
steels, Metals and Materials, julij/avgust 1977
2. Mills N. T., Joseph R. W.: A look inside strand-cast
steel slabs, Ironmaking and Steelmaking, t. 3, 1977
3. Fliige J., Hagen K., H a m m e r s c h m i d P.: Sulfidverteilung
in der Randschicht von Stranggussbrammen, Arch.
Eisenhiittenvves., t. 2, 1977
4. Vodopivec F., B. Rali: Poroilo Metalurkega intituta
v Ljubljani, t. 543/1977
5. Kmetic M., F. Vodopivec: Poroilo Metalurkega intituta v Ljubljani, t. 609/1977
6. Irwing, W. R., Perkins A.: Basic parameters affecting
the quality of continuously ast slabs, Ironmaking
and steelmaking, 1977, t. 5
7. Sorimahi K., Brimacombe J. K.: Improvements in
mathematical modelling of stresses in continuous
casting of steel, Ironmaking and Steelmaking, t. 4,
1977
8. Hubble D. H., VVessel R. L.: Design and selection of
refractories used in continuous casting, Ironmaking
and Steelmaking, t. 5, 1977
9. Weigl C. P.: Strandcasting low-alloy steels, Ironmaking
and Steelmaking, t. 2, 1977
10. Wolf M.: Product quality considerations in continuous
slab casting, Iron and Steel International, febr. 1977

ZUSAMMENFASSUNG
Der Zvveck der Untersuchungen war sistematisch
einige Eigenschaften und Gefiige an den konventionell
ausgewaltzten und an stranggegossenen Kniippeln und
taben der Einsatz, Vergiitungs und Federstahlen zu
untersuchen und zu vergleichen.
Die makroskopischen Untersuchungen zeigten, dass
in Kniippeln Fehler eigenartig fiir Strangguss auftreten.
Beim Walzen verschweissen wegen der Verformung Radialrisse und porosiger Kern, so dass diese Fehler im verwalzten Stahl nicht beobachtet \verden konnen. I m
Schweffelgehalt zwischen Rand und Kern sind keine
Unterschiede festzustellen, jedoch sind Mangansulfideinschliisse in der Randzone klciner und die Dichte der
Verteilung grosser. Aus diesem Grunde erscheinen am
Baumannabdruck diese Stellen nicht so ausgepragt dunkel,
wie das im Seigerungsquadrat vvo die Sulfideinschliisse
grosser sind, der Fall ist. Diese Feststellungen gelten
sowohl fiir die stranggegossenen wie auch fiir die konventionell erzeugten Kniippel.

Stahl ftir Strangguss enthiilt weniger Schweffel und

dem-entsprechend weniger Mangansulfide sind im Stahl
enthalten. Im vervvalzten Stahl sind die Sulfide verhaltnissmassig kurz. Im Durchschnitt sind die silikatischen
Einschliisse viel langer.
Seigerungen sind in stranggegossenen Kniippeln kleiner
wie in konventionell erzeugten trotzdem dass Blocke vor
dem Walzen ausgegliiht werden. Desvvegen ist auch Stabstahl, ausgewalzt aus Strunggusskniippeln, homogener.
Primiir und Sekundarkorner sind im verwalzten
Stranggussstahl grosser, da der Stahl nicht mit Aluminium
vollberuhigt vergossen wird, was auch der Grund fiir
etwas schlechtere mechanische Eigenschaften sein kann.
Aus den Ergebnissen ist zu entnehmen, dass die mechanischen Eigenschaften den in Normen vorgeschriebenen
Werten entsprechen. Stranggussstahl kann den konventionell erzeugten Stahl in jeder Hinsicht ersetzen.

SUMMARY
The investigation has intention to analvze systematically some properties and structures of carburising,
tempering, and spring steel in order to compare the
continuous ast and usual billets utilized f o r rolling.
Macro investigations showed that billets contain defects characteristic for continuous casting. In rolling,
the radial cracks and central porosity are vvelded together
due to the reduction of the cross section, thus these
defects were not found in the vvorked steel. There was
no difference in sulphur content in the edge or in the
centre of the billet. Only manganese sulphide inclusions
vvere finer in the edge and their density was greater.
Thus the sulphur print does not give so pronounced
darkening on the edge as it is in the liquation square
due to bigger sulphide inclusions. These findings are valid
for continuous ast and conventionally produced billets.

Continuous ast steel contains low sulphur, thus also

the amount of manganese sulphide inclusions in steel
is reduced. Sulphides in the rolled steel are short. Average
length of silicate inclusions is greater.
Segregations in the continuous ast billets are lower
than those in the conventional ones though the ingots
vvere homogenized before rolling in the last ase. Also
rolled steel of continuous ast billets is more homogeneous.
Primary and secondary grains in the rolled continuous
ast steel are greater since steel was not killed vvith
aluminium. This probably gives slightly lovver mechanical
properties of the continuous ast steel. The results shovv
that the obtained mechanical properties correspond to
the requirements in standards. The conclusion is that
continuous ast steel can adequately replace the conventional steel.

