I POGLAVJE

KLASIFIKACIJA NA MATERIJALITE I SVOJSTVA NA MATERIJALITE

1.Barawa-standardi na stomatolo{kite materijali

Klasifikacija i biokompatibilnost na materijalite.,
CE znakot e deklaracija na proizvoditelot na uskladenosta na proizvodot so
relevantnite direktivi n:
a).Balkanskata unija
b).Svetskata banka
v).Evropskata unija
+
g) Amerikanskata ekonomska asocijacija
d) Amerikanskata Dentalna Asocijacija

Za da eden materijal bide prifateni i da mo`e da se primenuva vo stomatologijata

potrebno e da zadovoluva eden od ovie kriteriumi:
a) dimenzionalna nestabilnost
b) golema specifi~na te`ina
v) golema elasti~nost
g) lesno da se reparira
+
d) dobra boja
Spored osobinite materijalite se delat na:
a) metali i leguri
b) kiselini i bazi
v) metali i nemetali
+
g) nemetali i jaglenerodni soedinenija
d) metali i metalni soedinenija
Po primena materijalite gi delime na:
a) privremeni i definitivni
b) pomo{ni i gradivni
+
v) primarni i sekundarni
v) pomo{ni i privremeni
d) definitivni i gradivni
Materijalot od koj se izrabotuvaat protetskite nadomestoci vo odnos na
medicinsko-biolo{kite barawa treba da e:
a) neiritativen +
b) lesen
v) inkopatibilen
g) so golema specifi~na te`ina
d) bezboena
Za da eden stomatolo{ki materijal bide biokompatibilen , toj
a) ne smee da sodr`i toksi~ni materii koi oslobodeni i absorbirani vo cirkulatorniot sistem
predizvikuvaat sistemski toksi~ni efekti
+
b) treba da ima visok koeficient na absorpcija
v) treba da ima mo`nost za imbibicija
g) treba da ima visoka inkompatibilnost
d) treba da ima golema rezilientnost
Olovoto kako metal , vo stomatolo{kite materijali :

a) se koristi vo golemi koli~ini

b) se koristi vo mali koli~ini
v) se koristi kako olovni oksidi
g) ne se koristi +
d) se koristi kako katalizator
Kaj alergi~niot kontakten dermatitis prvite klini~ki manifestacii se pojavuvaat:
a) posle 12-48 ~asa
b) posle 72 ~asa
v) posle 1 nedela
g) posle 10 dena
d) posle10-14 dena
Od medicinski-biolo{ki aspekt, materijalite koi se koristat i se postaveni vo
ustata, prema `ivite tkiva treba da se:
a) inertni +
b) aktivni
v) neinertni
g) reaktivni
d) elasti~ni
Mehani~kite ili hemiskite o{tetuvawa na ligavicata vo ustata doveduvaat do
o{tetuvawe na :
a) plunkinata bariera
b) humoralnata bariera
v) epitelnata bariera +
g) periodontalnata bariera
d) koskenata bariera
Alergiski reakcii mo`at da sa javat kako rezultat na:
a) nekompletno pe~ewe na keramikata
b) neglazirana keramika
v) nekompletna polimerizacija na akrilatot +
g) nedovolno polirana keramika
d) neadekvatno izrabotena kerami~ka koronka
Beriliumot kako sostaven del na nekoi leguri predizvikuvaa :
a) alergiska reakcija
b) vospaltelna reakcija
+
v) ne predizvikuvaat nikakvi reakcii
g) inerten e prema `ivite tkawa
d) smaluvawe na imunitetot
Nikelot kako sostaven del na leguri od nikel-hrom :
a) e toksi~en
b) predizvikuva alergija
+
v) iritativno deluva
g) predizvikuva atrofija na gingivata
d) predizvikuva vospalenie na gingivata

Materijalite koi se upotrebuvaat vo stomatologijata za da bidat biokompatibilni so

`ivite tkiva treba da se :
a) bez primesi
b) bezbojni
v) inkopatibilen
g) so golema specifi~na te`ina
d) neiritativni +

Olovoto i negovite soedinenija , vo stomatolo{kite materijali :

a) se primenuva ~ist kako metal
b) se primenuva kako oloven odsid
v) se primenuva kako oloventrioksid
g) ne se primenuva
+
d) se primenuva vo mali koli~ini
Deklaracijta na proizvoditelot za uskladenosta na proizvodot so relevantnite
direktivi na Evropskata unija ese ozna~uva soznakot:
a) ISO 902
b) ISO 900
v) CE
g) DE
d) DP
Materijalite koi se upotrebuvaat vo stomatologijata, prema namenata gi delime
na:
a) pomo{ni i definitivni
b) gradivni i pomo{ni
+
v) primarni i sekundarni
v) pomo{ni i privremeni
d) privremeni i gradivni
Eden od uslovite za da mo`e eden materijal da se primenuva vo stomatologijata
e:
a) te{ko da se reparira
b) da ima dimenzionalna nestabilnost
v) te{ko da se oblikuva
g) da ima mala specifi~na te`ina
+
d) da ima golema specifi~na te`ina
Za da mo`e eden materijal da se nare~e biokompatibilen. toj treba vo odnos na
`ivite tkiva :
a) burno da reagira
b) aktivno da reagira
v) da bide neinerten
g) inertno da se odnesuva +
d) reaktivno da se odnesuva
Koj od ovie materijali mo`e da predizvika alergi~na reakcija :
a) kalcium sulfatot
b) beriliumot
v) damar smolata
g) nikelot
+
d) {elakot
20

