02 Airfoil A PDF

UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA ZGODOVINO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2009
SIMONA LEVEC
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA ZGODOVINO
DIPLOMSKO DELO
VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. DO 18.

STOLETJA S POUDARKOM NA ZAPISIH V
VALVASORJEVI SLAVI VOJVODINE KRANJSKE
tudijski program:
GEOGRAFIJA - D
ZGODOVINA - D
Mentor: dr. Boris Golec, doc.
dr. Darko Ogrin, doc.
LJUBLJANA, 2009
SIMONA LEVEC
Simona Levec: Vreme in podnebje na Kranjskem od 14. do 18. stoletja s poudarkom na zapisih v
Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske
IZJAVA
Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo.
-3-
ZAHVALA
Hvala prof. Golecu in prof. Ogrinu za vso pomo in podporo pri izdelavi diplomskega
dela. Za obilo potrpljenja in podporo tekom celotnega tudija se zahvaljujem vsem
domaim.
-4-
VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. DO 18. STOLETJA S

POUDARKOM NA ZAPISIH V VALVASORJEVI SLAVI VOJVODINE
KRANJSKE
Izvleek:
Diplomsko delo je poskus rekonstrukcije vremena in podnebja na Kranjskem v obdobju
od 16. do 18. stoletja. Predstavljena je kronika vremenskih pojavov s pomojo razlinih
virov, kar omogoa asovni prikaz in prikaz pogostosti pojavljanja posameznih
pojavov. V nadaljevanju so predstavljeni manjkajoi deli tretje knjige Valvasorjeve
Slave vojvodine Kranjske (poglavja o vremenu). Slednje omogoa primerjavo
razumevanja nastanka vremenskih pojavov v asu Valvasorju in danes. Zanimalo nas je
predvsem, kakna je odvisnost med gibanjem tevila prebivalstva, cenami ita in
vremenskimi pojavi. Kako so neugodne vremenske razmere vplivale na rodnost in
smrtnost ter kako so se cene ita spreminjale ob veletni sui ali neurjih.
KLJUNE BESEDE: klimatogeografija, spreminjanje podnebja, Valvasor, Slava
vojvodine Kranjske, Kranjska, 16.-18. stoletje
WEATHER AND CLIMATE OF THE CARNIOLA REGION FROM THE 14th

TILL THE 18th CENTURY WITH THE EMPHASIS ON THE WRITINGS OF
VALVASOR IN HIS TOPOGRAPHY SLAVA VOJVODINE KRANJSKE
(original title Die Ehre dess Hertzogthums Crain)
Abstract:
This diploma thesis is an attempt of weather and climate reconstruction from the period
between the 16th and the 18th century. It is a representation of the weather chronicle in
which the timeline and frequency of individual weather phenomena is described. This
was made possible by using several historical sources. Further on, the missing parts of
the third book of Slava Vojvodine Kranjske are introduced (the chapters about the
weather). The latter allows us to make the comparison between the understanding of
weather formation in Valvasors times and nowadays. A special focus is on the
interdependence between the numbers of population, the cereal prices ant the weather
conditions, what were the influences of harsh weather conditions on the fertility and
mortality rates and on the prices for cereals.
KEY WORDS: climatogeography, climate changes, Valvasor, Slava Vojvodine
Kranjske, Carniola (Kranjska region), 16th -18th century
-5-
KAZALO
1. UVOD...........................................................................................................................8
1.1. NAMEN IN CILJI ...................................................................................................9
1.2. METODE................................................................................................................10
2. PREDSTAVITEV DEELE KRANJSKE .............................................................11
2.1. MEJE DEELE KRANJSKE ..............................................................................11
2.2. ZGODOVINSKI RAZVOJ KRANJSKE ............................................................13
2.3. GEOGRAFSKE ZNAILNOSTI KRANJSKE..................................................16
2.3.1 LEGA ....................................................................................................................16
2.3.2. PREDSTAVITEV GLAVNIH GEOGRAFSKIH POTEZ .............................17
3. IVLJENJE IN DELO JANEZA VAJKARDA VALVASORJA ........................21
3.1. KRATEK IVLJENJEPIS ...................................................................................21
3.2. NASTANEK SLAVE VOJVODINA KRANJSKE .............................................24
4. VREME IN PODNEBJE V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE .........................29
4.1. VREMENSKI ZNAKI IN POJAVI KOT OSNOVA ZA PRVOTNE
VREMENSKE NAPOVEDI ........................................................................................29
4.2. SPLONI PRIKAZ PODNEBJA KRANJSKE...................................................29
4.3. VREMENSKI POJAVI NA KRANJSKEM........................................................32
4.3.1. TOA ...................................................................................................................32
4.3.2. NEVIHTA, GROM .............................................................................................37
4.3.3. SNEG....................................................................................................................39
4.3.4. DE ......................................................................................................................39
4.3.5. MEGLA ...............................................................................................................40
4.3.6. SLANA .................................................................................................................41
4.3.7. VETER.................................................................................................................41
4.3.8. BURJA .................................................................................................................43
4.4. VREMENSKE ZNAILNOSTI LETNIH ASOV ...........................................44
4.4.1. ZIMA....................................................................................................................44
4.4.2. POLETJE ............................................................................................................45
4.5. VREME IN PRAZNOVERJE ..............................................................................46
5. VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. STOLETJA DO
ZAETKA 18. STOLETJA.........................................................................................49
5.1. KRONIKA IZREDNIH VREMENSKIH DOGODKOV...................................49
-6-
5.2. PRIMERJAVA NEKATERIH ZAPISOV V KRONIKI MED

VALVASORJEM IN DOLNIARJEM .....................................................................63
5.3. ANALIZA ZAPISOV V KRONIKI PO POSAMEZNIH POJAVIH ...............64
5.3.1. OSTRE ZIME .....................................................................................................64
5.3.2. SUHA IN MOKRA OBDOBJA.........................................................................65
5.3.3. NEURJA, TOA, MOAN VETER ................................................................67
5.3.4. KOBILICE ..........................................................................................................68
5.3.5. POPLAVE ...........................................................................................................72
5.3.6. LAKOTA, DRAGINJA ......................................................................................72
5.4. PREBIVALSTVO IN VREME V DRUGI POLOVICI 17. STOLETJA .........73
5.4.1. GIBANJE TEVILA PREBIVALSTVA V LJUBLJANI...............................73
5.4.2. GIBANJE CEN ITA.........................................................................................77
6. SKLEPNE MISLI .....................................................................................................81
7. SUMMARY ..............................................................................................................83
8. VIRI IN LITERATURA...........................................................................................84
9. SEZNAM SLIK, TABEL, GRAFOV ......................................................................87
9.1. SEZNAM SLIK......................................................................................................87
9.2. SEZNAM TABEL..................................................................................................87
9.3. SEZNAM GRAFOV ..............................................................................................87
-7-
1. UVOD
Slava vojvodine Kranjske je najpomembneje delo za poznavanje razmer na
Kranjskem v 17. stoletju. Delo je bilo v naem in tudi v irem prostoru tako enkraten in
univerzalen pojav, da je e s svojim obsegom obilno zaposlilo njegove preuevalce.
Kljub temu e vedno nimamo celotnega prevoda tega dela v slovenino. Verjetno niti
ne bi bilo smiselno brezglavo prevajanje obirnega dela. Do sedaj sta pomemben del
mozaika pri poznavanju Valvasorjevega dela sestavila Mirko Rupel (1969) s
prevajanjem najpomembnejih odlomkov in Branko Reisp s podrobno analizo dela
Janeza Vajkarda Valvasorja. Z raziskovanjem nekaterih kljunih vpraanj se ukvarja
tudi zgodovinar Boris Golec (2007). Presenetljive so njegove raziskave o tem, kje je
Valvasor resnino pokopan in ali je bil res imenovan za barona ter kakne so bile
povezave z njegovim lanstvom v angleki kraljevi drubi.
Slava vojvodine Kranjske vsebuje mnoge zanimive podatke o ivljenju,
navadah, obiajih na Kranjskem ter opise gradov, naselij, rudnikov, ivali in rastlin in
e bi lahko natevali. Tema diplomske naloge je posveena vremenu, ki se mu Valvasor
posveti predvsem v tretji knjigi. Spodbudo za omenjeno temo sem dobila prav v
mnoici vsakdanjih poroil o neurjih, ki so domnevno posledica globalnega segrevanja.
Hotela sem preveriti ali so neurja res tako nenavadna za dananje podnebje ali so se
redno pojavljala tudi e v preteklosti. Raziskav, ki bi obravnavala vreme v Slavi
vojvodini Kranjski, nisem nala. e najbolj so mi bili v pomo e prevedeni deli tretje
knjige, ki opisuje podnebje Kranjske. Prevedeni del sem dopolnila z neprevedenim in
nekaterimi odlomki iz ostalih poglavij. Zagotovo pa je ostala kakna zanimivost, ki e
ni raziskana.
Valvasorjevo Slavo sem dopolnila s podatki, ki sem jih dobila v nekaterih drugih
kronikah. Omenim naj ljubljanskega kronista Gregorja Dolniarja, ki je bil Valvasorjev
sodobnik in so zato njegovi zapisi e posebej dragoceni. Zanimivo je bilo raziskovati
njune opise istih dogodkov, ki sta jih razlino doivljala in jih nehote osebno
zaznamovala.
-8-
1.1. NAMEN IN CILJI

Namen diplomskega dela je prikazati znailnosti vremena in podnebja na
Kranjskem v obdobju od 14. stoletja do zaetka 18. stoletja. Obravnavano obdobje se
delno pokriva s Slavo vojvodine Kranjske, ki je moj poglavitni vir.
Izsledki iz
Valvasorjeve Slave so dopolnjeni e z zapisi preostalih kronistov iz obravnavanega

obdobja.
Pri izdelavi naloge sem si zadala naslednje cilje:
Izdelava kronike izrednih vremenskih pojavov za obdobje od 14. stoletja do

zaetka 18. stoletja s pomojo razlinih virov.
Zbrati zapise in razlage vremenskih pojavov iz Slave vojvodine Kranjske ter jih
primerjati z dananjim vedenjem on nastanku le teh.
Prikazati pogostost posameznih vremenskih pojavov in poiskati njihovo

morebitno medsebojno povezanost.
Prikaz vpliva vremenskih pojavov na demografske znailnosti in na cene ita v

drugi polovici 17. stoletja.
-9-
1.2. METODE
Diplomsko delo se deli na dva dela: teoretini in empirini. Prvi del lahko
loimo na dva dela: na zgodovinskega in geografskega. S pomojo razline literature
sem predstavila obdobje 16.-18. stoletja, razvoj Kranjske deele in Janeza Vajkarda
Valvasorja. Sledi predstavitev geografskih znailnosti Kranjske in podnebne znailnosti
obravnavanega obmoja. V drugem delu sem s pomojo poglavitnega vira Valvasorjeve
Slave Vojvodine Kranjske izdelala kroniko izrednih vremenskih pojavov. Zapise iz
Slave sem dopolnila e z Dolniarjevo kroniko (1718), Arkovo Zgodovino Idrije
(1931), Koblarjevo delo Iz Krkega mest (1899) in e nekaterimi drugimi viri. Dobljene
zapise sem analizirala glede na to, kako pogosto se pojavljajo in kakne posledice so
povzroali. Dobljene rezultate sem e primerjala z gibanjem prebivalstva Ljubljanskih
upnij in s cenami ita za obravnavano obdobje.
Najve asa sem porabila za prevajanje Slave v slovenino. Teave so mi
povzroale drugane oblike imen naselji kot jih poznamo danes in nemina sama, saj
se delno razlikuje od dananje. Drugi problem je pomakanje virov za obravnavano
obdobje. Viri se nanaajo na ve razlinih dogodkov, predvsem na verske in politine,
medtem ko je vreme najvekrat omenjeno le kadar je povzroilo vejo kodo.
- 10 -
2. PREDSTAVITEV DEELE KRANJSKE

2.1. MEJE DEELE KRANJSKE
Hauptman v svoje delu pojasnjuje razliko med Kranjsko, ki je bila na zemljevidu
in Kranjsko, ki je ivela v glavah ljudi. Pravi namre: V nasprotju z veljavnimi
politinimi razmerami se je namre Kranjska za Vipavana zaenjala ele za Hruico,
za prebivalce Pivke za Javorniki, za prebivalce Metlike pa onkraj Gorjancev.1 Meje in
obseg Kranjske podrobno opie Valvasor v zaetku druge knjige. Vojvodina Kranjska
je v letih nastanka Slave mejila na severu na Koroko in tajersko, na jugu na Istro2 in
na Istrski, Ilirski in Liburnijski zaliv. Tu je segala do Dalmacije in Liburnije. Na vzhodu
se je dotikala Hrvake in Slovenske marke, na zahodu Furlanije in Jadranskega morja.
Sredie deele so Bloke.3
Meje vojvodine je Valvasor opisal sledee: v Bistrikih snenikih nad mestom
Kamnikom je sever; po snenikih do Solave in Gornjega grada tee meja dve milji ob
koroki meji. Nato tri milje vzdol tajerske meje po snenikih ez visoke planine
navzdol do vode Reke pri Motniku; nato eno miljo ob tajerski meji ez hrib in dol do
vode Voljska4 in zatem malo navzdol, nato tri milje ob tajerski meji po gorovju proti
Gamberkim planinam,5 gor po hribu in proti Sv. Lenartu do cerkve Mater boje; zatem
eno milijo ob tajerski meji navzdol k Savi; dlje spet dve milji ob tajerski meji navzdol
po Savi do Rade; v naslednjem tiri milje ob tajerski meji e naprej ob Savi do
Krkega.
Nato ob hrvaki meji ez Mokrike gore in Gorjance do Kolpe pod Metliko,
navzgor do Vinice, naprej ob Kolpi do Poljan, vse do Kostela.
Hauptmann, L., 1999. Nastanek in razvoj Kranjske. Ljubljana, Slovenska matica, str. 149
Beneko Istro
3
Valvasor, J.V., 1689. Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Knjiga II, Laybach Tudi: Rupel, M., 1969.
Valvasorjevo berilo. Druga , izpopolnjena izdaja, Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 21
4
Boljska
5
emenika planina
2
- 11 -
Slika 1: Novo mesto
Vir: http://images.google.si/images?client=firefox-a&rls=org.mozilla:enUS:official&channel=s&hl=sl&q=valvasor&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi (citirano 6. julij 2008)
Od morja po suhem ob istrski meji preko Krana, navzgor pod Lupoglav. Po

gorah do Golca na Krasu, do Socerba in proti Krasu do gradu Na kolju. Pet milj ob
traki meji naprej okoli Krasa in pri Proseku k Jadranskemu morju ali Benekem
zalivu.
Ob obali Benekega zaliva do tivana, po gorovju preko Lo na Vipavo, po
goriki meji ez Ajdovino, naprej ob tolminskih mejnikih skozi najvejo divjino.
Zatem ob bovkih mejnikih proti snenikom do Belega potoka. Nadalje od Bele Pei po
vrhovih do Korena, ob koroki meji do Ljubelja, naprej do Jezerskega vrha in Bistrikih
snenikov.
Kranjska se pravno deli v pet delov: v gornji, dolnji, srednji, notranji in istrski
del.6
Valvasor, 1689, knjiga II, str. Tudi: Rupel, 1969, str. 21-23.
- 12 -
2.2. ZGODOVINSKI RAZVOJ KRANJSKE

Razvoj Kranjske je nepregleden. Prvotna Kranjska - Prakranjska je bila
omenjena leta 973 in je obsegala Gorenjsko, Ljubljano z okolico in vzhodno
Notranjsko. Kot mejna grofija je nastala v drugi polovici 10. stoletja in se je navezovala
na Karniolo.
Center Kranjske je bil Kranj, kjer je bil sede mejnega grofa. Do leta 1000 je
bila podrejena korokemu vojvodi, po letu 1000 pa neposredno vladarju. S tem se je
Kranjska dvignila v dravno krajino, kar pomeni konec tako imenovane Velike
Karantanije in zaetek hitrega razmaha.7
Glavno vlogo na Kranjskem so imeli Ebersbergi, njihova povezava s Kranjsko
sega e v karolinko dobo. H Kranjski se je prikljuila tudi Savinjska krajina, s tem se je
pojavilo dvojno pojmovanje: Kranjska in Slovenska marka. Obseg Kranjske se je tako
podvojil. Po smrti Ulrika I., Weimar Oralamunde leta 1070, Henrik IV. Kranjske ni
podelil naprej. Vendar ga je boj za investituro prisilil, da je leta 1077 Kranjsko,
Furlanijo in Istro podelil oglejskemu patriarhu Sigehardu.8
Kranjska je tako prvi dobila patriarha za mejnega grofa. Ne za dolgo, saj je
Sigehart kmalu umrl in Henrik IV. je zopet prevzel Kranjsko. Slednjo je leta 1092 spet
vrnil patriarhu, pod katerim je formalno ostala do 1282, ko je Rudolf Habsburki po
porazu Otokarja II. Pemlysa podelil Kranjsko svojima sinovoma Albertu in Rudolfu.
Na Kranjskem je imel patriarh le malo posesti, iz rok mu je spolzela tudi oblast
kranjskega mejnega grofa. V resnici so vladali namestniki, katerim je patriarh
podeljeval mejnogrofovsko oblast. Kranjska je tako imela dva gospodarja, patriarha, ki
je bil mejni grof samo po imenu, in drugega, deelnega grofa, kateremu je patriarh
mejno grofijo dajal v fevd.9
tih, P., 1998. Pregled slovenske srednjeveke zgodovine. Prironik za tudente zgodovine, Ljubljana,
Filozofska fakulteta, str. 53
8
Prav tam, str. 55
9
Prav tam, str. 59
- 13 -
Slika 2: Ozemeljski razvoj Kranjske
Vir: Enciklopedija Slovenije, 1988