3AKAKMEHHE
IJeAb HCCAeAOBaHHH CHCTeMaTHHeCKOe H3YHeHHe HeKOTOpbIX
CBOHCTB H CTpyKTypLI HeMeHTHpOBaHHbIX, yAyHHieHHbIX H npy>KHHHWX CTaAeft c ijeABio cpaBHeHHH 3aroTOBOK H copTOBOH CTaAH HenpepbiBHoro AHTbH C KAaCCHHeCKHM AHTbeM B H3A05KHHIJbI. HcCAeAOBa-

CTBO c e p b i . CoOTBeTCTBeHHO 3TOMy B CTaAH HeSOAbUIOe KOAH^eCTBO

BKAioMeuHti cyAb<J)HAOB M a p r a H n a . B KaTaHOH CTaAH AAHHA 3THX
BKAIO^eHHe CpaBHHTeAbHO KOpOTKaH. 3HaHHTeAbHO SOAbUie epeAHHH
AAHHa CHAHKaTHbIX BKAIOHeHHH.

HHH

XOTH CAHTKH AO npoKaTKH SbiAH noABeprHyTbi roMoreHH3anHOHHOM oT>KHry, KOKAHnecTBo c e r p e r a m i H B 3aroTOBKax H3 HenpepbiBHoro AHTbH MeHbime. Il03T0My H COpTOBaH CTaAb, pa3BaAbUOBaHHaH
H3 CTaAH HenpepbiBHoro AirrbH 6oAee roMoreHHan.

MaKpo

CTpyKTypbi

NOKA3AAH, HTO 3 A R 0 T 0 B K H

COAEP>KAT AECJ>EKTBI

xapaKTepHbie AAH HenpepbiBHoro AHTbH. I l p n npoKaTKH, BCACACTBHH

PEAYKUMI

CEHEHHH,

PAAHAABHBIE

TPEINHHBI H NOPHCTOCTB

cepueBHHbi

TpeiHHHbi

3aKaTaHbi, TaK MTO

B nepepaSoTaHOM H 3 A C A H H He o 6 H a p y ce-Hbi. MTO KacaeTcn c e p b i , TO HHKaKan pa3HHHa B KpaeBon 30He
H cepueBHHbi 3AROTOBKH He OTMENEHA. 0 6 n a p y ^ e H O , HTO B KpaeBOH
30HE cyAb4>HAbi M a p r a H a a n o BEAHHHHE HeMHoro MeHbine, n o KOAHqecTBy ^ce pacnpeAeAeHbi SoAee rycTO. BCACACTBHH 3 T o r o abiMaHOBCKe OTnenaTKH B Tex npeAeAax, B cpaBHeHHH c SoAee KpynHbiMH
CyAb4>HAHbIMH BKAlOMeHHHMH, HeAOCTaTOHHO Bbipa3HTeAbHbI. 3TH KOHBHAOB npOH3BOACTBa 3arOTOBOK
HenpepbiBHbiM AHTbeM H AHTbeM KAaccH^ecKoro c n o c o S a oAHHa-

CTaTanHH ACHCTBHTeAbHbl AAH 0(50HX

KOBO.

CTaAb HenpepbiBHoro AHTbH COACP^KHT He3HanHTeAbHoe

KOAHMC-

IIpHMapHbie H BTOpHMHbie KpHCTaAAHHeCKHe 3 e p H a B KaTaHOH

CTaAH HenpepbiBHoro AHTbH n o BeAHHHHe 6oAee KpynHbie H3-3a Toro,
HTO

CTAAB

He

SBIAA

ycnoKoeHa

AAIOMHHHEM.

BO3MO>KHO,

HTO

STO

TAKHCE NPHHHHA 6oAee HH3KKHM MEXAHHHECKHM CBOHCTBaM craAH HenpepbiBHoro AHTbH. H 3 nOAyHeHHbIX pe3yAbTaTOB OHeBHAHO, MTO
CBOHCTBa CTaAH
AHTbH OTBenaioT
OBaHHHM, npeAnHCaHHblMH Ha OCHOBaHHH AeHCTByiOmHX CTaHAapTOB.
H a OCHOBaHHH 3TOTO, CTaAb HenpepbiBHoro AHTbH HBAHeTCH BO Bcex
OTHOineHHHX 3KBHB3AeHTHbIM B03MeineHHeM CTaAH, OTAHTOH KAaCCHnecKHM cnocoSoM.

MexaHHHecKne

HenpepbiBHoro

Tpe-