2. Svojstva na materijalite
Amorfnite soedinenija se karakteriziraat so:
a). nepravilen raspored na kristalite
b). so pravilen raspored na kristalite
v). amorfen raspored na kristalite
g) kristalen raspored na kristalite
d) pravilna kristalna re{etka

Elasti~nost e:
a). sposobnost na edno telo da po prestanok na dejstvoto na odredena sila da se vrati vo
prvobitnata sostojba
+
b). sposobnost na edno telo da se trajno deformira
v). sposobnost na teloto da ne reagira na nadvore{nite sili
g) sposobnost na teloto da pozitivno regira na vnatre{nite sili
d) sposobnost na edno telo po prestanok na silata trajno da se deformira
Tvrdost e:
a). sposobnost na materijalot da mo`e da se obraboti(oformi)
b). sposobnost na materijalot da se sprotistavi na prodirawe na nekoj predmet pri [to ne
doaga do razoruvawe na materijalot
+
v). sposobnost na materijalot da se sprotistavi na prodirawe na nekoj predmet pri [to doaga
do delumno razoruvawe na materijalot
g) sposobnost na materijalot da ne se kr[i
d) sposobnost na materijalot da ja zgolemi elasti~nosta
Pri zagrevawe telata :
a). se vitkaat
b). se {irat
+
v). kontrahiraat
g) vibriraat
d) isparuvaat
Imbibicijata kako osobina na materijalite ozna~uva:
a). da primaat (vpivaat ) gasovi
b). da se indiferentni prema kiselinite
v). da primaat (vpivaat) te~nosti
+
g) da otpu[taat mala koli~ina na voda
d) da primaat drugi soedinenija
Neutralizacijata kako hemisko svojstvo na materijalite e rekcija megu:
a). kiselini i monosaharidi
b). bazi i kislorod
v). kiselini i bazi
+
g) kiselini i vodorod
d) metal i kislorod
Kaj telata so kristalna struktura, za razlika od telata so amorfna struktura,
meguatomskite sili se:
a) pomali

b) isti
v) pogolemi +
g) zbieni
d) kondenzirani
Toplinata se izrazuva vo:
a) Kelvin
b) Celzius
v) Xuli +
g) Mos
d) Stepeni
Za materijalite koi delumno ja propu[taat svetlinata no pri toa i ja rasejuvaat,se
veli deka se:
a) transparentni
b) netransparentni
v) translucentni +
g) heterogenic
d) neutralni
Vo kristalnata re{etka na metalite vo odnos na kristalnata re{etka na nemetalite
ima:
a) ist broj na atomi i molekuli
b) pomal broj na atomi i molekuli
v) pogolem broj na atomi i molekuli
+
g) ednakov broj na atomi i molekuli i kaj metalite i nemetalite
d) po zbien raspored
Vo odnos na elasti~nosta na materijalite, toplotnata obrabotka ja:
a) smaluva
+
b) ja zgolemuva
v) ja neutralizira
g) bitno ne vlijae
d) ja razbiva
Toplotnata obrabotka na materijalite ja :
a) neutralizira elasti~nosta
b) zgolemuva elasti~nosta
v) smaluva elasti~nosta
+
g) enormno ja zgolemuva elasti~nosta
d) ne vlijae na elasti~nosta
Viskoznosta e karakteristika na materijalite koga se vo :
a) kristalna struktura
b) tvrda sostojba
v) gasovita sostojba
g) te~na sostojba
+
d) amorfna forma
Temperatura na eden materijal ozna~uva :
a) temperatura na koe materijalot se topi
b) pretstavuva stepen na zagreanost ma materijalot
+
v) pretstavuva stepen na po~etok na zagrevawe na materijalot
g) temperatura na koja materijalot se zagreva