Z letom 1335 so Habsburani nastopili neposredno gospostvo na Kranjskem.
Albrecht II. podeli 1338 kranjskim prebivalcem privilegij, to je temeljni dokument
stareje kranjske ustave. V obliki roina so ga Habsburani kot deelni knezi potrjevali
vse do srede 18. stoletja. Po letu 1374 Habsburani dedujejo po gorikem grofu
Albrehtu, njihova deelnokneja oblast se tako raziri do Kolpe, e vedno pa niso
prikljuili Grofje v Marki in Metliki.
Leta 1382 so si Habsburani podredili Trst. Friderik III. Habsburki je leta 1460
zmagal v boju za celjsko dediino in s tem zagotovil deelno enotnost pod
Habsburani. ele leta 1593 je cesar Rudolf II potrdil privilegije za Kranjsko, Marko in
- 14 -
Istro skupaj v enem deelnem roinu.10 V drugi polovici 16. in v zaetku 17. stoletja je
Kranjska obsegala Kras, Slovensko marko, Metliko in Avstrijsko Istro kot del Svetega
rimskega cesarstva, v okviru posebne habsburke dinastine tvorbe Notranje Avstrije, ki
je obstajala od 1564 do 1619. Vladal ji je nadvojvod Karel II.11 as 16. stoletja so
pretresali turki upadi, kmeki upori, reformacija in nato protireformacija. Po konani
protireformaciji se je oblast deelnega kneza vedno bolj krepila. Po smrti cesarja
Rudolfa II, ga je nasledil cesar Matija, ki je Habsburke deele spet zdruil pod enim
vladarjem. Matijo je nasledil Ferdinand. Ferdinand je doloil, da se posestva avstrijskih
Habsburanov dedujejo kot celota. Notranje avstrijske deele so kot posebna dinastina
tvorba prenehale obstajati, ostale pa e vedno upravna enota. Po tridesetletni vojni
(1618-1648) je prevladujoi poloaj nemkega cesarstva izgubljen. Zato pa so si
Habsburani zgradili temelj za absolutistino oblast.
Vipava je bila Kranjski verjetno prikljuena 1528, Trst je bil 1554 izloen, Idrija
pa prikljuena Kranjski leta 1783, tako stanje je obstajalo vse do leta 1809. Leta 1809
so Kranjsko zavzeli Francozi in ustanovili Ilirske province. Takrat so tudi e popravili
meje Kranjske. Motnik in Zasavje zdruili s Kranjsko. Po drugi strani pa so Kranjski
odvzeli Vipavo. Od takrat dalje se meje Kranjske niso ve spreminjale.12 Kranjski (tudi
ostalim deelam) je v odnosu do skupne drave bila z vestfalskim mirom 1648 priznana
suverenost.
Leta 1849 je postala Kranjska samostojna kronovina. Sledilo je postopno krenje
deelne avtonomije v gubernijah. V Ljubljani so ustanovili cesarsko namestnitvo. Prvi
in edini cesarski namestnik je bil grof Chorinsky. Od 1861 je imela Kranjska le
deelnega predsednika, to je tudi as zaetka deelnega parlamentarizma.13 Zgodovina
Kranjske se kona z letom 1918, to je s koncem prve svetovne vojne. Avstro Ogrska
propade, veina Kranjske deele je bila vkljuena v novo Kraljevino SHS.
10
tih, 1998, str. 59

Reisp, B., 1983. Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 8
12
Hauptmann, L., 1999. Nastanek in razvoj Kranjske. Ljubljana, Slovenska matica, str. 149
13
Ciperle. J., 1899. Kranjska deela. Ljubljana, samozaloba, str. 9
11
- 15 -
2.3. GEOGRAFSKE ZNAILNOSTI KRANJSKE

2.3.1 LEGA
Lego Kranjske lahko opiemo na razline naine. Najbolj osnovna definicija je,
da lei na Severni polobli. Opis lege nam pove, da ima Kranjska, tako kot danes
Slovenija, zmerno toplo podnebje z izrazitimi tirimi letnimi asi. Ker se geografska
irina in ostale naravnogeografske znailnosti niso spremenile od Valvasorjevega asa
do danes, bom v nadaljevanje tega poglavja uporabljala termin osrednja Slovenija
namesto Kranjska. Veji del osrednje Slovenije kot jo razumemo danes (Ljubljanska
kotlina, Notranjska, Dolenjska, del primorske), sovpada z Valvasorjevo Kranjsko, ki se
je delila na pet enot: Gorenjska, Notranjska, Srednja Kranjska, Dolenjska, Avstrijska
Istra.
Slika 3: Deele v 17. stoletju
KOROKA
TAJERSKA
GORIKA
KRANJSKA
Vir: Verdev, 2008, str. 15

Druga najpogosteja definicija, predvsem z dananjega politinega vidika, je
lega v Evropi, kar na samo vreme nima bistvenega vpliva. Pomembneja je lega ob
Jadranskem morju in oddaljenost od Atlantskega oceana. Submediterenski Sloveniji
lega ob morju prinaa mile zime in vroa poletja. Tako Atlantik kot Sredozemsko morje
spadata med topli morji. Zrane gmote, ki jih vetrovi prinaajo na Slovenijo povzroajo,
- 16 -
da imamo ve toplote kot znaa povpreje za kopno enake geografske irine.14 Najbolje
lego Slovenijo in njene vremenske znailnosti opie Ivan Gams: eprav nam
vremenske ujme grenijo ivljenje, moramo zaradi omenjene lege vendarle priznati, da
uivamo razmeroma ugodno podnebje. Ne kae pozabiti, da zaradi prenizke
temperature ali premalo padavin slabe polovice zemeljskega povrja ne pokrivata ne
strnjena trava ne strnjeno drevje. 20 256 km ozemlja Slovenije predstavlja res samo
0,0136% vse kopne povrine zemlje na Zemlji. Dele, ki ga ima v povrju, naravno
pokritem z gozdom, pa je trikrat veji.15
2.3.2. PREDSTAVITEV GLAVNIH GEOGRAFSKIH POTEZ

Kranjska deela je sploh gorata. Viavja predstavljajo 54% njenega povrja,
25% pokrivajo grievja in okrog 21% zajemajo ravnine.16
Kranjska lei na stiku tirih naravnogeografskih enot: alpskega, dinarskega,
panonskega in submediteranskega sveta. Meanica razlinih naravnih enot dela deelo
razgibano in zanimivo.
Slika 4: Ljubljana
Vir:Ljubljana:http://images.google.si/images?um=1&hl=sl&client=firefoxa&channel=s&rls=org.mozilla%3AenUS%3Aofficial&q=ljubljana+1689&btnG=I%C5%A1%C4%8Di+slike
14
Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrier, I., (ur.). Ljubljana, Slovenska matica, str. 9
Prav tam, str. 9
16
Erben, J., 1866. Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statistinem in zgodovinskem spregledu.
Ljubljana, Slovenska matica, str. 1
15
- 17 -
Sredie Kranjske je bila Ljubljanska kotlina z glavnim mestom Ljubljana.

Ljubljanska kotlina lei na stiku med alpskimi, predalpskimi in dinarskimi pokrajinami.
Je najveja sklenjena ravnina v Sloveniji. Nastala je s tektonskim ugrezanjem pred
priblino 65 milijoni let.
Ljubljanska kotlina je poselitveno, gospodarsko in prometno najpomembneje
obmoje v nai dravi. Podrobneji pregled kotline bomo zaeli na severozahodu, na
Gorenjskem. Tam lei njena najbolj alpska pokrajina, ki jo sestavljata Deela in Blejski
kot. V Blejskem kotu e naletimo na ledenike morene, ki jih je odloil ledenik z
blinjih Julijskih Alpah.
Pokrajina med Radovljico in Kranjem se imenuje Dobrave, ime je dobila po
hrastu dob. Razmere za kmetijstvo so slabe, zato je povrje precej gozdnato. Bolje
monosti za kmetijstvo so na Kranjsko-Sorkem polju. Ob Kamniki Bistrici lei
Kamniko-Bistriko polje. Na severnem obrobju Ljubljane se razteza Ljubljansko polje.
V tej pokrajini najdemo znailne osamelce, to so samostojno stojee vzpetine sredi
polja. Najbolj znana med njimi je marna gora. Najjuneji del Ljubljanske kotline je
Ljubljansko barje. Gre za del kotline, ki se je priel ugrezati najkasneje in se ugreza e
danes.
Drugo najpomembneje obmoje Kranjske je bila Notranjska. Za Notranjsko je
znailno prepletanje vzpetega planotastega sveta in vmesnih podolij. Melik (1959)
planotast svet poimenuje Velika Notranjska planota. Ta s svojo razsenostjo lei v
dinarski smeri med Barjem in zgornjo Kolpo in spada med najvije poseljene dinarske
predele. K Notranjski spadajo Bloke, kakor Valvasor navaja v svojem delu sredie
Kranjske,17 Meniija, Vidovska planota, ter neposeljeni Javorniki in Snenik. Med
planotami se razprostirajo vmesna podolja, ki prav tako potekajo v dinarski smeri od
severozahoda proti jugovzhodu. Skupaj tvorijo Notranjsko podolje v katerem lei niz
zaporednih krakih polj. Polja potekajo ob idrijski prelomni coni in si sledijo: Babno
polje, Loko polje, Cerkniko polje, Planinsko polje.18
Za Notranjsko so zelo znailni tevilni povrinski in podzemeljski kraki pojavi,
na katere zelo vpliva erozija in korozija. Na povrju prevladujejo kraka polja, suhe
doline, vrtae, slepe doline. Poleg povrinskih se na Notranjskem nahajajo tudi
17
18
Valvasor, 1689, knjiga II, str. 99 Tudi: Rupel, 1969, str. 21

Melik, A., 1960. Slovenija. Knj. 4. Slovensko primorje. Ljubljana, Slovenska matica, str. 512
- 18 -
podzemni kraki pojavi. Najbolj znane so krake jame s kapniki razlinih oblik in
velikosti. Pogost pojav so tudi brezna, udornice in kolievke.
V hidrografskem smislu je Notranjska tipina kraka pokrajina z menjavanjem
povrinskih in podzemnih vodnih tokov. Padavine na prepustnih kamninah takoj
poniknejo in se podzemno pretakajo po krakih razpokah in tevilnih jamskih sistemih.
Najveji del Notranjske spada k poreju Ljubljanice, poznane tudi kot reka sedmih
imen, ki izvira v dveh povirnih krakih: vzhodno nad Prezidom in zahodno pri Zagorju v
Pivki kotlini.
Povrinski vodni tok se je razvil na nepropustnih oziroma manj propustnih
kamninah in sklenjeno odteka v sosednje krako podzemlje poreje Bloice,
Cerkniice in Nanoice.19
Notranjska spada med tiste dele Slovenije, ki jih skoraj v celoti pokriva gozdno
rastje, izjema so le posamezne jase, okolica naselij in dno dolin, kjer prevladuje
travniko rastje.
Za dolenji del nekdanje Kranjske se je uveljavilo ime Dolenjska; v zadnjem asu
jo pogosto opisujemo tudi kot jugovzhodna Slovenija. Razteza se vse od Ljubljanske
kotline do hrvake meje. Na severu jo (od tajerske) louje reka Sava, na jugu (od
Hrvake) reka Kolpa, na zahodu se konuje nekje na Bloki planoti, kjer se zaenja
Notranjska. Najjuneji del Dolenjske z najvejim mestom rnomelj se imenuje Bela
krajina. Belo krajino obsega grievnat svet rnomaljskega ravnika. Vendar se
Belokranjci ne istovetijo z Dolenjci. Ker pa je Valvasor pod Dolenjsko omenjal tudi
Belo krajino, bomo tudi v nadaljevanju obravnavali obmoji kot enotno regijo. K
Dolenjski spadajo e grievnat svet ob Temenici in Mirni, Suha krajina in Koevska z
Dobrepoljskim, Ribnikim in Koevskim poljem. Najveje in glavno dolenjsko mesto je
Novo mesto, najbolj dolenjska reka pa je Krka.
Geografsko osrednji del Dolenjske spada k nizkim dinarskim planotam. Nizke
dinarske planote segajo do Posavskega hribovja in do subpanonskega terciarnega
grievja. Povrje veinoma lei pod 400 m nadmorske viine in le redki vrhovi segajo
do 600 m. Prevladuje fluviokraki relief. Zavzemajo Suho krajino, kjer prevladujejo
vrtae, suhe doline. Sestavni del je e Dolenjsko podolje, to je obmoje med
Ljubljanskim Barjem in Krko kotlino in Novomeka pokrajina. Novomeka pokrajina
19
Habi, P., 1987. Pokrajinsko geografska skica notranjske. V: Notranjska, 14. zborovanje slovenskih
geografov, Postojna, 15. 17. oktober 1987. Ljubljana, Zveza geografskih drutev, str. 25
- 19 -
je sestavljena iz osrednjega ravninskega dela in zahodnega bolj hribovitega dela na

obmoju Roga.
Zahodno od Nizkih Dinarskih pokrajin se nahaja prehodno obmoje med
Visokimi Dinarskimi pokrajinami in omenjenimi Nizkimi. To zavzema obmoje Dobro
polje, ki je suho krako polje, Ribniko-Koevska dolina in Koevski Rog.20
Istra, ki je v asu Valvasorja spadala v Kranjsko deelo, je obsegala vzhodni del
istrskega polotoka. Segala je od iarije do hribovja Uka, ter od Kvarnerja do Pazina,
vkljuno z reko Rao in zgornji tok reke Mirne. Obmoje je submediteransko in
uspevajo vinogradi, z izjemo Uke in iarije.
20
Gams, I., 1999. Geografske znailnosti Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga. 179. str.
- 20 -
3. IVLJENJE IN DELO JANEZA VAJKARDA VALVASORJA

Valvasor je bil vsestranska osebnost, polihistor, zgodovinar, slovenski plemi,
geograf, topograf, etnograf, kartograf, risar, lan angleke Kraljeve drube. Njegovo
delo ni bilo omejeno samo na eno podroje ali znanost, ampak je obsegalo ve
raznovrstnih podroij. eprav je bil po poklicu vojak, je veino svojega ivljenja
zapisal znanosti, zbirateljstvu in preuevanju Kranjske. Tako je zapustil obirno
znanstveno delo. Valvasor je bil eden prvih sistematinih kartografov pri nas. Bil je
prvi, ki se je priel ukvarjati z bakrotiskom. Ustanovil je grafino podjetje.
Z Valvasorjevim ivljenjepisom se je izrpno ukvarjal Branko Reisp (1983), ki
je izdal delo Kranjski polihistor, e pred njim pa je pomembno delo opravil Peter
Radics, ki je leta 1910 ivljenjepis Johann Weikhard Valvasor.
3.1. KRATEK IVLJENJEPIS

Janez Vajkard Valvasor je bil dvanajsti otrok iz zakona Jerneja Hieronim in Ane
Marije Ravbar. Kren je bil 28. maja 1641 v ljubljanski stolnici. Kraj rojstva ni znan,
gotovo pa je, da je del ivljenja preivel na Starem trgu v Ljubljani. Kakor je ugotovil
Golec so Valvasorja klicali Vajkard in ne Janez.21 Po zaetnem olanju je Valvasor
tudiral pri jezuitih v Ljubljani. Z osemnajstimi leti se je podal v Nemijo. Obiskal je
Solnograd, Mnchen, Ingolstadt, Nrnberg in Augsburg. V zaetku estdesetih let je
vstopil v vojno proti Turkom. V naslednjih letih je nadaljeval svoja potovanja v tujino,
obiskal je Dunaj, Braunschweig, Bamberg, Italijo, Severno Afriko, Francijo, Nemijo,
vico in se jeseni 1671 vrnil domov.
21
Golec, B., 2007. Neznano in presenetljivo o ivljenju, druini, smrti grobu in zapuini Janeza
Vajkarda Valvasorja. Zgodovinski asopis, 61, (3-4, 2007), str. 304
- 21 -
Slika 5: Janez Vajkard Valvasor
Vir: http://images.google.si/images?um=1&hl=sl&client=firefox-a&channel=s&rls=org.mozilla%3AenUS%3Aofficial&q=ljubljana+1689&btnG=I%C5%A1%C4%8Di+slike
Poroil se je z Ano Rozino Grafenwegovo. V zakonu z Ano se jima je rodilo

devet otrok. Kupil je gradove Bogenperk, rni Potok in Lichtenberg. Ko se je ustalil,
se je posvetil raziskovanju domovine. Imel je lepo knjinico, v kateri je imel kaknih 10
000 knjig, umetniko zbirko, matematine in astronomske pripomoke, stare novce. V
gradu Bogenperk je leta 1678 uredil tudi bakroreznico in tiskarno za bakrorez ter
vzdreval risarje, bakrorezce in bakrotiskarje. Neprestano je tudiral in pisal ter potoval
po Kranjskem in drugih deelah, leta 1683 je moral ponovno v boj proti Turkom. ena
mu je umrla leta 1687, nato se je poroil z Ano Maksimilo baronico eker. V drugem
zakonu so se mu rodili e tirje otroci.
- 22 -
Slika 6: Grad Bogenperk
Vir: http://images.google.si/images?hl=sl&client=firefox-a&channel=s&rls=org.mozilla:enUS:official&q=bogen%C5%A1perk&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi
Dve leti kasneje je izlo njegovo najbolj znano delo Slava vojvodine Kranjske.
Knjiga je sicer prinesla slavo, vendar je moral zaradi izdaje le te prodati grad
Bogenperk in stanovanje v Ljubljani, ter tudi svojo knjinico. Preselil se je v Krko in
si v zaetku leta 1693 kupil hio. Umrl je e istega leta. Po Dolniarju je pokopan v
Mediji, vendar ni tam nobenega nagrobnega napisa.22 Teava je v tem, ker ne obstaja
primarni vir, to je mrlika knjiga, kjer bi bil vpisan dan njegove smrti. Tudi kasneje
raziskave niso e potrdile ali je bil Valvasor res pokopan v Mediji ali ne. Neznanka je e
vedno tudi polihistorjev datum smrti. Gotovo j, da se je zgodilo jeseni leta 1693, kakor
navaja Dolniar je najverjetneji mesec oktober. Toen datum ni znan.
Prav tako je med raziskovanjem Valvasorjevega ivljenja zgodovinar Golec
ugotovil, da Valvasor ni umrl v tisti hii, kjer je danes postavljena spominska ploa.
Zanimivo je tudi njegovo lastno poimenovanje baron. Vsaj kakor je ugotovil Golec, naj
bi si naziv baron pripisoval kar sam. Saj ni priujoih dokumentov, ki bi kazali na to, da
je bil Valvasor kdaj povzdignjen v barona. Baronski naslov je namre nosil njegov
polbrat in ni verjetno, da bi ga Valvasor dobil avtomatino z dedovanjem, ampak bi
22
Rupel, 1969, str. 495
- 23 -
moral biti podeljen njemu osebno. Prvi se ob njegovem imenu naziv baron pojavi leta
1681, vendar ga ni dodal sam, ampak so ga tako poimenovali prijatelji.23
V javnosti se poudarja tudi Valvasorjevo lanstvo v londonski Kraljevi drubi
Valvasorjeva korespondenca s Thomasom Galeom, tajnikom angleke Kraljeve drube,
je potekala tri leta (1685-1688). Ohranila so se tri originalna Valvasorjeva pisma, med
njimi pismo z razpravo o ulivanju kipov s tankimi stenami in pismo z razpravo o
Cerknikem jezeru. Pet pisem je ohranjenih v prepisu.
3.2. NASTANEK SLAVE VOJVODINA KRANJSKE