d) pretstavuva stepen na koj materijalot po~nuva da se deformira

Ako eden aterijal ima pogolem modul na elasti~nost, ima mo`nost za :
a) pogolema deformacija
b) pomala deformacija
+
v) pomala elasti~nost
g) pomala tvrdina
d) pomala rezilientnost
Pod cvrstina na edno telo se podrazbira:
a) .sposobnost na teloto da ne reagira na nadvore{nite sili
b). sposobnost na materijalot da mo`e da se obraboti(oformi)
v) sprotistavuvawe na materijalot na dejstvo na nadvore{na sila koja te`nee da predizvika
promena na formata na materijalot
+
g) sposobnost na materijalot da ja zgolemi elasti~nosta
d) sposobnost na teloto da pozitivno regira na vnatre{nite sili
Plasti~nost e:
a) svojstvo na materijalite trajno da se deformiraat pod dejstvo na nadvore{na sila koja gi
nadminala granicite na elasti~nost
+
b) svojstvo na materijalite trajno da se deformiraat pod dejstvo na vnatre{na sila koja gi
nadminala granicite na elasti~nost
v) svojstvo na materijalite privremeno da se deformiraat pod dejstvo na vnatre{na sila koja
kratko trae
g) svojstvo na materijalite privremeno da se deformiraat pod dejstvo na nadvore{na sila
koja kratko trae
d) svojstvo na materilita da ne reagiraat na nadvore{nite sili
@ilavosta na eden materijal e vsu{nost:
a). sposobnost na teloto da ne reagira na nadvore{nite sili
b). sprotistavuvawe na materijalot na dejstvo na nadvore{na sila koja te`nee da predizvika
promena na formata na materijalot
v). e odredena so energija po edinica volumen koja materijalot mo`e da ja primi pred da se
skr{i
+
g). sposobnost na materijalot da ja zgolemi elasti~nosta
d). sposobnost na materijalot da se sprotistavi na prodirawe na nekoj predmet pri [to ne
doaga do razoruvawe na materijalot
Ako eden aterijal ima pogolem modul na elasti~nost, ima mo`nost za :
a) pogolema deformacija
b) pomala deformacija
+
v) pomala elasti~nost
g) pomala tvrdina
d) pomala rezilientnost
Eden materijal ke ima mo`nost pomalku da se deformira ako ima:
a) pogolema tvrdina
b) pomal modul na elasti~nost
v) pogolema rezilientnost
g) pogolem modul na elasti~nost
+
d) pogolema plasti~nost
20

II POGLAVJE
MATERIJALI ZA IZRABOTKA NA MODELI I ZA MODELIRAWE

3. Gips-proizvod, dobivawe, ~uvawe

Stomatolo{ki gipsevi
Gipsot e priroden materijal na:
a) kalcium sulfat
+
b) kalium sulfat
v) kalcium silikat
g) kalium silikat
d) kalcium disulfat
Beliot alabaster gips se dobiva so zagrevawe na temperatura:
a) od 100 do 120 stepeni C
b) od 120 do 130 stepeni C
+
v) od 130 do 150 stepeni C
g) od 105 do 120 stepeni C
d) od 130 do 140 stepeni C
Tvrdiot gips se dobiva so:
a) zagrevawe na temperatura od 120-130 stepeni C vo avtoklav pod pritisok
b) zagrevawe na temperatura od 130-150 stepeni C vo avtoklav
v) zagrevawe na temperatura od 120-130 stepeni C, bez avtoklav,suva metoda
g) zagrevawe na temperatura od 125-140 stepeni C
d) zagrevawe na temperatura od 130-150 stepeni vo avtoklav

Super tvrd gips se dobiva so :

a) zagrevawe na temperatura od okolu 140 stepeni C pod pritisok i vodena parea i dodavawe
na 30% kalcium ili magnezium hlorid
+
b) zagrevawe na temperatura od okolu 140 stepeni C pod pritisok i vodena parea i
dodavawe na 40% kalium hlorid
v) zagrevawe na temperatura od okolu 140 stepeni C pod pritisok i vodena parea bez
dodatoci
g) zagrevawe na temperatura od 120 stepeni i brzo ladewe
d) zagrevawe na temperatura od 130-140 stepeni C pod pritisok
Vo odnos na soodnosot gips-voda pri zame{uvawe na beliot gips, toj treba da
iznesuva:
a) 1 : 1 / volumenski
b) 1 : 2 / volumenski
v) 2 : 1 / volumenski +
g) 2,5: 1,5/ volumenski
d) 3:1 / volumenski
Pri zame[uvawe na gipsot ako ne se spazi pravilniot soodnos na prav-voda,
odnosno ako ima poveke voda:
a) linearnata ekspanzija ke bide pomala
b) linearnata ekspanzija ke bide pogolema
+
v) nema da ima linearna ekspanzija

g) ke se javi linearna kontrakcija

d) linearnata kontrakcija ke bide pogolema
Ako gipsot se me[a dolgo i energi~no:
a) se stvrdnuva bavno
b) ne se stvrdnuva
v) se stvrdnuva brzo
+
g) se javuva mala poroznost
d) se javuva golema kontrakcija
Dodavawe na gotvarska sol vo mal procent (2-2,5%), ekspanzijata na gipsot se:
a) namaluva
b) zgolemuva +
v) nema vlijanie
g) minimalno se namaluva
d) neutralizira zo zgolemena kontrakcija
Pri pe~ewe na gipsot na temperatura od 200-300 stepeni C :
a) se dobiva rastvorliv anhidrit
b) se dobiva relativno rastvorliv anhidrit
v) se dobiva relativno nerastvorliv anhidrt
+
g) se dobiva mrtov gips
d) se dobiva gips so dobar kvalitet
Zagrevaweto na kalcium-sulfatot dehidrat na temperatura od 120-130 stepeni C
vo otvoren sad, se narekuva :
a) sigurna metoda
b) vla`na metoda
v) suva metoda
+
g) disperziona metoda
d) kombinirana metoda
Super tvrdiot gips-podobren tvrd gips(stomatolo{ki gips od tip 5 ) osven toa {to e
so golema tvrdina ,istiot poka`uva i :
a) golem procent na elasti~nost
b) mal procent na ekspanzija
v) mal procent na kontrakcija
g) golem procent na kontrakcija
d) golem procent na ekspanzija
+
Stomatolo{kiot gips po sostav e :
a) kalcium sulfat
+
b) kalium sulfat
v) kalcium silikat
g) kalium silikat
d) kalcium karbonat so 2 molekuli voda
Zame{uvaweto na beliot gips, soodnost gips voda treba da iznesuva :
a) 1 gips : 1 voda / volumenski
b) 1 gips : 2vod / volumenski
v) 2gips : 1voda/ volumenski +
g) 2,5gips: 1,5voda/ volumenski
d) 3 gips ; 2voda / volumenski