Grafenauer (1960) je lepo opisal pomen Valvasorjevega dela. Menil je, da je
Valvasor v Slavi opisal stanje, dogodke in dejanja, ki jih je videl pred seboj in jim je
tudi pripadal. Povezal je tisto, kar je beno in minljivo in tako prepreil, da bi lo v
pozabo. Tako njegovo delo ni le sodoben vir, ampak tudi vir iz prve roke, pri nekaterih
opisih starejih dob pa vir iz druge roke. 24
Slava vojvodine Kranjske je Valvasorjevo najveje in najpomembneje delo.
Delo je pisano v nemini. Snov je razdeljena v 15 knjig. Na zaetku je obseen uvod,
na koncu pa register. Vseh 15 knjig je vezanih v 4 zvezke, ki skupaj obsegajo 3532
strani in imajo e 24 slikovnih prilog. Med besedilom je 528 ilustracij.25
Nastanek Slave vojvodine Kranjske in razvoj Janeza Vajkarda je v zvezi z
delom Janeza Ludvika Schoenlebna, ki ga je Valvasor spoznal e v gimnaziji, kjer je bil
Schoenleben uitelj. Po njegovi smrti leta 1681 je Valvasor hotel dokonati uiteljevo
delo. Iz latinskega jezika je v nemino prevedel prvi zvezek Stare in Nove Kranjske,
ter napisal e drugi del. Pri tem je spoznal, da je v Schoenlebnovih zapiskih za drugi del
knjige zelo malo gradiva o domai zgodovini, zato se je odloil vplesti vse zanje in tako
po svoje priredil uiteljevo delo. Leta 1684 je nastala ideja za Slavo vojvodine
Kranjske.
Kaj je Valvasor hotel v delu prikazati, najbolje opiejo njegove lastne besede:
Ako je poten redoljub dolan asti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in
ivljenje, ji je dolan v prav ni manji meri sluiti s peresom V sveti si tega, menim,
23
24
Golec, 2007, str. 306

Grafenauer, B., 1960. Struktura in tehnika zgodovinske vede. Ljubljana, Univerzitetna zaloba, str.
219- 256
25
Reisp, 1978, str. 243
- 24 -
da sem dolan svojo drago domovino Kranjsko ne le sam zase astiti, marve arke
njene slave tudi v daljni svet poiljati, zlasti ker sem opazil, da lei ta odlina vojvodina
Kranjska s svojimi imenitnimi lastnosti, eprav je lep biser med carskimi in dednimi
deelami, vendarle pri mnogih tujcih zavita v globoko ne poznanjese mi je
zdelobolje, da bralca ne odpravim le z naravnimi udesi in zgodbami, ampak ga
nasitim s popolnim popisom vojvodine, njenih delov, pokrajin, rastlin, rudnin, rek,
ivali, eg, vere, svetnikov, kofov, upnij, vlade, rodovin26
Slika 7: Naslovna stran Slave vojvodine Kranjske
Vir: http://www.os-brusnice.si/Rastoca_knjiga/Slike/Slava_v_k.jpg
Valvasor je za uresniitev nartovanega dela, na svojem gradu Bogenperk, na
lastne stroke vzdreval risarje in bakrorezce. Grafino delo Valvasorjeve delavnice
sicer ni bilo na visokem umetnikem nivoju, je pa toliko bolj pomembno za nae deele.
Vrednost topografskih zbirk je predvsem v prikazovanju krajev, gradov in samostanov,
26
Valvasor, 1689, posvetilo; Tudi Reisp, 1969, str. 9
- 25 -
kakrni so bili konec 17. stoletja. Med pomembneje vire zagotovo sodijo tevilne
posameznosti iz topografskih slik, ter gradovi in samostani, ki so kasneje propadli. Med
netopografsko slikovno ilustrativno gradivom, ki je bilo vkljuno v Slavo vojvodine
Kranjske, spadajo dragocene podobe narodnih no in drugi slikovni prikazi iz ljudskega
ivljenja in dela. Slike z zgodovinsko vsebino so poveini brez vrednosti in zanimive le
zato, ker kaejo, kako si je povpreen umetnik tedanjega asa predstavljal stare narode,
vojske in druge dogodke.
Delo je tako napredovalo, da je Valvasor odpotoval v Nrnberg, kjer se je
dogovarjal o natisu. Spoznal in pridobil si je tudi pomonika, urednika in lektorja
Erazma Franciscija. Francisci se v naslovu Slave predstavi kot tisti, ki je knjigo prelil v
isto nemino in jo na eljo raziril s tevilnimi dodatnimi pojasnili, pripombami in
poroili.27
Fracisci je bil polihistor in svoje dni zelo popularen nemki pisatelj.
Valvasor ga je najel, da mu je popravljal jezik in slog, nadziral tisk in na primernih

krajih vstavil opombe v pojasnilo. Njegova poglavitna naloga je bila dokonna
redakcija Valvasorjevega rokopisa. Teko je rei, koliko je prvotno besedilo predelano.
Trdimo lahko, da je izkoristil pravico do zapisovanja dodatkov in opremljanje teksta z
opombami. Njegovi ekskurzi so zelo obseni in vekrat delu v kodo kot kakrno koli
korist. Valvasor se tudi ni util dovolj monega v stareji zgodovini, zaradi esar jo je
prepustil Erasmu Francisciju, ki pa je veino prevajal Schnlebna, namesto da bi
uporabljal prvotne vire. Zapisoval je zanimivosti iz celega sveta z eljo, da bi ugajal
bralcu. S svojo presojo in nadzorom pa je zaostajal za Valvasorjem.28
Slava vojvodine Kranjske je razdeljena v petnajst knjig, ki so fizino zdruene v
tiri zvezke.
-
I. knjiga: Kot avtor prve knjige je podpisan Francisci. Razpravlja o imenih

narodov, ki so v najstarejih asih prebivali na Kranjskem in o izvoru imena
Kranjske. Danes je ta del brez pomena.
II. knjiga: Topografija Kranjske pregleden opis kot priprava za celotno

delo. Govori o mejah Kranjske, o ivljenju, veri in egah Kranjcev, nateva
mesta in trge, samostane, rudnike. Veliko izvemo tudi o potnem prometu,
taborih, protiturkih signalni ureditvi.
27
Baraga, F., 1992. Redaktor Valvasorjeve Slave. V: Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave
vojvodine Kranjske, Referati s simpozija v Ljubljani 1989, Ljubljana, SAZU in odbor za proslavo 300
obletnice izida Valvasorjeve Slave 1990, str. 112
28
Rupel, 1969, str. 506
- 26 -
III. knjiga: Govori o gorah in rekah, podnebju, rastlinah, ivalih, rudah in

rudnikih. Valvasor je v tretjem poglavju tretje knjige opisal vreme in
podnebje deele Kranjske. Ta del je v veini tudi preveden v slovenino. V
etrtem poglavju je navedel podatke o nastanku neviht, toe, bliska in groma
na tem podroju. Valvasorjevi opisi podnebja in vremena ter vremenskih
pojavov ne temeljijo na strokovnih merjenjih, temve le na obasnih
vizualnih opazovanjih. Ti podatki so veinoma v obliki opisov vremenskih
znailnostih in obutij ljudi, ki jih te povzroajo v razlinih predelih
Kranjske. Omenja tudi vremenske pogoje, ki ugodno ali kodljivo vplivajo na
uspevanje sadja in vinske trte. Priblino je oznaeno obdobje, ko zapade prvi
sneg in na Krasu zapiha mona burja, v nekaterih predelih Kranjske se
pojavijo megla, slana, nevihte, toa in drugi vremenski pojavi. Kljub temu,
da delo temelji na nestrokovnih, splonih, vizualnih vremenskih opazovanjih
v predelih nekdanje Vojvodine Kranjske, je zanimiv prispevek k razvoju
vremenoslovja na Slovenskem.29
IV. knjiga: Obsega naravne redkosti in udee, kakor jame in podzemeljske

vode, zakljuuje jo temeljit opis Cerknikega jezera. Opisuje tudi grad Jama
na Notranjskem, Lintveren pri Vrhniki, Socerb in Predjamo, posvea se
krakim pojavom, zanimivi so njegovi poskusi s kapniki.
V. knjiga: Obravnava narode ki so vladali na Kranjskem do frankovske

oblasti. Avtor tega dela je tudi Erazem Francisci. Bolj pomemben je
Valvasorjev dodatek o rimskih naselbinah na Kranjskem.
VI. knjiga: Govori o jeziku, noi, egah in navadah.
VII knjiga: Navaja svetnike, ki so v kakrni koli zvezi s Kranjsko, oglejske

patriarhe.
IX. knjiga: Obravnava ustavo in upravo, sodstvo in plemstvo.
X. knjiga: Prinaa zgodovino vojvod in deelnih knezov.
XI knjiga: Topografski opis kranjskih mest, trgov, gradov in samostanov po

abecednem vrstnem redu. Valvasor obravnava najprej ime, lego, zidavo in
okolico, potem navaja zgodovinske podatke o prvotnih lastnikih in njihovih
naslednikih.
29
Punik, J., 1980. Velika knjiga o vremenu. Ljubljana, Cankarjeva zaloba, str. 59
- 27 -
XII. knjiga: Opisuje Hrvako in Morsko krajino, zlasti njune utrdbe, za katere
je Kranjska toliko rtvovala. Dvanajsta knjiga je najobseneja in hkrati tudi
najbolj brana knjiga.
XIII, XIV, XV knjiga: Vsebujejo zgodovino od prazgodovine do avstrijske

oblasti. 30
30
Rupel, 1969, str. 502
- 28 -
4. VREME IN PODNEBJE V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE

4.1. VREMENSKI ZNAKI IN POJAVI KOT OSNOVA ZA
PRVOTNE VREMENSKE NAPOVEDI
Pralovek je z uvajanjem poljedelstva postal vedno bolj odvisen od vremenskih
dogajanj. Lepo ali slabo vreme je postalo izredno pomembno v novem nainu ivljenja.
Ko se je lovek ustalil, se je priel e bolj zanimati za vreme. Pomembni so bili
predvsem oblanost, padavine, blisk in grom, veter, neurja. Vreme je namre predvsem
vplivalo na posevke. Prebivalstvo si je izredne vremenske dogodke zapomnilo, kasneje
so jih tudi vpisovali na koledar, tako so nastali razni reki, ki jih poznamo e danes.
Pozornosti pa niso vredni toliko zaradi resnine vrednosti, ampak kot dokaz, da so se
nai predniki zanimali za vreme.31
4.2. SPLONI PRIKAZ PODNEBJA KRANJSKE

Podnebje je povpreno stanje vremena v daljem asovnem razdobju. Valvasor v
zaetku tretje knjige opisuje splone podnebne znailnosti Kranjske, v nadaljevanju pa
se podrobneje posveti nenavadnim oziroma ekstremnim vremenskim pojavom, ki imajo
negativen vpliv na kmetijske pridelke. V podnebju so tako izraeni temperaturni in
padavinski ekstremi ter pogostost znailnih vremenskih pojavov kot so padavine,
nevihte, hude zime, sue.32
Prva asociacija ob misli, kakno je vreme v Sloveniji, je spremenljivost, tako
asovna kot prostorska. V Sloveniji se na relativno majhnem prostoru nekaj nad 20 000
km prepletajo raznolike reliefne oblike, ki vplivajo na spremenljivost podnebje.
Kranjska je zajemala obmoje dananje Gorenjske, Ljubljansko kotlino, Notranjsko, v
posameznih obdobjih e osrednjo in vzhodno Istro, Idrijsko, Dolenjsko. Obmoje
Kranjske lei na stikaliu treh klimatskih tipov, ki brez meja prehajajo drug v drugega.
Zaradi zelo razgibanega reliefa se zelo poznajo lokalne znailnost, ki vplivajo na
podnebje. Nadmorska viina, reliefna izoblikovanost in prevetrenost povzroajo, da so
na relativno majhnem prostoru velike predvsem temperaturne spremembe. Reliefno so
najbolj pomembna obmoja, kjer se povrje zelo hitro dvigne od morja na Visoke
dinarske planote in Alpe, ter na drugi strani spusti proti Panonski kotlini, ter velika
31
32
Punik, 1980, str. 37

Ciperle, 1899, str. 29
- 29 -
razlenjenost povrja s kotlinami in dolinami, krakimi polji, planotami, hribovji,

grievji. Alpe in visoke dinarske planote predstavljajo prepreko za dotekajoe zrane
mase in so velikega pomena za vremenske in podnebne znailnosti Slovenije. Podobno
je veljalo tudi za Kranjsko. Pomemben vpliv na podnebje ima tudi lega v srednjih
geografskih irinah, kjer se iz dneva v dan menjavajo vplivi velikih obmoij visokega in
nizkega zranega pritiska.
Iz istih razlogov kot v zaetku, bomo uporabili izraz osrednja Slovenija namesto
Kranjska. Vreme v Sloveniji veinoma doloajo tiri zrane mase, ki nastajajo nad
obsenimi homogenimi deli zemeljskega povrja in se navzemajo njegovih
temperaturnih in vlanostnih lastnosti.33 Zrano maso, ki se oblikuje nad severno
Evrazijo, imenujemo Sibirski anticiklon. Povzroa mrzlo vreme, ki je sprva e oblano
z manjimi snenimi padavinami. Ponavadi je rahlo vetrovno, na Primorskem pa piha
burja. V topli polovici leta jo spremljajo plohe in nevihte.
Iz nad severnega Atlantika k nam prihaja Islandski ciklon, ki prinaa
enakomerne, neprekinjene padavine. Vreme je vetrovno, poleti so pogosto nevihte.
Azorski anticiklon nastane nad subtropskim delom Atlantika. Ob Azorskem anticiklonu
je pri nas vreme vroe, soparno, vidljivost je slaba, pojavljajo se posamezne vroinske
nevihte. Pozimi pa se pojavi temperaturna inverzija z meglo, nad meglo pa je vreme
sonno in toplo. Redkeje je nae ozemlje pod vplivom tropske kontinentalne zrane
mase, ki nastaja nad Saharo. Poleti prinaa sonno in vroe vreme, pozimi pa je odjuga
in temperaturni obrat, megla je redkeje. Padavine prinaajo predvsem zahodni in
jugozahodni vetrovi. Ti vetrovi se ob orografskih pregradah prinejo dvigati, kjer se
ohlajajo in prinejo nastajati padavine. Koliina padavin od obale proti Sneniku
naraa, tako je osrednji del Notranjske dobro namoen.
Joef Erben, profesor v Pragi, v svojih spisih iz leta 1866 opisuje tudi podnebje
Kranjske. Najpomembneji dejavnik, ki zaznamuje podnebje na Kranjskem, je relief.
Saj gore, ki zapirajo deelo proti morju, moni vetrovi, obilno deevje in bliina visokih
Alp povzroajo, da Kranjska nima takne klime kot bi jo morala imeti.34 Kot
najtopleje kraje na Kranjskem navaja Krko polje, obmoje Metlike in rnomlja,
sledijo krake doline, Ljubljanska dolina in del Idrijske doline. Najhladneji kraji na
33
Ogrin, D., 2004. Vreme in podnebje. V: Narava Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 73-102
Erben, J., 1866. Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statistinem in zgodovinskem spregledu.
Ljubljana, Slovenska matica, str. 5
34
- 30 -
Kranjskem so planote in alpski svet od Triglava, Karavank do Kamnikih planin, Suha

krajina in Kras.35
Podnebje Kranjske je v svojem najbolj znanem delu hvalil tudi Valvasor: Kako
zgledno dobra in plemenita deela mora biti Kranjska in s kako izvrstnim, primerno
meanim podnebjem je obdarovana, se kae prav iz mnoine in zgodnjega dozorevanja
sadja. Kadar namre v prvem delu ali na Gorenjskem enja ali vinja zori, tedaj
dozorevajo v notranjem delu ali na Vipavskem e breskve, grozdje in vsake vrste sadje,
eprav lei vmes le tri milje irok gozd, Hruica imenovan36
Nato Valvasor e posebej poudari majhnost in spremenljivost Kranjske:
Akoravno Kranjska ni posebno velika, obutimo v podnebju tako velike razlike kot
nikjer drugod. Zrak je sicer e precej mil, vendar pa tudi dokaj spremenljiv: spreminja
se rad ne le s asom, ampak tudi s krajem in pokrajino; zato zorijo sadei, zlasti
drevesni, mnogo prej v tem kakor v onem kraju, tako da rasto letu e jagode, enje in
vinje, le-tam pa e migljajo hruke in grozdje, eprav razdalja med takimi kraji esto
ne znaa ve ko dan hoda ali dva.37
Tretje poglavje tretje knjige Slave Vojvodine Kranjske je posveeno podnebju.
Del tega poglavja je e preveden v slovenino, preostanek sem poizkuala prevesti po
svojih najboljih moeh. Naslednje poglavje temelji na dosedanjih in mojih prevodih
tretjega poglavja.
35
Erben, 1866, str. 5