Koga e spazen pravilniot soodnos na prav i voda, vrzuva~kata ekspanzija na

gipsot iznesuva :
a) 0,10-0,15 %
b) 0,20-0.30 %
v) 0,25-0,35 %
+
g) 0.40-0,50 %
d) 0,50-0,60 %
Pri podolgo me{awe na gipsot ( poveke od 1,5 min, )se :
a) zgolemuva kontrakcijata
b) smaluva kontrakcijata
v) smaluva ekspanzijata
v) se zgolemuva vrzuva~kata ekspanzijata
+
d) smaluva vnatre{niot napon

Pri zame[uvawe na gipsot ako se dodade pogolema koli~ina na voda pred da se

zame{a ili vo tek na me{aweto ::
a) ekspanzijata na gipsot ke bide pomala
b) ekspanzijatana na zame{aniot gips ke se neutralizira
v) gipseniot model ke bide potvrd
g) ekspanzijata na gipsot ke bide pogolema
+
d) ke se javi kontrakcija na gipseniot model
Gipsot zagrean na temperatura od 1000-1200 stepeni C:
a) ja gubi molekula voda i stanuva kalcium sulfat anhidrat
b) e pogoden za primena vo masite za vlo`uvawe i leewe
v) ja gubi vodata i se pretvara vo nerastvorliv anhidrit
g) gipsot hemiski se raspaga +
d) so povtorno dodavawe na 2 molekuli voda ke dobie svojstva sli~ni na gipsot koj se
srekava vo prirodata
Beliot alabaster gips :
a) e dosta precizen i slu`i za dobivawe precizni modeli
b) ne e pogoden za dobivawe precizni rabotni modeli
v) se primenuva za dobivawe na rabotni modeli za totalni protezi
g) se primenuva za dobivawe na rabotni modeli za parcijalni protezi
d) se primenuva za dobivawe na rabotni modeli za koronki i mostovi
Vremenski kratko i slabo zame{aniot gips :
a) brgu se stvrdnuva
b) poka`uva pogolema ekspanzija
v) bavno se stvrdnuva
+
g) e so podobar kvalitet
d) gipseniot model ke bide potvrd

Retko zame{anit gips:

a) se vrzuva mnogu brzo
b) e porozen
+
v) se stvrdnuva brzo
g) e so podobar kvalitet
d) e dosta precizen i slu`i za dobivawe precizni modeli

20

4. Vosoci, vidovi i osobini na vosocite

Stomatolo{ki vosoci
Karnauba vosokot e od:
a) `ivotinsko poteklo
b) rastitelno poteklo +
v) mineralno poteklo
g) sintetsko poteklo
d) ve{ta~ko poteklo
Rozeviot vosok vo pakovawe kako leten rozev vosok ima:
a) povisoka to~ka na topewe od zimskiot tip na rozev vosok +
b) po niska to~ka na topewe od zimskiot tip na rozev vosok
v) ista to~ka na topewe kako zimskiot tip na rozev vosok
g) golema ekspanzija
d) pomala kontrakcija
Stomatolo[kite vosoci sostaveni od poveke vidovi vosoci, imaat:
a) to~ka na topewe
b) interval na topewe +
v) konstantna to~ka na topewe
g) niska to~ka na topewe
d) visoka to~ka na topewe
Pri zagrevawe na vosokot se javuva:
a) toplinska kontrakcija
b) toplinska ekspanzija
+
v) vrzuva~ka ekspanzija
g) vrzuva~ka kontrakcija
d) toplinska elasti~nost
Nad to~kata - intervalot na topewe, vosokot:
a) se topi
b) isparuva
+
v) kondenzira
g) se raspaga
d) sublimira
Vosocite po svojot sostav se:
a) soedinenija na masnite kiselini i bazi
b) prirodni esteri na alkoholite i bazite

v) prirodni estri na vi{ite mani kiselini i

vi{ite alkoholi +
g) soedinenija na metakrilatite so alkoholot
d) soedinenija na masnite kiselini i alkoholit

Vosocite kako smesi od poveke vrsti vosoci, imaat:

a) to~ka na topewe
b) temperatura na topewe
v) interval na topewe +
v) ciklus na topewe
d) temperatura na zagrevawe
Plasti~na sostojba na vosokot e:
a) rabotna sostojba na vosokot +
b) ne upotrebliva faza na vosokot
v) negativna promena na sostojbata na vosokot
g) dimenzionalna sostojba na vosokot
d) pozitivna promena na vosokot
Pri ladeweto na te~niot vosok i negovoto stvrdnuvawe, se javuva:
a) nadvore{en napon
b) vnatre{en napon +
v) blaga ekspanzija
g) blaga kontrakcija
d) plasti~nost
Vosocite za modelirawe na skeletirana parcijalna proteza:
a) sogoruvaat bez ostatok +
b) sogoruvaat samo 25 %
v) nemo`at da sogorat
g) sogoruvaat 50%
d) sogoruvaat samo 10%
Poradi linearnata termi~ka ekspanzija i zaostanatiot vnatre[en napon, pri
modelirawe na koronki i mostovi, se prepora~uva modeliraweto da se izvede so:
a) samo so eden vid vosok
b) so poveke vidovi na vosok +
v) samo so dva vida vosok
g) samo so rozev vosok
d) samo so bel vosok
Vo sostavot na rozeviot vosok najzastapen vo najvisok procent(80-90%) e :
a) p~eliniot vosok
b) karnauba vosokot
v) parafinot
+
g) kalofoniumot
d) damar smolata

Vosokot za frezuvawe e :
a) mek vosok za da mo`e da se frezuva
b) vosok so vnatre{en napon
v) posebno tvrd vosok so visoka to~ka na topewe +
g) vosok so mala mo`nost za ekspanzija pri zagrevawe
d) vosok so mo`nost za mali dimenzionalni promeni pri ladewe

Rozeviot vosok slu`i za:

a) modelirawe na inlei
b) modelirawe na koronki
v) modelirawe na skeletirani protezi
g) izrabotka na zagrizni {abloni +
d) modelirawe mostovi
Vo odnos na temperaturata koja e zna~ajna za rabota, vosocite imaat :
a) 1 agregatna sostojba
b) 2 agregatn sostojbi
v) 3 agregatni sostojbi
g) 4 agregatni sostojbi
d) 5 agregatni sostojbi
Osnovnata komponeta, (70%) od koj e sostaven lepliviot vosok e:
a) kalofonium
b) p~elin vosok
+
v) damar smolata
g) rozeviot vosok
d) karnauba vosokot
Modeliraweto so vosokot treba da e na temperatura:
a) koja e poblisku do tvrdata sostojba
+
b) koja e poblisku na temperatura na topewe na elementite na vosokot
v) koja e poblisku na temperatura na vriewe na elementite na vosokot
g) koja e poblisku do te~nata sostojba
d) koja e poblisku do gasovitata sostojba
Vo sostav na rozeviot vosok procentualno najzastapen e:
a) karnauba vosokot
b) p~eliniot vosok
v) parafinot
+
g) sintetski cerezin
d) bel p~elin vosok
Za zgolemuvawe na leplivosta , na vosokot za lepewe mu se dodava:
a) karnauba vosok
b) {elak
v) bel p~elin vosok
g) kalofonium
+
d) rozev vosok
Vosokot za modelirawe ( inlej vosokot) sprema ADA standardot e pozna vo:

a) 1 forma
b) 2 formi
v) 3 formi
g) 4 formi
d) 5 formi

20

III POGLAVJE
EHNOLOGIJA NA METALITE I LEGURITE
5. Metali koi imaat primena vo stomatologijata
Leguri-pri~ini za legirawe i mo`nosti za
legirawe.Stomatolo{ki leguri-sostavni komponenti i
klasifikacija na dentalnite leguri
Edna od karakteristikite po koja metalite se razlikuvaat od nemetalite e:
a) elektronegativnosta
b) elektroneutralnosta
v) elektropozitivnosta +
g) niska elektronegativnost
d) visoka elektronegativnost
Stopeniot metal od te~na vo tvrda agregatna sostojba preminuva po pat na:
a) homogenizacija
b) kristalizacija +
v) rekristalizacija
g) oblagoroduvawe
d) dekristalizacija
Za procesot na kristalizacija neophodno e:
a) rastopot da e izladen +
b) rastopot da e pregrean
v) rastopot samo da e stopen
g) rastopot da e minimalno pregrean
d) rastopot da e samo zagrean
Spored podelbata na legurite po tvrdina od I do IV,
procentualnata zastapenost na zlatoto vo zlatnite leguri:
a) opa|a +
b) raste
v) vo site grupi e ista
g) blago raste
d) dosta raste
Spored tvrdinata legurite mo`eme da gi podelime vo:
a) tri grupi
b) ~etiri grupi +