Valvazor, 1689, knjiga III, str. 311
37
Prat tam, str. 311
36
- 31 -
4.3. VREMENSKI POJAVI NA KRANJSKEM

Raznolikost vremenskih pojavov je stalnica zmerno toplega podnebja. Z
menjavanjem letnih asov se menjavajo tudi vremenski pojavi. Nekakna stalnica je, da
pozimi snei in temperature padejo pod 0C, poletja so vroa z obasnimi plohami,
pomlad in jesen sta nekakni vmesni obdobji. Valvasor je v svojem delu celo poglavje
posvetil vremenu in vremenskim pojavom, pa tudi v drugih poglavjih pogosto najdemo
zapis o vremenu. Zapisi v delu se veinoma nanaajo na nenavadne vremenske pojave.
Ko je bilo nenavadno deevno poletje ali huda sua, ko je bilo pozimi zelo veliko snega
ali pa ko je bila topla zima. e pogosteji pa so zapisi o enkratnih ekstremnih
vremenskih pojavih kot so toa, poplave, pozeba itd.
Zaradi obsenosti Slave sem si pri iskanju zapisov pomagala z Repertorijem k
Slavi iz leta 1901. Iskala sem po geslih, ki se navezujejo na vreme. Uporabila sem
sledee: das Wetter, wolken, der Wind, der Sturm, die Bora, das Gewitter, der Hagel,
Hochwasser, die die berschwemmung, der Donner, der Schnee, Wetteschuff, der
Regn, der Frost, der Blitz
4.3.1. TOA
Najve Valvasorjevih zapisov v Slavi vojvodini Kranjski se je nanaa na too.
Znailno za too je bilo, da se je vedno pojavila nenadno in puala za seboj veliko
kodo. lo je za posamezne ekstremne dogodke, katerih posledica je bila velika koda.
Toa je padavina kroglastih, trdih in prosojnih ledenih zrn s premerom nad 5 mm.
Nastaja v kumulusih ob nevihtah, ko se pojavljajo moni vzponski tokovi. Na e nastale
sneinke in sodro se v obliki lupinastih plasti primrznejo podhlajene kapljice. Ko so
zrnca dovolj teka, da premagajo silo vzornika, zano padati proti tlom.38
Nastanek toe Valvasor pojasnjuje na bolj slikovit nain: Bolj kot deela lei
blije morju, bolj silovitim neurjem je pria. Temu pripisujem tudi razlog za to, zakaj v
teh deelah tako pogosto pada toa in zakaj tako morje kot tudi gore tako mono in
silovito zapirajo too. V tem, namre visokem, s snegom pokritem gorovju se na
zaetku odpre nekaj, kar je podobno megli ali dimu, iz tega se na koncu zbere oblak, ki
se ovija in spleta okoli gorovja, nato pa se vzpne v viino. Nato zane pihati moan
38
Geografija. 2001. Tri, Uila International, str. 557
- 32 -
veter, ki te novonastale oblake zane korajno potiskati naprej. Zaradi monega

premikanja in hrupa, ki nastane pri pihanju, se odprejo e ostali vetrovi in trijo skupaj.
Nato tako reko pride do grozne bitke med vetrom in oblaki, med razlinimi hladnimi in
toplimi parami, dokler se tako zelo vznemirjen oblak od jezne nepotrpeljivosti ne
vname in zane udarjati in plameneti z bliskom in gromom in nastane taka krama
39
in
ropot, ko da bi v oblaku nekaj vzkipelo v popolnem prevretku. Nato se vremenski

udarec prenese drugam, ozraje pa je rtano z goreimi vijugami, vekrat
prepognjenimi rtami. Med takim bliskanjem in grmenjem ranjen in raztrgan oblak nato
namesto krvi ali solz nasipa zrna toe in zaskrbljujoe nevihte, tako da iz polj spet
izame veliko solz.40
Zanimiv je Valvasorjev dodatek, da tudi na Korokem pogosto prihaja do toe,
podobno kot na tajerskem, vendar pa ne tako izdatno kot na Kranjskem. Za too je
znailno, da nastane nad najbolj pregretimi in rodovitnimi niinskimi grievnatimi
predeli, medtem ko je v gorskem svetu pogosteja sodra.41
V zaetku poglavja Valvasor pojasnjuje kako nastaja toa. Temve toa, ki ni
ni drugana kot zmrznjena kapljica vode, v kateri najprej pusti pasti take kapljice vode,
s pomojo ostre zrane okolice, skozi katero mora toa iti, tu se kapljice formirajo za
padanje in se v trenutku strdijo. Takrat kadar se oblak zoi ali razdeli, znotraj njega ne
more nastati nobena toa. Povrhu tega se lahko tudi materija toe (namre vodena
vlanost) skupaj z ali v oblakih s pomojo monega zvoka ali poka prestavi kam
drugam: saj razdelitev oblakov in njihovo zoenje prav lahko tam zgoraj sproi taken
veter, ki hladen de in vodne oblake spravi iz nae okolice in jih naene kam drugam.
eprav so oblaki prestavljeni drugam, pa e vedno vsebujejo kamne toe, ki morajo po
tem, ko se oblak razdeli, pasti dol; tako kamni toe po tem, ko oblak ni ve tako debel,
temve veliko bolj obutljiv in luknjiast, ponekod celo raztrgan ne more ve udariti
tako mono in trdo, kot pred kratkim, ko oblak e ni bil razdeljen.42
Nastanek toe po Valvasorju smo e spoznali, vekrat pa opisuje e posledice
toe. Toa povzroa kodo na poljinah, sadnem drevju, vinogradih, Valvasor opisuje:
Toa dela po vsej Kranjski deeli veliko kodo, ker pada zelo rada. Oblaki pridejo od
39
Valvasor, 1986, knjiga III, str., 320

Prav tam, str. 321
41
Prav tam, str. 321
42
Prav tam, str. 320
40
- 33 -
snenikov. Kjer se toa usuje, je vse belo, kakor bi sneilo. Iz tega se razbere, da vasih
ne gre brez znatne kode.43
Toa je pogosto omenjena v kroniki, ker povzroa veliko kodo in kakor pravi
polihistor, ne prizanaa nikomur. Toa ne potole samo polja, ampak tudi oklesti sadno
drevje in vinsko trto celo tako mono, da rodi ele tretje leto. Prav tako propade tudi
krma. Kadar pa pada toa med monim dejem in ni hudega vetra, tedaj ni velike
kode.44
Valvasor je ugotovil, da mona toa ne unii samo posevkov, ampak tudi
drevesa in ivino: Pogosto pada toa tako ostro in s tako monimi vetrovi, da se celo
najmoneja drevesa upognejo do zemlje in jih celo podrejo silni sunkoviti in strano
udarjajoi vetrovi. Vasih je tudi ivina ubita po toi. Ko v takni nevihti rolja v
nabitem oblaku, padajo iz njega kamni toe ali pa samo male krogle med posevke in na
ivino, tako da oboje pokona.45
Poleg trenutne kode baron navaja tudi dolgorono. Toa je pogostokrat
povzroila lakoto in bedo. Ko nevihta s too stole ozimno namre penico, jemen in
podobno in je tako poletna etev zopet uniena, ko ni prosa, fiola, lee in drugega,
tedaj pride ubogi gospodar v veliko stisko in bedo. Kadar mono pada toa in je vse
belo od nje in je zemlja vsa pokrita z njo, nastane velika lakota. Vasih pade v nevihti s
too tri do tiri prste na debelo toe in lei celo do drugega dne.46
Toa najbolj prizadene revnega loveka, saj mu unii e tisto malo kar ima. V
Slavi je Valvasor pomiloval revea. Pravi namre: Ko nevihta popolnoma unii
ozimno ito, kot je penica, zatem pa unii e jaro ito, kot so stronice fiol, grah in
soja, in drugo, se reven lovek znajde v veliki stiski in klavrnem stanju. Ko res mono
pada toa, je od nje vse belo, zemlja pa popolnoma prekrita z njo. Kdaj pa pade celo za
tri ali tiri prste toe, ki lei na tleh do naslednjega dneva. Vasih pada tako mona in
silovita toa, ki jo spremlja tako moan veter, da se podrejo in popolnoma upognejo e
tako mona drevesa. Marsikdaj toa pokoduje celo ivino, ko se vri taka nevihta.47
Posebej zanimivo je, kaken obseg so zavzemala enkratna neurja s too.
Valvasor o obsegu toe. Tudi obseg toe je razlien. Vasih ujma toe zajema pas, ki je
43
Valvasor, 1986, knjiga III, str. 311

Prav tam , str. 311
45
Prav tam, str. 312
46
Prav tam, str. 312
47
Prav tam, str. 311
44
- 34 -
irok etrt milje48 ali samo etrtino polovice milje ali pa samo streljaj. Vendar je vasih
pas toe irok tudi do pol ali celo za eno miljo.49 Potem nadaljuje s e podrobnejim
opisom. V dolino pa se pas toe vlee na tri, tiri, pet, est, celo sedem milj ali e dalje,
a vasih prav tako le etrt milje. Pogosto naredi nenavadne skoke in prizadene kodo
zelo razlino; v enem kraju, v drugem pa je brez nje. Hoem rei, v zaetku poti ona
potole, nato odleti brez kode dalje in zopet naredi na novem kraju kodo.50 Nikoli pa
ne pustoi po celi deeli: Kljub temu toa nikoli ne povzroi opustoenja vse deele.
Niti na posevkih niti v vinogradih, kajti njeni pasovi ne teejo vsako leto tono enako,
ampak se deloma premikajo nekoliko na to ali ono stran. A vendar kogar zadane, jo
dobro obuti, posebno reven kmet, kateri je zaradi tega e bolj potisnjen v siromatvo in
upanje na drugo leto.51
Avtor Slave vojvodine Kranjske se je udil, da nekatera obmoja toa pogosto
udari, nekatere pa vedno izpusti: Pogosto potole dvakrat, trikrat, tirikrat ali petkrat na
njivah, leeih skupaj ali v soseini, medtem ko nekaterim v sredini ali zraven leeim
njivam popolnoma prizanese. Temu se mora lovek najbolj uditi. Pogostokrat se
ponavlja pas opustoenja na istih poljih; v naslednjem letu pada toa pa prav na istih, na
katerih je prizadejala kodo prejnje leto. Toa potole celo dve, tri leta zaporedoma isti
pas, prav tako pa tudi zelo pogosto dvakrat, trikrat ali tirikrat v enem letu zadane koda
po toi ista podroja.52 V drugem odlomku Valvasor opisuje sledee. Toa pogosto
pada vekrat na leto, zgodi pa se, da pada vekrat v enem dnevu: Poleti pada toa
pogosto dvakrat, celo trikrat na dan, s tem pogosto povzroi veliko kode, zlasti kadar
se usiplje sama s svojimi kamni, torej brez deevnih kapelj, nosi pa jo moan veter; saj
tako ne prizadene samo polj, temve tudi sadee dreves, skupaj s ebeljim voskom:
dogaja se, da se vasih ele v drugem ali ele v tretjem letu po toi, vinska trta obraste
in obrodi grozdje. Podobno je s hrano. Kadar pa je toa pomeana z ogromnimi denimi
kapljami, pri tem pa je ne nosi moan veter, pa ne pride do nobene posebne kode.
Pogosto padajo tudi za pest debeli kamni toe, sicer pa najvekrat v velikosti lenika ali
fiola.53
48
Valvasor je uporabljal nemko miljo. Ena nemka milja znaa 7500m.

50
Prav tam, str. 311
51
Prav tam, str. 311
52
Prav tam, str. 312
53
Valvasor, 1986, knjiga II, str. 180
49
- 35 -
Za primerjavo, v trideset letnem obdobju 1961 1990 je bila v Sloveniji toa v

povpreju ve kot dva dneva na leto.54 Valvasor opisuje, da pada toa poleti dvakrat ali
celo trikrat na dan. Tako nastane velika koda, zlasti kadar se usiplje sama s svojimi
kamni brez deevnih kapelj in kadar jo nosi moan veter. 55 Dolinar navaja, da sta toa
in sodra najpogosteji v gorskem in hribovitem svetu. V nijem svetu je toa pogosteja,
v predgorju od 1- do 2-krat letno. V povpreju je manj toe na vejih ravninah, kot so
Vipavska dolina, zahodni del Ljubljanske kotline, Celjska kotlina, Bela krajina, Krko
Breiko polje, Pomurje in Obala.56
Slika 8: Prostorska porazdelitev povprenega tevila dni s too in sodro v
vegetacijskem obdobju (maj september) za obdobje 1961 - 2004
Vir: Dolinar, 2005

Zaradi pomanjkanja podatkov oziroma ne navajanja krajev kjer se je pojavljala
toa, ne moremo ugotoviti ali so bil v Valvasorjevem asu najbolj izpostavljena ista
obmoja kot danes.
54
Geografija, 2001, str. 557

56
Dolinar, M., 2005. Spremenljivost pogostosti neviht in toe v obdobju 1961-2004. Ujma, 19, str. 35
55
- 36 -
4.3.2. NEVIHTA, GROM

Toa je vezana na pojav neviht, zato moramo nadaljevati z obravnavo nevihte.
Nevihta je vremenski pojav, za katerega so znailni hudi nalivi, grmenje, bliskanje,
viharen veter in vasih tudi toa, povezani z mogonimi nevihtnimi oblaki.57 Grom
obiajno razumemo kot bobnenje oz. hrup, ki sledi pojavu bliska med nevihtami. V
Sloveniji so nevihte precej pogost pojav. Dolinar (2005) navaja, da se iz Furlanije ez
Slovenijo na avstrijsko Koroko in tajersko razteza pas, kjer so zelo pogoste nevihte.
Ocenjuje, da imamo v tem pasu okrog 50 nevihtnih dni letno, pri emer ve kot dve
tretjini nevihtnih dni padeta na poletni as. V Sloveniji so v obdobju 1961-2004 od maja
do septembra na vseh vremenskih postajah zabeleili ve kot 20 neviht. Najve jih je
bilo v Ljubljani in Novem Mestu, najmanj v Koevju.58
Valvasor vekrat omenja grom v navezi z bliskom oz. nevihto. Najvekrat ga
oznai kot nenaden, moan hrup. Zanimiv je podatek za primerjavo z dananjimi
merjenji. Valvasor omenja, da je na Kranjskem letno po 30 neviht in toa pada po 3-4
krat na leto.
Pri opazovanju neviht ja mono prisotna subjektivna ocena opazovalca, odvisna
od njegove vestnosti. Ker navadno zajamejo le manji del obmoja, so ta opazovanja
krajevno med seboj neprimerljiva. Navedimo nekaj primerov iz Valvasorja.
Na Kranjsko prihajajo nevihte veinoma iz visokih gora, zlasti s snenikov in z
drugih hribov, ki so zelo visoki. Ondi nastanejo mnogokrat iz tevilnih jam in preduhov.
Najprej se dvigne iz njih nekakni dim, se nenadoma zgosti v rn oblak in ta kmalu
iztrese too, blisk in grom.
V nadaljevanju pisec pojasnjuje, da na Kranjskem redkokdaj mine poletni dan
brez bliskanja in grmenja. En udarec povzroi drugega, ogenj zaradi grmenja obsveti
drugega, kar pomeni, da se pogosto v eni noi ne zgodi samo 10, temve celo 20 udarov
groma, ter da vse tako mono pretrese, kot bi prilo do potresa. Vreme ni prav ni
milostno.59
Strela pogosto udari v razline blinje visoke objekte. Pogosto udari v cerkvene
zvonike, v graine ali druge stavbe, kot tudi v drevesa, e posebno rado pa udari v
hraste. Potemtakem so enako neredko prizadeti ljudje in ivina, kar pomeni, da ne mine
57
58
59