v) {est grupi
g) sedum grupi
d) osum grupi
Legurite imaat:
a) poniska to~ka na topewe (interval)
+
b) povisoka to~ka na topewe (interval)
v) ista to~ka na topewe kako i metalite koi se vo nivniot sostav
g) mnogu povisoka to~ka na topewe
d) visoka to~ka na isparuvawe
Spored ISO standardite vo grupata na blagorodni metali vleguvaat:
a) 5 elementi
b) 6 elementi
v) 7 elementi
+
g) 8 elementi
d) 9 elementi
Za da gi ispolnat osnovnite preduslovi za nivna primena, legurite treba:
a) da ne stapuvaat vo hemiski vrski so masite za vlo`uvawe
+
b) zadol`itelno treba da stapat vo hemiska vrska so masite za vlo`uvawe
v) po mo`nost da predizvikaat raspagawe na masite za vlo`uvawe
g) pozitivno da reagiraat so masite za vlo`uvawe
d) po mo`nost da imaat afinitet prema masite za vlo`uvawe
Za razlika od ~istite metali, legurite imaat:
a) povisok interval na topewe
b) poslabi mehani~ki svojstva
v) pokrupna kristalna struktura
g) podobra livnost +
d) poslaba otpornost na korozija
Celta na legiraweto( dobivawe na legura) e:
a) da se dobie legura so povisoka to~ka ( interval) na topewe
b) da se zgolemi cenata na ~inewe
v) da se dobie legura so novi, podobri osobini
+
g) da se dobie legura so poslaba livnost
d) da se dobie legura so poslaba otpornost na korozija
Eden od osnovnite uslovi za da mo`e so niv pravilno da se raboti, legurite treba:
b) po mo`nost da stapat vo hemiska vrska so masite za vlo`uvawe
v) vo procesot na leewe da predizvikaat raspagawe na masite za vlo`uvawe
d) da imaat afinitet prema masite za vlo`uvawe
a) da ne stapuvaat vo hemiski vrski so masite za vlo`uvawe
+
g) hemiski da reagiraat so masite za vlo`uvawe

Za da se pojavi-po~ne procesot na kristalizacijata po topeweto na legurata

rastopot treba :
a) da e pregrean
b) da e izladen +
v) da e minimalno pregrean
g) samo da e stopen
d) da e samo zagrean

Kristalizacija e faza koga:

a) tvrdiot metal preminuva vo polute~na sostojba
b) metalot -metalite preminuvaat vo te~na sostojba
v) metalite preminuvaat od te~na vo tvrda sostojba
+
g) metalite od gasovita sostojba ( faza na isparuvawe ) preminuvaat vo te~na sostojba
d) te~niot metal preminuva vo gasovita sostoba
Metal se razlikuva od nemetal po edna od dolenavedenite karakteristiki:
a) elektronegativnosta
b) lo{ata toplotna sprovedlivost
v) pomala kovnost
g) selektivno vrzuvawe so gasovite vo stopena sostojba
+
d) poniska temperatura na topewe
Metalite imaat cvrsta agregatna sostojba na sobna temperatura , osven :
a) stronciumot
b) olovoto
v) rodiumot
g) galiumot
+
d) kobaltot

Fazata koga metalite preminuvaat od te~na vo tvrda sostojba se narekuva:

a) neutralizacija
b) kristalizacija
+
v) kontrakcija
g) polimerizacija
d) segregacija
Legurite imaat :
a) imaat povisoka to~ka na topewe
b) zgolemena otpornost na korozija
v) poslabi mehani~ki svojstva
g) se poskapi
d) pokrupna kristalna struktura

Edna od pozitivnite svojstva na legurite za razlika od ~istite metali , e :

a) legurite imaat pokrupna kristalna struktura
b) legurite imaat pomala otpornost na korozija
v) legurite imaat poslabi mehani~ki svojstva
g) legurite imaat podobra livnost +
d) legurite imaat povisok interval na topewe
Koj od sostavnite elementi na kaj legurite go odreduva tipot na kristalizacijata :
a) bitniot metal koj na legurata i dava novi svojstva
b) odredeni dodatoci
v) osnovniot metal
+
g) legira~kiot metal
d) legira~kiot nemetal
Povrzuvaweto na legurite na atomsko nivo se pravi preku :
a) te~ni rastvori

b) internemetalni soedinenija
v) ~vrsti rastvori
g) polute~ni rastvori
d) gasovita sostojba

20

6. Podelba na stomatolo{kite leguri. Zlatni leguri. Srebropaladiumski leguri

Leguri za metal-keramika. Leguri na zlato za metalkeramika. Leguri za parcijalni protezi. Leguri od titan.
Stomatolo{ki ~elici. @ici
Materijali vo implantologijata
Kaj srebreno-paladiumskite leguri, neblagorodnite metali vlijaat na to~kata na
topewe (interval) vo smisol na :
a) smaluvawe
+
b) zgolemuvawe
v) neutralizirawe
g) go prolongiraat intervalot na topewe
d) skratuvawe na vremenskoiot interval
Kobaltot vo legurite za izrabotka na parcijalni protezi(Co-Cr-Mo) :
a) go smaluva modulot na elasti~nost
b) ja usporuva livnosta
v) ja zgolemuva cvrstinata +
g) go zgolemuva modulot na elasti~nost
d) ja namaluva cvrstinata
Legurite na titan imaat:
a) dobra termi~ka sprovodlivost
b) lo[a termi~ka sprovodlivost +
v) idealna termi~ka sprovodlivost
g) minimalna termi~ka sprovodlivost
d) pozitivna termi~ka sprovodlivost
Kobalt-hrom-molibden legurite se vlo`uvaat vo:
a) masi za leewe na niskotopivi leguri
b) masi za leewe na srednotopivi leguri
v) masi za leewe na visokotopivi leguri +
g) masi za leewena blagorodni leguri
d) masi za leewe na vosoci

Kaj legurite za metal-kerami~ki izrabotki, intervalot na topewe treba da bide vo

odnos na kerami~kata masa ponizok najmalce za:
a) 300 stepeni C
b) 400 stepeni C
v) 200 stepeni C +
g) 100 stepeni C
d) 500 stepeni C
Legurite od zlato za metalkerami~ki izrabotki se:
a) blagorodni
b) visokoblagorodni +
v) neblagorodni
g) polublagorodni
d)nisko blagorodni
Legurata za metal-keramika vo sotav od zlato-platina-paladium ima:
a) mal modul na elasti~nost
+
b) sreden modul na elasti~nost
v) golem modul na elasti~nost
g) nema modul na elasti~nost
d) golem modul na viskoelasti~nost
Legurite na paladium za metal keramika se leat :
a) lesno
b) te{ko +
v) ne se primenuvaat za metal-keramika
g) na niska temperatura(interval)
d) na mnogu niska temperatura
Vo legurite na nikelot i kobaltot, Beriliumot ima:
a) toksi~no dejstvo +
b) alergogeno dejstvo
v) blagoprijatno dejstvo
g) katalizatorsko dejstvo
d) neutralno dejstvo
Sovremenata legura za izrabotka na parcijalni protezi e sostavena od:
a) kobalt-hrom-nikel
b) kobalt-hrom-~elik
v) kobalt-hrom-molibden +
g) hrom-kobalt-~elik
d) ~elik-molibden-hrom
Srebroto na legurata od zlato vo odnos na to~kata na topewe(interval):
a) ja namaluva +
b) ja zgolemuva
v) bitno ne vlijae
g) doprinesuva za zgolemuvawe na to~kata na isparuvawe
d) enormno ja zgolemuva
Prema ISO standardite, za da mo`e edna legura da bide zlatna, treba da ima vo
svojot sostav najmalku:
a) 45 % zlato

b) 55 % zlato
v) 65 % zlato +
g) 70% zlato
d) 75% zlato
Bakarot vo zlatnite leguri vo odnos na tvrdinata:
a) ja namaluva
b) ja zgolemuva +
v) ja oslabuva
g) ne vlijae na tvrdinata
d) enormno ja namaluva

Eden karat vo procenti iznesuva:

a) 3,17 %
b) 4,17 % +
v) 5.17 %
g) 6,17 %
d) 7.17%

Za izrabotka na parcijalni protezi, denes se primenuvaat leguri koi se sostaveni

od:
a) kobalt-hrom-~elik
b) kobalt-hrom-molibden +
v) kobalt-hrom-nikel
g) hrom-kobalt-~elik
d) -nikel - kobalt-hrom
Ako stoprocentnata zastapenost na zlatoto se izrazuva kako 24 karati, ili eden
karat izrazen vo procenti e 4,17% , so kolku procenti e zastapeno zlatoto vo
zlatnata legura od 20 karati :
a) 54%
b) 60%
v) 75%
g) 82%
d) 84%
+
Karakteristi~no za kobaltot vo kobalt-hrom-molibden legurite e :
a) ima mala cvrstina
b) slaba livnost
v) e nekoroziven
+
g) e nestabilen
d) ima mala tvrdina

Karakteristi~no za molibdenot vo kobalt-hrom-molibden legurite :

a) ima visoka to~ka na topewe
+
b) mala viskoznost vo stopena sostojba

v) mala cvrstina
g) niska to~ka na topewe
d) visokata procentualna zastapenost

Kaj srebreno-paladiumskite leguri, neblagorodnite metali vlijaat na to~kata na

topewe (interval) vo smisol na :
a) smaluvawe
+
b) zgolemuvawe
v) neutralizirawe
g) go prolongiraat intervalot na topewe
d) skratuvawe na vremenskoiot interval

Dodavaweto na neblagoroden metal kaj legurite od srebro i paladium :

a) ja oplemenuvaat legurata
b) ja pravat otporna na korozija
v) go smaluvaat intervalot na topewe
+
g) go zgolemuvaat intervalot na topewe
d) ja zgolemuvaat cenata na legurata

Edni od ponovite leguri za izrabotka na metal-kerami~ki nadomestoci se

sostaveni od :
a) kobalt-hrom-~elik
b) kobalt-hrom-molibden +
v) kobalt-hrom-nikel
g) hrom-kobalt-~elik
d) -nikel - kobalt-hrom

20

IV POGLAVJE
OGNOOTPORNI MASI ZA VLO@UVAWE I IZVORI NA TOPLINA VO
ZABOTEHNI^KATA LABARATORIJA

7. Ognootporni masi za vlo`uvawe

Izvori na toplina vo zabotehni~kata labaratorija
Masata za vlo`uvawe pri zagrevawe na odredena temperatura treba:
a) da se rastvara vo te~nosta so koja e zame{ana
b) da se raspaga
v) da ne se raspaga +
g) po sporo da se stvrdnuva
d) brgu vodata da ispari
Dokolku masite za vlo`uvawe se zame[aat poretko, toga[pri zagrevaweto :
a) pobrgu ke se stvrdnat
b) pobavno ke se stvrdnat