Dolinar, 2005, str. 30
- 37 -
leto, v katerem ne bi vsaj en lovek na Kranjskem umrl od bliska (udara strele), e

posebno na Krasu in Uki gori. Letno zaradi strele umre veliko tevilo ljudi in ivine, e
posebno ovc, veliko pa jih je samo ranjenih. Med Ljubljano, Igom in Vrhniko ubije
strela pri spravilu sena veliko ljudi, kot tudi pri drugih opravilih na polju in v hiah, kot
tudi v cerkvenih zvonikih tiste, ki so udarjali na zvonike. e posebno rada pa strela
udari v graine, v cerkve in druge stavbe, kot tudi v drevesa, ki stojijo na visokih
griih: tam se tudi veliko bolj grozno slii kot na ravnini, saj strese in pretrese vse,
ravno tako kot pri potresu. Pri tem bliskanje tako mono sveti in tako mono plamti, da
se vsa okolica tako razsvetli, kot bi vse do tal pogorelo, in bi ognjevit bli strele elel
posnemati arke sonca.60
Najpogosteje se nevihte razbesnijo v Primorskih pokrajinah: Zlasti iztrese grom
rad in pogosto svojo jezo v pokrajini proti morju, tako na Pivki in na Krasu; tu pogosto
pobija ivino in ljudi. Nekajkrat udari v eni noi ali enem dnevu nad dvajset, trideset pa
tudi tirideset krat.61
Valvasor poroa, da nevihte povzroajo veliko kodo Kranjski: Obenem se tako
mono bliska, kot bi vse gorelo; zato se nekomu, ki takne nevihte e ni videl, to ne
more zdeti drugae kot sam sodni dan. Kranjska bi bila pravo jedro blaenosti in
rodovitnosti, e ji ne bi te blaenosti obutno zmanjevale te nevihte: izrauni kaejo,
da nevihte povzroijo tako kodo, da se vsako leto unii ena petina sadja in ostalih
pridelkov, vasih pa tudi ve. Kljub temu pa toa v deeli ne povzroi draenja niti pri
itu niti pri vinu, saj udarec poteka vsako leto enako, vendarle pa malo tu, malo tam.
Kogar udari, ta to dobro obuti, posebno priden kmet, ki ga to potisne v tako stisko in
revino, da mu manjka kruha in mu morajo s hrano pomagati svojci. Z upanjem zre v
prihodnje leto. e te revne vaane v naslednjem in e naslednjem letu ponovno tako
mono in uniujoe prizadene toa, potem jim toa spet unii ves pridelek, in so
shrambe prazne, potem se znajdejo v hudi stiski; potem morajo mleti skorjo od dreves
in kruh delati iz tega, saj nimajo nobene zalobe ali zaloge ita, ki bi jim ostala, razen
tiste, s katero pridejo do novega ita in si z njim utegnejo pomagati. Pri tem pa vendarle
veini manjka rauna, v katerem so e prej izrpali preostanek ita, e preden jim zraste
novo ito. Naloeni so jim namre visoki davki, prispevki in ostale investicije. Iz tega
velja, da je sreen tisti kmet, ki ima ez vse leto dovolj kruha ali povpraevanja. Ne
glede na to, pa zahtevajo pomanjkanje kruha neredko tudi sami: pri emer, ko pride
60
61

Prav tam, str. 311
- 38 -
novo ito, kmalu pozabijo na stisko, ki so jo pretrpeli. Varnosti ne pustijo, da pride

zraven na mizo: zato morajo kasneje, ko vse naenkrat poide, za mizo in hino imeti
ljubo potrpljenje.62
4.3.3. SNEG
Sneg je najpogosteja oblika padavin v trdnem stanju. V razlinih temperaturah
in vlanih razmerah nastajajo razline oblike snenih kristalov. Pravi sneni kristal je
zgrajen kot est kraka zvezdica. S priblievanjem temperature lediu se sneni kristali
sprijemajo v snene krpice oziroma sneinke, ki so pri priu bolj suhe in manje kot pri
bolj vlanem in lepljivem junem snegu.63
Valvasor pojasnjuje, da sneg ne zapade vedno ob istem asu, vasih snei
zgodaj, vasih pozno, navadno ele decembra ali januarja, vasih pa tudi e novembra.
Po navadi ni visokega snega, pa tudi dolgo se ne dri. eprav namre pozimi pogosto
snei, zapiha vendar iznenada gorak veter, ki stopi ves sneg in tako se vreme brez
stalnosti menja. Zato tudi ne uporabljajo sani, razen pri Ljubljani in po Gorenjskem,
zakaj to lei visoko med sneniki. Na Krasu, v Istri in tam okoli zemlja sicer ne zmrzne,
vendar pa pihajo tako mrzli in ostri vetrovi, da loveku tako reko srce reejo. Kar pa je
lealo ob morju, preko divjega hribovja, na drugih straneh kot na Krasu, Pivkem,
Vipavi in Istri, je bilo zelo poredko zasneeno: in e je tja kdaj padel sneg, po dveh ali
treh dneh ni ve ivotaril tam, ampak se je kmalu stopil.64 Nenavadno je bilo 5. maja,
ko je dopoldne prielo sneiti in je zapadlo dve pedi snega.
4.3.4. DE
De je najpogosteja oblika padavin v tekoem stanju. Nastaja, ko se ob
ohlajanju zraka dosee toka rosia in se del vodne pare kondenzira v majhne vodne
kapljice. Z zdruevanjem majhnih kapljic v veje te postajajo edalje teje, in ko jih
vzgonski zrani tokovi ne morejo ve drati v oblaku, v obliki deja padajo proti
povrju Zemlje.65
62

64
65
63
- 39 -
V Slavi je kar nekaj podatkov o deju. Valvasor navaja. Po deju Kranjske ne

eja, ker jo ta pogosto obilno namaka, tudi kadar se ga najmanj nadeja. Vasih ne vidi
oblaka, in glej, nenadoma se v gorah, zlasti v visokih snenikih, dvigne meglica, ki se
takoj spremeni v ploho, in sicer po navadi v mrzlo ploho, ki shladi zrak. Pozimi se
zgodi nasprotno; e tedaj deuje, postane zrak topel. Razlika prihaja od tod, ker piha ob
poletnem deevju mrzel, pozimi pa topel veter. In vekrat deuje dvakrat, trikrat ali celo
tirikrat na dan, posebno na Gorenjskem pod sneniki, kajti tam okrog ne more
zagotoviti za dve ali tri ure ali bo suho ali de. Vendar ni tako, da bi prav vsak dan bil
moker, saj mine tudi osem, vekrat celo tirinajst dni, da e kapljica ne pade. Dogaja se
tudi, da poleti sicer ne deuje dolgo in v enem kosu, temve nenadoma, mono in
kratko, torej, da kmalu spet preneha. Po navadi se podobno z dejem dogaja tudi
jesenske dneve, zaradi esar vode kmalu visoko narastejo.66
4.3.5. MEGLA
Megla nastane tako, da se kondenzira preseena vodna para na kondenzacijskih
jedrih, kar se zgodi zaradi ohlajanja vlanega zraka do toke rosia ali z meanjem
toplega vlanega zraka s hladnim zrakom ali zaradi poveanja vodne pare v zraku
zaradi izhlapevanja. Poznamo razline vrste megle, najpogosteja je radiacijska.
Znailna je za hladne, jasne in mirne noi, ko tla z nemotenim izarevanjem intenzivno
oddajajo energijo, ki so jo nakopiila ez dan. Ob ohlajanju do rosia ohladijo tudi
zrak v neposredni bliini tal, tako da nastane gosta, le nekaj metrov debela meglena
plast.67
Valvasor poroa, da je na Gorenjskem redkokdaj megla, pogosto pa je na
Dolenjskem in na Srednjem Kranjskem. Okoli Ljubljane pa se jeseni in vso zimo zgosti
tako mono, da ljudje skoraj ne vidijo drug drugega. Megla lei vso no do kake devete
ali desete ali enajste dopoldan. In ta megla je zelo nezdrava, ker povzroa rada kaelj in
katar, eprav meni gospod doktor v latinskem spisu, da pogosta in mona megla
Ljubljananom malo koduje zaradi mnogega ognja in dima, ki se z njim zrak isti.
Gosta megla ne zastrupi tako kmalu zraka in ga ne dela sprejemljivega za strupene in
66
67

- 40 -
nalezljive bolezni, ki jo pogost dim izboljuje. V nekih dolenjskih krajih nastane

pogosto velika megla tudi poleti.68
4.3.6. SLANA
Slana je v ledene kristale sublimirana vodna para na hladnih predmetih pri tleh.
Beli ledeni kristali so lahko luskasti ali igliasti. Slana lahko predvsem med
spomladanskimi pozebami povzroi veliko kodo v kmetijstvu.69 Valvasor je pravilno
sklepal, da je slana hi megle in mraza. Na Kranjskem je slana jeseni prav mona, zlasti
na Gorenjskem, saj le-to glede mraza dale prekaa druge dele. Zgodaj zjutraj, ko pade
slana, je vse belo kakor pobeljen zid. Dostikrat se dri slana tri dni zapovrstjo; to
napravi ajdi na polju nepopisno kodo, tako da se precej nato ito podrai. Prebivalci
sprejmejo bledega gosta z majanjem glave in zaskrbljenim pogledom ter vidijo v njem
belo alno tanico polja.70
4.3.7. VETER
Veter je gibanje zraka zaradi razlik v zranem tlaku. Njegovi znailni lastnosti
sta smer in hitrost. Veter nastane kot izravnalni tok zraka med obmoji z razlinim
zranim tlakom. Nastane pa tudi zaradi krajevnih temperaturnih razlik.71
Valvasor opisuje Kras in Istro kot najbolj vetrovni pokrajini. Poroa, da a krasu
in v Istri pihajo tako mrzli vetrovi, da v srce reejo. eprav sta omenjeni pokrajini le
izjemoma zasneeni.
Kranjska ni preve izpostavljena vetrovom, ugotavlja Valvasor. V splonem so
vetrovi na Kranjskem ugodni in zdravi, kljub temu niso stalni, ampak se hitro
spreminjajo. Najmoneji pihajo na Krasu, in sicer pozimi. V notranjosti ni monih
vetrov in pogosto pihajo po nekaj dni moneji, hladni vzhodni vetrovi. Jeseni v
glavnem ni monejih vetrov; Zato pa pomlad utrpi najpogosteje in najmoneje
vetrove. Tako se tudi v deeli Kranjski ne dogaja ni novega in nenavadnega; saj tudi v
drugih krajih marca in aprila pogosto pihajo vetrovi.72
68

Geografija, 2001, str. 502.
70
71
72
69
- 41 -
Vasih na Kranjskem zapiha tudi moneji veter: Sicer pa vasih tudi poleti
zapiha moan viharni veter, tedaj ko se razbesni tudi neurje; kajti neurje ima ves as
oster viharni veter za tovaria; kot je v navadi tudi v drugih deelah, vihar in nevihta
ponavadi nastopita v drubi. Poleg tega se veter v poletnem asu ne premika veliko.
Pozimi pa je veliko bolj vetrovno, za tak as je veinoma znailen vzhodnik, ki traja ve
dni zaporedoma, eprav vendarle ni tako moan.73
Po zapisih Valvasorja najmoneji veter piha na Krasu in v okolici Pivke.
Povzroa precej nevenosti domainom. Na Krasu in v Pivki veter mono piha zlasti
pozimi, ko vzhodnik viga in drvi s tako mojo, da niti ljudje niti ivina ne morejo
napredovati, ko se veter z vso mojo razpihuje. Taken je dva, tri, tiri ali pet dni, in e
ve dni zaporedoma. S svojo silovitostjo vre na tla loveka in konja; zato je bolje, ko
je veter tako razpoloen, ostati doma. Ne odnaa le listja, ampak tudi pesek in kamne;
viga tako mono, da bolijo uesa.74
Posebno pozornost je Valvasor namenil posebnemu vetru, ki ga imenuje
Veternik. Posebno zanimiv je njegov nastanek: V visokih Alpah je globoka luknja, ki se
imenuje Veternik. Kar po nemko pomeni: tisti, ki dela veter. Kajti e vre vanjo
kamen, iz nje zapiha moan veter. To sem tudi sam pred mnogimi leti poskusil. Pravijo,
da veter pride ven najbr tudi sam od sebe in sicer s tako mojo, da je nemogoe priti
blizu. Zato torej vrtinasti veter, ki nastane v istem revirju, imenujemo Vetrenek, ker
menimo, da prihaja iz te luknje.75
73

Prav tam, str. 307
75
Prav tam, knjiga II, str. 169
74
- 42 -
4.3.8. BURJA
Burja je hladen in sunkovit veter iz severovzhodne smeri, ki se na Primorskem
in drugih delih severnega Jadrana sicer pojavlja prek celega leta. Nastane takrat, kadar
se zaradi razlike med zranim tlakom nad celino in morjem hladneji ter gosteji zrak
iznad celine prek grebenov visokih krakih planot kot nekaken slap preliva na
primorsko stran. Ogrevanje zraka pri spuanju povzroa njegovo osuevanje, zato se
oblanost razblini in prevlada suho in sonno, navadno za ve dni stabilno vreme.76
Valvasor omenja predvsem mo burje. Vekrat morajo potniki nazaj, e zapiha veter.
Pravijo mu burja in prihaja nekako od vzhoda. e se resno loti in, rekel bi, napolni
svoja debela lica z zranim strelivom, ne more nobeden lovek obstati, tedaj je
nemogoe, da bi kdo pe ali na konju priel od Gabrka iz Senoe v Trst ali obratno.77
76
77

Valvasor, 1689, knjiga IV, str. 615
- 43 -
4.4. VREMENSKE ZNAILNOSTI LETNIH ASOV

Lega v zmerno toplem pasu prinaa deelam, ki leijo na tem obmoju, tudi tiri
letne ase. Poleg pomladi in jeseni, poznamo e poletje in zimo. Slednja sta prav zaradi
svojih nasprotnih lastnostih najbolj zanimiva. Tudi Valvasor je v svojem delu posvetil
nekaj misli poletju in zimi.
4.4.1. ZIMA
Zima je najhladneji izmed letnih asov. Koledarsko se prine 21. decembra in
traja do 23. marca. Vremensko pa praviloma zima nastopi e prej in se, v kolikor je
zima mila, tudi kona pred omenjenim datumom.
Valvasor poroa, da zime v asu nastajanja dela niso bile ostre. Zima pa ni tako
huda, je precej mila in znosna. Sicer vekrat snei, toda sneg ne lei dolgo, temve
kmalu izgine; zato tudi nimajo v deeli sani razen ponekod na Gorenjskem, kjer je zima
ostreja in vztrajneja in se led ne staja tako kmalu kakor v drugih krajih.78 Pa tudi na
Notranjskem ni ni drugae: Na Notranjskem (okolica Pivke) ne pade dosti snega. Toda
pozimi divja vasih neverjetno moan veter, ki prevraa konje in ljudi.79
Valvasor je opazil velike razlike so tudi med samimi pokrajinami znotraj
Kranjske. Mraz se pozimi, ko po pravici vlada, prav milostno kae. Na splono zmrzne
zemlja ele v decembru in se odpre konec sveana; medtem jo mraz vekrat zajame in
spet izpusti. Vasih so od mraza tudi kaj prej strdi in se tudi kaj kasneje zmeha. Na
splono se pravi mraz zane kakor v mnogih krajih na Nemkem okoli novega leta in se
dri prav resno do zaetka sveana, ko se prelomi in postane mileji. Vendar je tudi
glede mraza znatna razlika na Kranjskem, zakaj na Gorenjskem je vasih e vse trdo od
mraza in je sneg e prav visok, ko se na Dolenjskem e vse taja in poganja, a v Istri in
tam okoli e vse cvete.80
78

Prav tam, str. 307
80
Prav tam, str. 307
79
- 44 -
4.4.2. POLETJE
Poletje je nasprotno od zime najtopleji mesec. Koledarsko je omejen od 21.
junija do 21. septembra. Za poletje so znailne visoke temperature, plohe in nevihte.
Valvasor je napisal nekaj svojih opaanj o tem letnem asu.
Najslabi del poletja so po Valvasorjevem mnenju nevihte. Deela nekoliko
izgubi od svoje sree, ker jo v poletnem asu razsvetljujejo grozni in strani bliski in ker
divja vasih krut grom.81
Poletje na Kranjskem opisuje Valvasor kot prijetno, toplo obdobje. Poleti obuti
Kranjska prijetno umerjeno toploto. Gorenjska ima zgodaj zjutraj hladen in skoraj mrzel
zrak, ker lei visoko in so takoj nad njo sneniki. Proti Hrvaki pa je zelo toplo in vroe.
Na Krasu in v Istri sonce mono ge in silno greje. Drugae pa de in pogosta toa
precej slabita in blaita pripeko; tudi sneniki store svoje, ker z njih vedno pihlja ist in
hladen zrak ali veter, ki zmanjuje vroino. Da, poleti jo vasih hlad kar premaga, zlasti
e deuje in pada v gorah toa; tedaj veter loveku tako shladi koo, da se kar zgrozi in
skoraj mraz obuti. Takega ohlajevanja zraka in poivitve pa ne more uivati kranjska
stran, ki lei proti Hrvaki, temve mora potrpeljivo prenaati nadvse hudo vroino,
ker ni tam v bliini nobenega snenika in ker je deela prav nizka; to vea silo vroine.
Tudi drugod na Kranjskem se opaa ta razlika: kraj je bolj hladen in zraen, im vie
lei na hribu, v niavah in kotlinah ali na ravnih poljih pa obuti vejo soparico. 82 Ko
v najveji poletni vroini deelo obie de, pa visoke gore obie sneg; gore so videti
tako, kot da bi jih nekdo prekril z belo brisao.83
81