v) ke se raspadnat +
g) ke bidat po tvrdi
d) ke bidat poprecizni
Jaglenot ( grafitot) vo masite za vlo`uvawe obezbeduva:
a) redukcioni uslovi (ja ograni~uva oksidacijata) +
b) podobra oksidacija na legurata i podobar kvalitet
v) zgolemena ognootpornost
g) ja zgolemuva tvrdinata
d) dava specifi~na boja
Kaj masite za vlo`uvawe na niskotopivi leguri, vrzuva~kata supstanca e:
a) tridimit
b) gips
+
v) kristobalit
g) fosfatnite soedinenija
d) silikat
Masite za vlo`uvawe na niskotopivi leguri, termostabilnosta ja dobivaat od:
a) oksidite na siliciumot +
b) natriumoviot oksid
v) grafitot
g) gipsot
d) natriumhloridot
Za da se dobie maksimalna termi~ka ekspanzija, kaj masite za vlo`uvawe na
leguri od zlato i palador, koli~inata na vodata pri zame[uvawe so pravot treba da
iznesuva:
a) 60%
b) 50%
v) 40% +
g) 30%
d) 20%
Masite za vlo`uvawe na baza na fosfat se upotrebuvaat za leewe na legurite vrz
baza na:
a) zlato-srebro-bakar
b) paladium-srebro-zlato
v) hrom-kobalt-molibden +
g) srebro-zlato-bakar
d) zlato-bakar-srebro
Vrzuva~kata ekspanzija na masata za vlo`uvawe se postignuva vo:
a) ladna sostojba na masata +
b) topla sostojba na masata
v) zagreana sostojba na masata
g) prezagreana sostojba na masata
d) ladna sostojba na kivetata
Za vreme na vrzuva~kata ekspanzija, ognootpornite komponenti:
a) ostanuvaat indiferentni +
b) ekspandiraat
v) vo mal procent kontrahiraat
g) vo golem procent kontrahiraat

d) stanuvaat hemiski aktivni

Higroskopnata ekspanzija se javuva kako rezultat na:

a) stavawe na kivetata so masata za vlo`uvawe vo ladna voda
b) stavawe na kivetata so masata za vlo`uvawe vo vodena bawa na temperatura od 37-40
stepeni C
+
v) stavawe na kivetata so masata za vlo`uvawe vo zagreana pe~ka na temperatura od 3740 stepeni C
g) stavawe na kivetata so masata za vlo`uvawe vo zagreana voda na temperatura od 60-70
stepeni C
d) stavawe na kivetata so masata za vlo`uvawe vo voda koja vrie
Brzoto zagrevawe na kivetata so masata za vlo`uvawe doveduva do:
a) prskawe na masata za vlo`uvawe +
b) pobrzo stvrdnuvawe na masata za vlo`uvawe
v) pogolema termi~ka ekspanzija na masata za vlo`uvawe
g) pomala kontrakcija na masata za vlo`uvawe
d) sozdavawe na silikatendioksid
[piritusot e:
a) denaturiran metil alkohol
b) denaturiran etil alkohol +
v) denaturiran butil alkohol
g) ~ist metil alkohol
d) metil-etil alkohol
Butan gasot vo vid na plamen se koristi preku:
a) Fle~erovata pistola
b) Bunzenoviot plamenik +
v) Gizieviot plamenik
g) Mos-oviot plamenik
d) [varcov plamenik
Oksidacioniot plamen :
a) e najdobar za leewe
b) ne treba da se leat legurite +
v) se leat samo neblagorodnite leguri
g) se leat samo blagorodni leguri
d) go podobruva kvalitetot na legurata po leeweto
Redukcioniot plamen e bogat so:
a) kislorod
b) sulfur dioksid
v) jaglenorodni gasovi +
g) vodorod
d) azot
Neutralniot plamen ovozmo`uva:
a) dobro i kvalitetno leewe na legurite
+
b) nekvalitetno leewe so dosta poroznosti
v) dobro leewe no so dosta oksidi
g) dobro leewe no so dosta sulfidi
d) podolgotrajno leewe

Ako masata za vlo`uvawe se zame{a so pogolema koli~ina na voda::

a) pri zagrevawe na povisoka temperatura pobrgu ke se stvrdnat
b) pri zagrevawe na povisoka temperatura pobavno ke se stvrdnat
v) pri zagrevawe na povisoka temperatura ke se raspadnat +
g) ke bidat po tvrdi
d) ke bidat poprecizni

Vrzuva~kata ekspanzija kaj masite za vlo`uvawe na niskotopivi leguri ja

ovozmo`uva:
a) kristobalitot
b) silicium dioksidot
v) tridimitot
g) gipsot
+
d) kalcium fosfatot
Neutralniot plamen ovozmo`uva:
a) dobro i kvalitetno leewe na legurite
+
b) nekvalitetno leewe so dosta poroznosti
v) dobro leewe no so dosta oksidi
g) dobro leewe no so dosta sulfidi
d) podolgotrajno leewe
Dobro i kvalitetno leewe na legurite se obezbeduva so primena na:
a) redukcionen plamen
b) oksidacionen plamen
v) redukcionen plamen bogat so kislorod
g) neutralen plamen
+
d) oksidacionen plamen bogat so kislorod