Prav tam, str. 310
83
Prav tam, str. 310
82
- 45 -
4.5. VREME IN PRAZNOVERJE

V Valvasorjevem asu je bilo praznoverje e mono prisotno med preprostim
ljudstvom in je doseglo viek v naih krajih sredi 17. stoletja. Znanstveniki irom
Evrope pa so si naravne pojave razlagali na znanstven nain. Valvasor je bil primer
lainega znanstvenika. Skual je naravne pojave pojasniti na znanstven nain in
praviloma ni verjel v arovnice. e pa ni nael pravega znanstvenega razloga za
nastanek naravnega pojava, je popustil praznoverju. V Slavi tako najdemo ve zapisov,
kjer so prisotne arovnice in podobna imaginarna bitja.
Po Valvasorju naj bi bila Kranjska deela coprnic e oiena, z izjemo
Snenika, Loa, Cerknice in Planine. Navajam: zakaj v tistih krajih, ki lee med
velikanskimi divjinami, je vasih nemalo te golazni. Ko pa le kaj o njih zvedo, br
ujamejo ta coprnika babieta in jih spravijo na grmado.
Reisp (1981) je v svojem delu izrazil zanimanje za Valvasorjevo osebno stalie.
Ugotavlja, da se v Slavi pogosto kaejo Valvasorjeva osebna stalia o odganjanju toe
z zvonjenjem, streljanjem, molitvami in o vpraanju, kako so vpleteni v nastanek toe
hudi in coprnice. Reisp navaja tudi primer: Sicer priznavajo hudobnice na natezalnici,
da so tega ali onega dne naredile too, toda jaz zase tega ne morem verjeti.84 Valvasor
pravi, da je preprosto ljudstvo prepriano, da pripravljajo too coprnice, sam pa misli,
da se to zgodi povsem naravno. Po drugi strani pa Valvasor meni, da utegne Bog vasih
za kazen dopustiti too na naraven nain. Francesci mu potrdi z obsenim dodatkom in
dokazi iz raznih zgodb. Valvasor se je oitno hotel iztrgati ljudskim razlagam in najti
znanstvene utemeljitve, medte ko se Francisci e vedno oklepa praznoverja.85
V nadaljevanju navajam nekaj primerov Valvasorjevega odnosa do praznoverja.
Gre predvsem za pojasnjevanje vremenskih pojavov. O tem, kako na Jezerskem nastaja
megla, de in sneg. e vre kamen v silno globoko luknjo pri Jezerskemu, ine megla
iz nje ter nastane de, sneg, grmenje in toa. Tako domaini.86 Valvasor pa je menil,
da mora biti na dnu globoka mlaka, ki polje meglo, e jo kamen vzburi. S svojimi
pogostimi hlapovi naredi nevihto s snegom, too in grmenjem. 87
84
Reisp, 1981, str. 259

Prav tam, str. 259
86
87
85
- 46 -
Niso luknje samo na Jezerskem, Valvasor navaja pet lukenj, ki povzroajo

nevihte in druge vremenske neprilike. Hudih jam je na Kranjskem v glavnem pet. Ker
nastajajo iz njih velike nevihte, jih vsako leto blagoslove, da bi jih s tem pomirili in jim
silo zlomili. e se to ne bi zgodilo so ljudje prepriani, da bi povzroile hudo nevihto.
e postanejo te luknje uporne in viharne, se dviga iz njih para, dimu ali megli podobna;
iz nje nastanejo rni oblaki , ki se iz njih usuje mona toa ter unii vsa polja.88
Tudi pogosto deevje ali sua nista nakljuni. Sicer niso krive arovnice, ampak
pogosto zvonjenje, s katerim naj bi odganjali de oziroma suo. Nebo kaznuje vasih
vso deelo z mokro ali suho ibo tako trdo, da traja sua precej asa na kodo ita, vina
in sadja. Krivdo, da tako dolgo ne deuje, dajem nekoliko pogostemu zvonjenju, ki se
zdi da preganja de. Br ko se namre pokae oblak, zano v vseh zvonikih zvoniti iz
strahu pred too; tako da razdelijo in preenejo oblake.89
Valvasor je skual poudariti razliko med njegovim znanstvenim mnenjem in
mnenjem preprostega ljudstva. Preprosto ljudstvo meni, da pripravljajo too coprnice;
zato zano mono zvonit z vsemi zvonovi, br ko opazijo, da se blia nevihta. e se
pokae le en sam rn oblak, bijejo povsod plat zvona. V ta namen morajo podnevi in
ponoi cerkovniki in zvonikarji ali vasih njih ene, otroci ali posli straiti v stolpu pri
zvonovih in paziti, da morejo precej, ko se zane bliskati in grmeti ali ko se nebo rno
pooblai, z vsemi zvonovi zvoniti. e pa se mono bliska in v oblakih grom mono
grmi, bobni in ropota, morajo duhovniki, naj si bo dan ali no, iz hie in se br postaviti
pred cerkvijo na pokopalie, da izene hudia iz oblakov. e bi to opustili, bi niti v
upniu ne bili varni pred kmeti.90
Zakljuimo lahko z Valvasorjevimi besedami, ki same zase e najve povedo o
problematiki praznoverja. Ne ljubi se nam obseno razpravljati o tem, temve pustimo,
da te zadeve nadalje med seboj doreejo poznavalci narave; dasiravno je moj boj e
skromno izbojevan z dobrim uspehom samim, kot tudi z dale segajoo uporabo, ki mi
priznavata zmago. Saj niti zvonjenje niti streljanje niso loili oblakov, po nevihti, zlasti
po taki, ki jo spremljajo bliski in grmenje, niso zlomili njene velikanske moi; v
nekaterih mestih rimskega cesarstva, kot npr. v Nrnbergu ali drugje, tako kot tudi, ko
pride mona nevihta, v vseh glavnih cerkvah mono zvonijo z velikimi zvonovi: saj
88
Valvasor, 1986, knjiga IV, str. 473

Prav tam, knjiga III, str. 311
90
Prav tam, str. 311
89
- 47 -
ljudje smatrajo nevihte, e posebno pa too, za nenaravno delo coprnic in se zaradi tega
proti temu borijo z zvonjenjem zvonov.91
91
- 48 -
5. VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. STOLETJA

DO ZAETKA 18. STOLETJA
Podnebje od 14. do 18. stoletja sem vsaj deloma skuala rekonstruirati s
pomojo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Valvasor je veinoma opisoval
splone podnebne znailnosti in tudi posamezne nenavadne vremenske dogodke.
Opisoval je tisto, kar je sam videl in doivel ter tudi tisto, kar so mu pripovedovali
drugi. Valvasorja sem dopolnila z Dolniarjevo ljubljansko kroniko 1660 - 1718, ki jo
je objavil Punik (1980). Dolniarjeva kronika nudi podatke za notranjo Slovenijo.
Uporabila sem tudi podatke Iz kronike krkega mesta, ki je delo Koblarja (1899) in iz
Arkove Zgodovine Idrije (1931), kjer se podatki navezujejo bolj na lokalne razmere.
Svoje ugotovitve sem primerjala z ugotovitvami Trontlja (1997), ki se je tudi e
ukvarjal z izdelavo kronike. Najbolj dragoceni podatki Trontlja so o kmekih letinah iz
asopisa Kmeki glas.
V kronolokem pregledu vremenskih dogodkov so zbrani podatki o uinkih
oziroma posledicah, ki jih je pustilo vreme. Govorimo o poplavah, neurjih, suah, slabih
letinah, pomakanju, viharjih
5.1. KRONIKA IZREDNIH VREMENSKIH DOGODKOV

Eden najpomembnejih virov, ki sem jih uporabila za izdelavo kronike, je
Dolniarjeva Ljubljanska kronika 1660-1718. Dolniar je bil kronist in soustanovitelj
ter lan Academie operosorum. V kroniki je podal zapiske o vanejih verskih in
dravnih dogodkih v Ljubljani. Poroa o veselicah, znamenitih zgradbah, rojstvih in
smrtih imenitnih oseb in tudi o vremenu ter rodovitnosti polja. Kronika vsebuje sicer
kratke podatke, vendar ti nudijo sliko tedanjega ljubljanskega ivljenja. Kronika je
pomembna predvsem zato, ker nikjer drugod ne najdemo toliko podatkov o takratnem
znanstvenem ivljenju, astronomskih, meteorolokih in hidrolokih opazovanj.
Zanimali so me predvsem zapiski, ki se nanaajo na vremenske pojave in na letino, ki je
bila posledica ugodnega ali slabega vremena.92
Vreme je pomemben del naravnega okolja. Neposredno ali posredno vpliva na
veliko naih aktivnosti. Najbolj ga opazimo takrat, ko nas prizadene z izjemnimi ali
nevarnimi pojavi, ki lahko ogrozijo nae imetje, varnost ali celo ivljenja. Taki pojavi
92
Punik, J., 1980. Velika knjiga o vremenu. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 38.
- 49 -
so na primer viharni veter, toa, moni nalivi, led in poledica, pozeba. Podnebje je
skupek znailnosti vremena v nekem kraju. Lahko ga razumemo kot okvir, znotraj
katerega se giblje dejansko vreme na nekem kraju. Obiajno ga opiemo s povprenimi
in ekstremnimi vrednostmi meteorolokih spremenljivk za dalje, referenno obdobje.93
Kroniko smo zaeli z letom 1306, to leto je prvo za katerega smo nali podatek v
Valvasorju. Zakljuili smo jo z letom 1718, to je tudi zadnje leto v Dolniarjevi kroniki.
93
Agencija RS za okolje; http://www.arso.gov.si/vreme/
- 50 -
1306- 1309
Vsa leta so bile velike pozebe.94
1324
V tem letu je v Istri od marca do konca julija vladala sua, z izjemo obilnega deevja v
zaetku junija. Od 22. junija do boia ni bilo skoraj ni deja.95
1335
Poguben pohod udnih kobilic, ki so spoetka letele skozi Poljsko, eko in Avstrijo in
nato nadaljevale svoj polet v Rimsko cesarstvo. Iz tega se da domnevati, da niso pustile
Kranjske in sosednjih deel v miru. Letele so gosto kakor oblak ter zatemnile sonni
sijaj. Vsakokrat je prila nekakna prednja eta, kakor da bi onim za seboj morala
pripraviti kvartir. Poroali so, da so porle vse rastline, listje in travo, drevesa in zelia,
setev in cvet in niemur prizanesle razen vinogradom, teh so se vzdrale.96
1338
Kranjsko obiejo kobilice.97
1339
Kranjska zaradi kobilic spet izgubi vse poljske pridelke.98
Hud mraz, ki je v Istri povzroil tudi hudo lakoto.99
1392
Zima je nastopila zelo zgodaj. V septembru je bilo e silovito mrzlo, vse reke je
pokrival e debel led, snega pa ni bilo veliko. Mnogo ivine je poginilo zaradi
pomanjkanja krme.100
1408
Hud mraz v Istri101
1432
Bila je huda zima, a vroe poletje in dober pridelek.102
94
Trontelj, M., 1997. Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. Stoletja. Ljubljana, Hidrometeoroloki
zavod RS, str. 120, v: Plohl Maks, Iz kronike letin, Kmeki glas, Ljubljana, l. 1953
95
Ogrin, D., 1995. Podnebje slovenske Istre. Ljubljana, Knjinica Annales 11, str. 286
96
97
Prav tam, str. 299
98
Prav tam, str. 299
99
Cv: Ogrin, 1995, str. 287
100
Trontelj,1997, str. 120
101
102
Cv: Trontelj, 1997, str. 126
- 51 -
1437
Bila je izjemno mrzla zima Grozdje je bilo uitno e v juniju, a etev je bila slaba,
ker so ozimine zamrznile.103
1441
Na predveer sv. Antona Opata, 16. januarja leta 1441, se je v Trstu dvignila usoda
nemila in kruta s snegom, mrazom in tako monim vetrom, da so bile, zaradi odmrtja ali
izumrtja, uniene skoraj vse oljke na tem obmoju.
16. januar - V Trstu tako mrzlo, da so pomrznile vse oljke.104
1442
Izjemno velika koliina kobilic, ki so okupirale ve kot pet milj deele in 20. avgusta
istega leta napadle obmoje Ljubljane, od koder so se nato razirile proti Reki, Pazinu
in Istri ter uniile ne le proso, sirek in ajdo, ampak tudi vso travo. Na teritoriju Trsta so
prav tako napravile zelo veliko kodo na travi, nedotaknjene pa so pustile oljke, grozdje
in drugo sadje. Potem so se razirile v Furlanijo, Treviko in Padovansko ter okolico
Benetk, kjer so se znale v morju. Ta nadloga je trajala do 12. septembra.105
1443
Na Kranjskem je padlo 12 dolin snega.106
1475
Na Kranjskem, Krasu, v Furlaniji in Trst so v letu 1475 tri dni nepretrgoma deevale
velike koliine kobilic in te so v treh dneh pojedle vse ito in travo, na zemlji pa pustile
jajeca, iz katerih so se rodile mlade, ki so povzroale podobno kodo.107
1501
Bila je slaba letina. Mnogo deevja, pridelki malenkostni, splona draginja in
lakota.108
1503
V Istri je bila zima dolga in ostra.109
1510
Hudo pomanjkanje in lakota v Istri.110
103

105
Ogrin, 1995, str. 287
106
Valvasor, 1689, knjiga XV, str. 459
107
108
109
110
Ogrin, 1995, str. 288
104
- 52 -
1515
Bile so splone pozebe.111
1529
Poletje je bilo mokro in mrzlo, etev pozna.112
1537
V Ljubljani je bila velika povodenj. Po ulicah so se vozili s olni. Utonilo je dosti ljudi
in ivine.113
1540
V tem letu je bila na Kranjskem velika vroina in sonna pripeka, da se je od sue ne le
zemlja ko kamen strdila, temve tudi dosti gozdov vnelo.114
Velika sua. Zemlja je popokala. e 5. aprila je bilo vinsko trsje v cvetju, okrog 24.
avgusta pa opravljena trgatev. Zaradi velike sue se je mnogo grozdja na trtah posuilo.
Oktobra so dozorele druge enje. Na njivah je bilo aprila ito e zrelo, vroina pa je
pritisnila e v februarju.115
1542
Kranjsko so pustoila kuga, lakota in kobilice.116
25. julij Voda je tako narasla, da je skoraj vse mostove pobrala in deeli je grozil
vesoljni potop.117
1546
Huda sua zaradi katere je v nekateri predelih Istre odmrlo sadno drevje in je bila
uniena letina.118
1548
Huda sua v Istri.119
1550
Naglo narasla voda Savinje je odnesla v Savinjski dolini ito, ivino, vse brvi in
mostove ter vse, kar je dosegla v hiah in zunaj njih, nakar je sledila draginja in
lakota.120
111

113
Valvasor, 1689, knjiga XI, str. 665
114
Valvasor, 1986, str. 306
115
116
117
Valvasor, 1986,knjiga III, str. 307
118
119
120
Cv: Punik, 1980, str. 56
112
- 53 -
1554
Ob pustu je bil dva metra visok sneg. Ozimine so se pod snegom zaduile. Spomladi in
jeseni so bile velike pozebe.121
1559
Huda sua v Istri. Suilo se je sadno drevje, uniena je bila letina.122
1561
1562
1584
Padlo je nenavadno veliko snega.125
1586
Padlo je nenavadno veliko snega.126
1590
Zelo vroe poletje na Kranjskem.127
1608
Na Kranjskem je padlo veliko snega.128
Meseca januarja in februarja je na Kranjskem zapadel sneg. Jesen pa je bila, kakor v
povrailo za prestano neprijetno zimo, lepa. November je bil v cvetju a zopet silni
preobrat, pritisnila je strahovita zima.129
1609
V Ljubljani je zapadel taken sneg, da se ni moglo skozi hina vrata.130
1611
Nenavadno vinorodno leto. Pa zopet nesrea. Celi oblaki kobilic so prihajali od hrvake
strani. Ko so odle, je vse izgledalo kakor pogano in pokoeno.131
1613
Zagorel star grad na Kranjskem zaradi udara strele.132
121
Cv: Trontelj, 1997 str. 126

123
124
125
126
127
128
129
Prav tam, knjig XI, str. 550
130
Prav tam, str. 274; 719
131
122
- 54 -
1616
Istro je zajela vroina in velika sua. Veliko ljudi je zbolelo, ivina je poginjala.133
1627
Tako dolgo deevalo, da je ajda zaradi stalnega deevja e okoli sv. Elizabete (17.
november) bila na polju.134
1628
Zima je bila na Kranjskem tako mila, da se je kar v pomlad spremenila.135
Vekrat se je utrgal oblak in nastala je strana povodenj. Voda je odnesla cele vasi z
ljudmi in ivino.136
1631
5. februar Ljubljanica je od deja in snega zelo narasla.137
1633
22. november Taka povodenj, da so se ljudje v ladjah vozili po mestu.138
1634
Ob boiu je nastal jako hud mraz. Sava je zmrznila. Precej potem je postalo juno. Led
na Savi je grozovito pokal, se kopiil in povodenj je odnesla vse mline.139
1636
Nevihta je na Kranjskem pokodovala ve hi.140
1637
25. avgust - Sredi navadnega dne se je kar naenkrat razvila taka nevihta, da je
pokodovala ve hi.141
1644
Nevihta v predmestju Ljubljane.142
V okolici Trsta je bila velika sua, kar je bilo e zelenja, so ga porle kobilice.143
132
Prav tam, str. 162

Ogrin, 1995, str. 288
134
135
Prav tam, str. 312
136
Koblar, A., 1899. Iz kronike krkega mesta. Izvestja, IMDK IX (1899), str. 22
133
137

Koblar, 1899, str. 22
139
Prav tam, str. 23
140
Valvasor, 1689. knjiga XI, str. 721
141
142
Prav tam, str. 722
143
Ogrin, 1995, str. 289
138
- 55 -
V letu 1644 so bile na Kranjskem vse do 16. junija hude vroine z izredno suo, ki je
uniila ves sirek, koruzo, melone in drugo sadje. Pojavile so se tudi kobilice, ki so
pojedle celo figove liste.144
1648
Hud mraz na Kranjskem.145
1650
Moan veter v Ljubljani146
1654
Bila je huda zima in draginja, spomladi pa pozebe in poleti mokro. V maju so bile
hude toe zlasti na tajerskem.147
1657
Mona nevihta v Ljubljani.148
1660
To leto je na Kranjskem padlo toliko snega, da e od pamtiveka ne toliko.149
1665
9. avgust toa potolkla polje in vse uniila.150
1672
18. julij nevihta v Ljubljani.151
Nastala huda nevihta ob devetih zveer, ki je s korenino vred podrla veliko lipo za
stolnico in jo vrgla proti glavni ulici.152
1682
1. januar: Gorka zima, drevje poganja, cvetlice..153
1684
9. januar: strano mrzla zima, kakrne se nihe ni spominjal. Mnogo potnikov so
nali ob cestah mrtvih, mnogo ivea se je pokvarilo.154
1685
V neki fari na Kranjskem je mono padala suha toa.155
144
Prav tam, str. 289

Prav tam, str. 291
146
147
148
149
150
Prat tam, str. 56
151
152
153
Prav tam, str. 56
154
Prav tam, str. 56
145
- 56 -
27. januar: silen mraz, pozeblo mnogo dreves in trt.156

8. julij- Vihar na Kranjskem.157
11., 12., 13. september - Huda slana, ki je uniila vso ajdo in povzroila hudo
draginjo in pomanjkanje.158
1686
15. april- Na velikononi ponedeljek so zmrznila jezera in mlake z za dva prsta
debelim ledom. Naslednjo no je pritisnila huda zmrzal, zaradi esar je mnogo sadnega
drevja, ki je bilo v cvetju, pozeblo. Prav tako so utrpeli zaradi mraza veliko kodo
vinogradi in nasadi orehov ter celo itni posevki. Tudi bukovi gozdovi so mono
pozebli. Ljudje so doiveli hudo lakoto.159
28. april Nevihta v Ljubljani.160
5. maja, leta 1686, popoldne zaelo sneiti in snena odeja je prekrila pokrajino, ki bi
morala biti prekrita z roami.161
- Leta 1686 in sicer isto nepriakovanega dne, 7. maja je bila slana tako huda, da so
zmrznile cele doline, kodo pa so utrpela tako sadna drevesa kot tudi vinska trta.162
- Ob 4. uri popoldne je nastala strana nevihta; treilo je v deelno zalogo, kjer je bilo
500 stotov smodnika z mnogimi zaigalnicami in drugim gradivom.163
- Zima je bila topla z malo snega.164
1688
25. april Nevihta.165
december Poplave.166
1690
23. maj Deevalo in velika procesija ni la iz cerkve.167
155

157
158
159
Prav tam, str. 60
160
161
Prav tam, knjiga III, str. 307
162
Prav tam, str. 309
163
164
165
Prat tam, str. 442
166
Prat tam, str. 422
167
156
- 57 -
1693
30. september Ob 11. uri ponoi nastala nevihta; treilo je v zadnjo hio v
predmestju Sv. Janeza in upepelilo 8 hi.168
1696
junij Drago in nerodovitno leto je povzroilo veliko siromatvo in revne mnoice.169
1698
avgust Popoldne je nastala huda nevihta in udarila v Silberanov dvorec.
Slaba letina se ponavlja; ajda pa je precej obrodila.170
1700
13. avgust Zjutraj ob 10. uri je nenadoma nastal vihar, treilo je v Rotterjevo hii v
predmestju in v treh urah pogorelo 11 hi.
oktober Letonja letina ita in vina je bila srednja.171
1701
27. junij Zaradi velike sue in vroine je bila slovesna procesija k Sv. Kritofu.
Drugi dan je deevalo.172
28. julij Popoldne je nastala silna nevihta. Treilo je trikrat.173
1702
Zima je bila nenavadno mila, a pozni mraz je zelo zaviral zorenje. Konec leta je bil
gorak, moker, deeven in je povzroil veliko vodo.174
1703
To leto je bilo nenavadno mokro; bilo je mnogo povodnji.175
11. oktober Ljubljanica je zaradi tirinajstdnevnega deevja tako narasla, da se
starci esa takega ne spomnijo. V Krakovem in Trnovem so stale hie pol pod vodo, v
cerkvi Sv. Lovrenca je stala voda za pol moa visoko, pitalski most so obteili s
tekimi mlinskimi kamni, da ga vodna sila ne bi odnesla. Tudi Sava je silno narasla in
odnesla pol mostu pri Medvodah.176
168

Prav tam, str. 57
170
171
Prav tam, str. 57
172
Prav tam, str. 57
173
Prav tam, str. 57
174
Prav tam, str. 57
175
Prav tam, str. 57
176
Prav tam, str. 57
169
- 58 -
1704
To leto je bilo nenavadno suho in sua na Ljubljanskem polju je ajdo skoro vso
pokvarila.177
2. september Zaradi velike sue ni bila le procesija k Svetemu Kritofu pred osmimi
dnevi, ampak tudi danes k alostni Materi boji pri Svetem Florjanu. Pomo smo tudi
dosegli, saj je drugi dan dobro deevalo.178
1705
Na splono smo imeli letos voljno zimo, mokro pomlad in zelo suho poletje, tako da
sta imela ito in vino mnogo kode in je bilo nekoliko draginje.179
maj Deevno vreme je zaviralo zidanje pri stolnici.180
junij Ko je sua trajala e dlje asa, je bila procesija od stolnice k alostni Materi
boji pri Sv. Florjanu; in glej udo, e isti dan je deevalo.181
1706
To leto je bilo mokro in jug je neprenehoma gospodoval, sicer pa je bila letina dobra,
dovolj vina in ita.182
1707
Tudi to leto je bilo nenavadno mokro in je skoro vedno deevalo, vendar je bilo, hvala
Bogu, rodovitno in dovolj ita.183
4. oktober Ljubljanica prestopi v Ljubljani na Bregu do hi, ker je vso jesen deevalo
in posebno zadnjih deset dni. Sava se je razlila dale naokoli in z urnim tokom
napravila velikansko kodo, ker je trgala mline, mostove in hie.184
december Ta mesec je bil topel in deeven.185
1708
Vse leto je gospodaril jug ali gorski veter. Poletje je bilo zelo gorko in suho, da je ita
mono primanjkovalo. Zima je priela s Sv. Galom (16. okt), ko je zapal sneg in
napravil veliko kodo.186
177
Prav tam, str. 57

Cv. Punik, 1980, str. 57
179
180
Prav tam, str. 57
181
Prav tam, str. 57
182
Prav tam, str. 57
183
Cv: Punik, 1980, str. 58.
184
Prav tam, str. 58
185
Prav tam, str. 58
186
Prav tam, str. 58
178
- 59 -
Ves mesec je deevalo, vendar ne poznamo zime. Zadnjega februarja je k prejnjemu

zapal zelo velik sneg, ki se je trajal tri mesece in na Hruici oviral ves promet.187
14. marec Zaradi tee snega se je podrla streha procesijske hie na kapucinskem
vrtu.188
9. maj Zveer je treilo v pitalski zvonik189
11. maj Knez Porzia prav vzpodbudno spremlja presveto Renje Telo.190
december Je bil topel in moker.191
1709
Padlo je nenavadno veliko snega. Nastopil je ta mraz, da so sesalke, ki vodo iz jame
dvigajo, zmrznile. Kidali so sneg rudarji in gozdni delavci tiri tedne, da je bilo zopet
mogoe voziti.192
Zelo hud mraz, zaradi katerega so odmrle tevilne oljke193.
1710
Na splono je bilo leto mokro in viharno. Toa je pod Stino v drugo pobila v trinajstih
farah, predasna slana je tudi nekoliko okodovala nad Kranjem. 194
Potok Nikava je narasel in naredil ve sto goldinarjev kode.195
februar Osem dni je bil hud mraz.196
5. avgust Grozna nevihta z vrtinci in snegom v nekaj urah uniila vsa polja, tako da
so lastniki ostali brez pridelka, za katerega je kazalo, da bo obilen. Deelo je pahnila v
revino in minila so tri leta s skromno letino. Zaradi ostrega mraza so pomrle skoraj
vse oljke in mnoge trte.197
10. oktober Veliko deevja je povzroilo povodnji.198
december Konec tega leta je bil topel in moker.199
187
Cv: Puni, 1980, str. 57

Prav tam, str. 58
189
190
Prav tam, str. 58
191
Prav tam, str. 58
192
Arko, M., 1931. Zgodovina Idrije. Gorica, Katolika knjigarna , str. 72
193
194
Punik, 1980, 58 str.
195
Arko, 1931, str. 72
196
197
198
199
188
- 60 -
1711
To leto je bilo nenavadno mokro, kakor ga ne pomnijo niti najstareji ljudje; skoro vse
leto je prevladal jug in je vedno deevalo, razen tega asa poleti. V zaetku leta je
kazalo, da bo prevladoval jug in da bo mokro, ker je bil ves mesec topel in deeven.200
Zima je to leto trajala tri tedne, od 1. do 21. februarja, in je bila precej obutna.201
maj Ves mesec je bilo vreme deevno.202
1713
maj Na ta mesec so prvi prieli na gradu streljati s smodnikom proti nevihti.203
Zelo hud mraz v Istri.204
1714
To leto je bilo vseskozi vlano, zlasti jeseni, ko je povodenj naredila mnogo kode
otavi.205
Potok Nikava je zelo narasel in hitro odtekel; bilo je ve strahu kakor kode.206
september Deevalo je sicer skoraj vse leto, neprestano pa od 3. do 18. tega meseca;
vode so izstopile in kodovale zlasti senu.207
1715
Na splono je bilo leto mokro, sledilo je dolgi zimi.208
1716
15. januar Hud mraz, ki je dolgo trajal; potem je zapadel velik sneg. Iica je
popolnoma zmrznila.209
oktober Deevno vreme je trajno.210
1717
julij Sicer je vse leto deevalo, le zadnje tri tedne ne, zato je bila procesija iz stolnice
k Sv. Joefu, da bi dobili pohleven de; in res je e isti dan zadostno deevalo.211
1718
To leto je bilo suho, vroe in zdravo.212
200
Cv: Punik, 1980, str. 58.

Prav tam, str. 58
202
Prav tam, str. 58
203
Prav tam, str. 58
204
205
206
Arko, 1931, str. 72
207
208
Prav tam, str. 58
209
210
Prav tam, str. 58
211
201
- 61 -
januar V zaetku leta je mraz mono rasel.213

oktober Ta mesec je skoraj neprenehoma deevalo.214
december Prejnji in ta mesec sta bila skozi vedra in gorka.215
212
Prav tam, str. 58

Prav tam, str. 59
214
Prav tam, str. 59
215
Prav tam, str. 58
213
- 62 -
5.2. PRIMERJAVA NEKATERIH ZAPISOV V KRONIKI MED

VALVASORJEM IN DOLNIARJEM
V 17. stoletju verjetno niso bili najbolj natanni pri navajanju podatkov o
vremenu, bolj so boli prepueni lastni iniciativi in kritinosti. S primerjavo podatkov
Valvasorja in Dolniarja, ki sta bila sodobnika, bom skuala prikazati njuno natannost
in preciznost.
Valvasor za leto 1686 pie, da so: 15. aprila, na velikononi ponedeljek,
zmrznila jezera in mlake z dva prsta debelim ledom. Naslednjo no je pritisnila huda
zmrzal, zaradi esar je mnogo sadnega drevja, ki je bilo v cvetenju, ozeblo. Prav tako so
utrpeli zaradi mraza veliko kodo vinogradi in nasadi orehov ter celo itni posevki. Tudi
bukovi gozdovi so mono pozebli. Ljudje so doiveli hudo lakoto.216 Dolniar tega
leta ne opazi ni posebnega, razen: 28. aprila ob 4. uri popoldne je nastala strana
nevihta; treilo je v deelno zalogo, kjer je bilo 500 stotov smodnika z mnogimi
zaigalnicami in drugim gradivom: zaloga se je razletela in poruila ve hi.217
Drugi primer je za leto 1672. Valvasor poroa, da je bila 18. julija huda nevihta
v Ljubljani. Ljubljanski kronist pa, da je nastala huda nevihta ob devetih zveer, ki je s
korenino vred podrla veliko lipo za stolnico in jo vrgla proti glavni ulici.218 Povsem
upravieno lahko sumim, da avtorja opisujeta isto nevihto, ki je morala imeti oitne
posledice, da sta jo oba kronista umestila v svoja dela.
Tudi leta 1685 Valvasor in Dolniar nista bila sklepna. Valvasor poroa, da je v
neki fari na Kranjskem mono padala suha toa.219 Dolniar toe ni zaznal, opazil pa je,
da je bil 27. januarja silen mraz in je pozeblo mnogo dreves in trt.220 Valvasor e
opisuje vihar oziroma neurje, ki je divjalo 8. julija221, medtem ko Dolniar opisuje hudo
slano septembra, ki je uniila vso ajdo in tako povzroila hudo draginjo in
pomanjkanje.222 Valvasor in Dolniar, eprav sta bila sodobnika, sta le redko opisovala
iste dogodke. Dogodkov je bilo ve kot bi jih lahko zaznala samo dva kronista. Teko ju
je primerjati, se pa dobro dopolnjujeta. S sintezo skupnih podatkov, si lahko ustvarimo
okvirni pogled v vremenske razmere tistega asa.
216

218
Prav tam, str. 56
219
220
221
Valvasor, 1689, knjiga III , str. 307
222
217
- 63 -
5.3. ANALIZA ZAPISOV V KRONIKI PO POSAMEZNIH POJAVIH

5.3.1. OSTRE ZIME
Ostre zime same po sebi ne povzroajo velike kode, ker se odvijajo v obdobju,
ko vegetacija miruje. Kljub temu pa mone ohladitve ogroajo zdravje in ivljenje ljudi,
saj povzroajo podhladitev in poslabajo znake bolezni obtoil in dihal.223
V kroniki smo najvekrat zasledili podatke o ostri, mrzli zimi. Za ponazoritev
ostrine zim so uporabljene subjektivne ocene o stopnji mraza, npr. dolga in mrzla, hud
mraz, strahovit mraz ali pa v obliki posledice mraza kot so pozebe sadnega drevja, oljk.
Zapisi predstavljajo izredne dogodke, dogodke, ki so bili nenavadni, neobiajni za tisto
obdobje. Na podlagi pogostosti izrednih dogodkov lahko sklepamo na trende, ki so se
odvijali v posameznem obdobju.
Kljub pomanjkljivosti kronike lahko izpostavimo kraja obdobja s hladnejimi
zimami. Obdobja od 1400 do 1450, od 1630 do 1650, od 1680 do 1716. Ogrin (1995) je
v rekonstrukciji podnebja slovenske Istre na osnovi zbranih zapisov izpostavil dve
obdobji s hladnejimi zimami: med 1300 in 1570 (z vikoma med 1400-1450 in 14751570) ter med 1680 in 1865.224 V Evropi je tako imenovana mala ledena doba trajala
od 1430 do 1850. Imela je dva vrhunca ohladitev, prvega okoli leta 1470 in drugega
konec 17. stoletja. Obdobje drugega vrhunca ohladitve se prekriva z zapisi iz kronike,
medtem ko prvi viek ni istoveten. Priujoi podatki so okvirni, saj prikazujejo samo
ostre zime, ob predpostavki, da so bile ostale zime povprene in nezanimive, da bi jih
kronisti zabeleili. Lahko je bilo ve mrzlih zim, ki pa niso imele takih posledic, da bi
bile vredne zapisa.
Zelo malo je podatkov o milih zimah. Prvi podatek je za leto 1628, ve jih je po
letu 1700. Po letu 1700 se izmenino pojavljajo zapisi za ostre in mile zime, kar kae na
to, da so bile zime v tem asu spremenljive.
223
Agencija RS za okolje:
http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Naravne%20nes
re%c4%8de.pdf
224
Ogrin, 1995, str. 301
- 64 -
5.3.2. SUHA IN MOKRA OBDOBJA

Osnovni vzrok vsake sue je pomanjkanje padavin. Sua se razlikuje od drugih
naravnih nesre, saj se razvija poasi, vasih ve let, njen nastop pa lahko povzroi ve
dejavnikov. Lahko je uniujoa: vodne zaloge se izsuijo, kmetijski pridelki ne
uspevajo, ivali stradajo, podhranjenost in bolezni se razirijo. Sua je najbolj pogosta v
sunih predelih Afrike, posebno v Sahelu. V zadnjih letih je sua prizadela tudi Indijo in
dele Kitajske, Srednji vzhod, Avstralijo, dele Severne Amerike in Evropo.225
Nekoliko manj zapisov je o suhih in deevnih obdobjih. Podobno kot za ostre
zime, so tudi za ponazoritev su in deevnih obdobij uporabljene subjektivne ocene o
stopnji sue, npr. posuila se je vsa ajda, penica itd. Zapisi se nanaajo na posamezne
dneve, kar e oteuje rekonstrukcijo zapisov. Sua je meteorolokem pojmovanju dalje
obdobje brez padavin in jo poznamo v katerem koli letnem asu. Za kmetijstvo je bolj
pomembno, e je sua v vegetacijski dobi in je izrazitost sue odvisna predvsem od
zaloge vode v tleh in od poljin ali kmetijskih kultur. Dejavniki, ki vplivajo na suo, so
temperatura, osonenje, veter, relativna vlaga. Sue tako ne moremo preprosto definirati
s tevilom dni brez deja.226
Izpostavimo lahko eno suno obdobje in sicer od 1540 do 1560. Zapisi omenjajo
hudo suo v Istri, posebej bi e izpostavila leto 1540. Omenjenega leta naj bi prilo do
nenavadnega pojava za Kranjsko deelo, saj so enje v oktobru e drugi dozorele.
Malo podatkov imamo tudi za mokra obdobja. Ve strnjenih omemb imamo v zaetku
18. stoletja, ko nam je na voljo tudi ve podatkov. Zapisi se nanaajo na omembo
daljega, nenehnega deevja. Mono deevje in sneenje uniujeta ceste, eleznice,
infrastrukturo in telekomunikacijsko mreo. Moan veter predstavlja nevarnost za
letalstvo, pomorstvo in ribitvo, prav tako za visoke stavbe.
225
re%c4%8de.pdf
226
Trontelj, 1997, str. 10
- 65 -
Tabela 1: Pogostost izrednih vremenskih pojavov na Kranjskem od 14. do prve

polovice 18. stoletja
Ostre zime:
Mile zime:
1306, 1307, 1308, 1309, 1339, 1392, 1628, 1682, 1686, 1702, 1705, 1706,
1404, 1432, 1437, 1441, 1443, 1503, 1707, 1710, 1711, 1714
1515, 1554, 1584, 1586, 1608, 1609,
1648, 1654, 1660, 1684, 1685, 1686,
1709, 1710, 1713, 1715, 1716, 1726
Sue v vegetacijski dobi:
Moe v vegetacijski dobi:
1324, 1432, 1540, 1546, 1548, 1559, 1429, 1501, 1627, 1631, 1654, 1703,
1561, 1562, 1590, 1616, 1644, 1701, 1706, 1707, 1710 1711, 1714, 1715, 1717
1704, 1705, 1708, 1718
Neurja s too in monim vetrom:
Kobilice:
1613, 1628, 1636, 1637, 1644, 1650, 1335, 1338, 1339, 1442, 1475, 1542,
1654, 1657, 1665, 1672, 1685, 1686, 1611, 1644, 1720
1688, 1693, 1698, 1700, 1701, 1710
Poplave
Lakota, draginja
1537, 1542, 1550, 1628, 1633, 1634, 1501, 1542, 1550, 1654, 1685, 1686,
1688, 1702, 1703, 1707, 1710, 1714, 1726 1705, 1711
Tabela 1 prikazuje pogostost posameznih vremenskih nevenosti po letih. Najve
podatkov je za ostre zime, sledijo neurja s too in sue. Najmanj zapisov je o draginji in
kobilicah. Kobilice se ne pojavljajo pogosto in so le posledica daljih neugodnih
vremenskih razmer, podobno velja za lakoto in draginjo. Ostra zima, sua in neurja so
kratkotrajni dogodki, ki prizadenejo posamezno obmoje.
- 66 -
Graf 1: Izredni vremenski pojavi na Kranjskem po letih

Vremenski pojavi po letih
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
1300 1320 1340 1360 1380 1400 1420 1440 1460 1480 1500 1520 1540 1560 1580 1600 1620 1640 1660 1680 1700 1720
Leto
Ostre zime
Mile zime
Sue
Moe
Neurja, toa, veter
Kobilice
Poplave
Lakota, draginja
Graf 1 prikazuje pogostost posameznih vremenskih pojavov. Zaradi premajhnega tevila

podatkov teko izpostavimo odvisnosti posameznih dogodkov. ele po letu 1600 je
nekoliko ve podatkov. Zanimivo je, da kadar so bile ostre zime, ni bilo su in kadar so
bile mile zime, so se pojavljale tudi moe. Vse druge vzporednice pa bi bile glede na
koliino podatkov preveliko posploevanje.
5.3.3. NEURJA, TOA, MOAN VETER

Toa ima pogosto zelo uniujoe posledice. Zrna toe namre lahko doseejo
premer preko 10 cm in lahko padajo s hitrostjo ve kot 150 km/h. Zaradi toe znaa
svetovna koda v kmetijstvu letno ve kot 200 milijonov amerikih dolarjev. Neurja s
too povzroajo tudi smrtne rtve in veliko kode v mestih. v mestih. Ekstremni
vremenski dogodek lahko vkljuuje ve nesre hkrati ali njihovo hitro zaporedje.
Pogosto so v kronikah omenjene tudi nevihte. Zakaj so nevihte med
pogostejimi opisi, gre iskati v sami naravi vremenskega pojava. Nevihta z monim
grmenjem zbuja strah in neprijetne obutke in tudi kronisti ne morejo uiti tem
obutkom, zato ni udno, da so nevihte pogosto pojavljajo v njihovih zapisih. Mone
nevihte spremljajo nenadni elektrini pretoki v obliki strele. Nevihte pogosto spremljajo
moni nalivi ali toa, moan veter, vasih tudi sneg. Nevihte z monimi nalivi lahko
- 67 -
povzroijo hudournike poplave. V suhem obdobju lahko strele zanetijo poare v

divjini, gozdovih in na travnikih.227
Prvo poroilo o nevihti je iz leta 1657. Zgodnejih podatkov o neurjih, toi ali
monem vetru nisem nala, kar pa ne pomeni, da v preteklosti taki izrednih dogodkov ni
bilo. Najpogosteje so omenjene nevihte, ki so povzroile pokodbe na kmetijskih
pridelkih, bodisi na zgradbah. Podobno kot nevihte je veliko kodo naredila tudi toa,
njeno velikost so kronisti pogosto primerjali z lenikom, orehom.
Redki so zapisi, ki se nanaajo na moan veter. Viharji so silovita neurja z
monim vetrom. So nevarni so za ivljenja ljudi in ivali. Mono ovirajo cestni in
elezniki promet, zaradi njih zapirajo letalia.
Prikaz pogostosti neurij je aktualen predvsem zaradi spremljanja in prouevanje
podnebnih sprememb v zadnjem asu. Poleg tega, da se ugotavlja stopnjo in dinamiko
sprememb, ki se dogajajo v podnebju na nekoliko dalji rok, je zelo pomembno spremljanje
spreminjanja pogostosti ekstremnih meteorolokih in hidrolokih dogodkov. Frekvenca teh
dogodkov se poveuje. Zato bi bilo zanimivo pripraviti primerjavo med pogostostjo
ekstremnih vremenskih pojavov v preteklosti in danes.
5.3.4. KOBILICE
Kobilice, ki so v preteklosti obiskovale Kranjsko, so puavske kobilice, veliko
bolj znailne za obmoja v Afriki, na Srednjem vzhodu, v Aziji in juni Evropi. Ko so
vreme in ekoloke razmere primerni za razmnoevanje, se uelke zberejo na majhnem
obmoju. V nekaj mescih se oblikujejo veliki roji, ki letijo nizko in iejo hrano. S tem
ogroajo ivljenja milijonov kmetov in pastirjev na e tako na suo ranljivih
obmojih.228
Lakoto lahko povzroijo tudi uelke ali druge ivali, ki v neznanskih mnoinah
napadajo rastoe poljine ali uskladieno ito. Poleg tega, da poro ogromne koliine
hrane, pogosto prenaajo tudi bolezni. Med najbolj uniujoe uelke gotovo sodijo
227
re%c4%8de.pdf
228
re%c4%8de.pdf
- 68 -
afrike kobilice selivke. V enem samem roju jih je lahko do 50 000 milijonov.229
Verjetno najstarejo omembo o nenavadnem prihodu kobilic in njihovem uniujoem
obisku lahko beremo v Svetem pismu. Njihov pojav se v Svetem pismu povezuje z
Bojo kaznijo faraonu in ne kot posledico vremenskih neprilik. Njihov prihod je opisan
na slede nain: Mojzes je iztegnil palico nad egiptovsko deelo in Gospod je gnal
vzhodni veter v deelo ves tisti dan in vso no. Ko je napoilo jutro, je vzhodni veter
prinesel kobilice. In kobilice so prile ez vso egiptovsko deelo in se usedle po vseh
egiptovskih pokrajinah; taka velika mnoica kobilic, da jih ni bilo toliko do tedaj in jih
tudi potlej ne bo. Pokrile so povrino vse deele, da se je stemnilo. Porle so vsa zelia
in vse sadje na drevju, kar je pustila toa ni zelenega ni ostalo na drevju ne na poljskih
zeliih po vsej egiptovski deeli.230
Kobilice niso bile ni nenavadnega tako, kot za egiptovsko deelo kot tudi za
Kranjsko. Najve zapisov o kobilicah na Kranjskem imamo iz Valvasorjeve Slave
vojvodine Kranjske. Valvasor jih vekrat primerja s Turki, ki so tudi pustoili deelo v
tem obdobju. Na hudi sosed Turek, je priel na evropska tla; podoba njegovega
prihoda je bila, kakor vojska kobilic.231 Ne samo, da so jih primerjali s Turki, po
Valvasorjevem mnenju naj bi bile kobilice celo huja nadloga kot Turki. Deeli je to
bolj kodovalo ko uniujoi turki vpad in tako jo je Bog z dvojno kaznijo udaril,
namre z zgoraj omenjeno kugo in z lakoto, ki jo je ta golazen povzroila. Tudi lakota
je veliko ljudi pomorila.232 Prihod kobilic so tudi v asu Valvasorja razumeli podobno
kot v asu Mojzesa kot Bojo kazen. ele kasneje opazovanje podnebja in
vremenskih pojavov je privedlo do spoznanja, da je mnoini prihod kobilic posledica
daljega sunega obdobja. V iskanju hrane se kobilice selijo in pojedo e tisto malo kar
je ostalo od e tako osuene trave.
V kronikah sem nala sedem zapisov o kobilicah na Kranjskem. Prvi so
omenjene leta 1335, ponovijo se e leta 1338 in 1339. Dvakrat so se pojavile e v 15.
stoletju (1442, 1475), nato e 1542, e enkrat so omenjene 1644, zadnji pa 1720, ko so
naredile veliko kodo na sirku.
229
re%c4%8de.pdf
230
Sveto pismo stare in nove zaveze, 2003. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana,
Svetopisemska druba Slovenije, str. 67 (2Mz 10, 13-15)
231
232
Prat, tam, knjiga III, str. 307
- 69 -
Slika 9: Kobilice
Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kobilice-Valvasor.jpg
Prihodu kobilic v deelo je najvekrat sledila lakota, saj so pojedle vse rastline,
listje in travo, drevesa in zelia. Valvasor pripoveduje, da so ti nesreni poljski
delavci poeli ito na njivah in travo na travnikih in tratah do korenine, pokosili so polja
tako isto na golo, da ni ostalo sledu, ki bi bil kazal, da je tod kdaj kaj raslo.233
Zanimivo je, da so kobilice prizanaale vinogradom. Ker pa Turki ne pijejo vina, so
nekateri menili, da so kobilice predhodnica Turkov.
Proti kobilicam so se borili na razline naine, poskuali so jih pregnati z
dimom, ognjem, a ves trud je bil zaman. Valvasor pripoveduje, da so na Bavarskem v
boj proti kobilicam poslali celo armado kokoi, vendar se jim kobilice niso umaknile.
Br ko so jih kokoi popikale in pospravile, so na izpraznjeno mesto prile nove. Leta
1338 so se nad kobilice spravile torklje, jastrebi, vrane, srake, ter jih veino porle. Kar
jih je ostalo, pa je veina zaduil velik sneg.234
233
234
Valvasor, 1689. knjiga XV, str. 568

Valvasor, 1689. knjiga XV, str. 560
- 70 -
Kobilice naj bi po opisu imele est peruti in zobe, ki so se svetili kot kakor
dragulji. Letele so na gosto kot oblak ter zatemnile sonni sij. Razvrstile so se v grue
in skupine kakor v regimente, dvigale so se s sonnim vzhodom in ob deveti uri padle
na zemljo. Mejni grof Karel je dal na Bavarskem izmeriti obmoje, kjer so pristale
kobilice. Izmerili so irino 35 000 korakov, kar naj bi bilo ve kot tri nemke milje235,
doline pa v enem dnevu niso mogli prijezditi.236 Kobilice so selivke, tako tudi ni
nenavadno, da Valvasor opisuje, da so kobilice letale iz kraja v kraj, iz doline v dolino,
s polja na polje, sem ter tja po vsej deeli, a njih tabor se je razprostiral nad miljo dale.
Ko pa so se utaborile, so leale v kupih in kepah za ped visoko druga na drugi kakor
ebeli roj.237
Kobilice pa niso bile le nadloga preteklosti, tudi v 21. stoletju je problem kobilic
e vedno prisoten. Leta 2005 so kobilice pustoile v juni Franciji. Po prehodu kobilic
so polja izgledala kakor da bi bila poeta. Nekateri mnoini pojav rojev kobilic
povezujejo s spremembami ozraja, saj naj bi zaradi ogrevanja juna Evropa postopno
dobivala afriko podnebje. Vendar tokrat francoskih polj niso ogroale afrike kobilice
selivke, ampak evropske kobilice.238
O kobilicah so leta 2007 poroali iz Kenije, ki se v dravi v toliknem tevilu
niso pojavile e 45 let. Roji kobilic so se pojavili na severovzhodu Kenije in povzroili
kodo na poljinah. Oblasti so se pripravile na nadlene insekte s pesticidi. Puavske
kobilice se zaradi svoje redne narave zdruujejo v uniujoe roje, ki so sposobni
pojesti katero koli vegetacijo na svoji poti. Omenjene kobilice lahko vsak dan pojejo
koliino hrane enako svoji tei, kar pomeni, da lahko roj kobilic poje hrane za ve tiso
ljudi.239
235
Ena nemka milija je 7500m.

237
Prav tam, str. 306
238
http://bor.czp-vecer.si/vecer2000_XP/2005/07/20/2005-07-20%20STR-32-32%20MX-01%20IZD-0102-03-04-00-00%20PAG-ZADNJA-STRAN.PDF
236
239
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=159455
- 71 -
5.3.5. POPLAVE
Ob monem deevju lahko pride do poplav kjerkoli. Ranljive so vse poplavne
ravnice in mona neurja lahko povzroijo poplave v katerem koli delu sveta. Lahko se
pojavijo tudi po sunem obdobju, ko ob monem deevju voda ne more pronicati v
izsuena tla. Poplave se pojavljajo v ve oblikah, od majhnih hudournikih do obsenih
poplav na vejih obmojih. V Sloveniji poplave ogroajo slabih 15 % povrine
dravnega ozemlja, kar polovica od tega zavzema poreje Save. Poplave ogroajo
ivljenja ljudi in imetje povsod po svetu. V hidrologiji sta pojma poplava in povodenj
loena. Poplava je pogosteji in periodien pojav, medtem ko je povodenj ujma, ki se
dogodi redkeje in zapusti katastrofalne posledice.
Najve poroil je o narasli Ljubljanici. Kronist poroa o tem, da je odnaala
material, ivino, pa tudi o smrtnih rtvah. Izpostavila bi obdobje s poveanim pojavom
poplav od leta 1680 do 1720. Kljub temu, da za zgodneji as nimam podatkov, bi to
obdobje, tudi glede na navedbe o deevju oznaila kot bolj deevno obdobje. To
obdobje pa se hkrati prekriva z ostrimi, mrzlimi zimami. S tega bi lahko sklepala, da so
ostre zime povezane z deevnimi obdobjem v vegetacijski dobi. Vendar je glede
majhno tevilo podatkov taka povezava prezgodnja.
5.3.6. LAKOTA, DRAGINJA

Najpogosteji posledici neugodnih vremenski razmer sta lakota oziroma
pomanjkanje hrane ter posledino draginja. Draginja se kae v povianju cen, kar e
povea revino. V nadaljevanju naloge sem se posebej posvetila primerjavi gibanja
cen ita in vremenskim pojavom ter njunim medsebojnim vplivom. Draginja se je
pojavila po letu 1450 kot posledica su. Druga veja draginja pa je bila po letu 1680.
Razlog za pomanjkanje v 17. stoletju lahko poiemo tudi v neugodnih vremenskih
razmerah. Od 1680 do 1700 je bilo veliko neurij, nekaj sunih let, medtem ko je po letu
1700 obdobje mokrote, deja, emur sledijo tudi poplave.
- 72 -
5.4. PREBIVALSTVO IN VREME V DRUGI POLOVICI 17.

STOLETJA
5.4.1. GIBANJE TEVILA PREBIVALSTVA V LJUBLJANI
Vreme in vremenski pojavi imajo pomemben vpliv na drubene dejavnike. S
pomojo analize prebivalstva Ljubljane v drugi polovici 17. stoletja avtorja Marka
tuhca (1985) smo skuali prikazati morebitne povezave med neugodnimi vremenskimi
pojavi in gibanjem prebivalstva. Uporabila sem podatke, ki jih je tuhec pridobil iz
matinih knjig ljubljanskih upnij. Primerjala sem kronoloke opise vremena
in
podatke o tevilu rojstev in smrti v drugi polovici 17. stoletja. Ljubljana je bila v tistem
asu razdeljena med dve upniji: Sv. Nikolaja in Sv. Petra. tuhec je uporabil krstne,
porone in mrlike knjige za priujoe obdobje.
Da bi bili podatki bolj zgovorni, je tuhec obdobje razdelil na desetletja in s
pomojo podatkov o tevilu rojstev izraunal stopnjo rodnosti za posamezno desetletje.
Tabela 2 prikazuje stopnjo rodnosti za posamezno desetletje. Za izraun stopnje
rodnosti je uporabil izraune dr. Valenia (1977).
Tabela 2 : Rodnost ljubljanskih upnij

Desetletje
1651-1660
1661-1670
1671-1680
1681-1690
1691-1700
4892
5132
5372
5612
5852
41,33%
41,17%
41,43%
40,20%
37,41%
Povpreno
t.
prebivalcev
Stopnja
rodnosti
Vir: tuhec, 1985, str. 125
Stopnja natalitete je v tirih desetletjih 1651-1690 priblino enaka, v naslednjem
desetletju pa pade. Kljub temu ostaja e vedno zelo visoka in lahko trdimo, da njen
padec v zadnjem desetletju ni pogojen z bistvenimi strukturnimi spremembami tedanje
globalne drube, saj so take spremembe celo v najrazvitejih podrojih vplivale na
padec natalitete ele v 19. stoletju. Vzrok za relativno zmanjanje rojstev je verjetno
padec ivljenjskega standarda. Leta 1692 je bilo izpeljano razvrednotenje denarja, kar je
- 73 -
pomenilo povianje cen ita in posledino padec ivljenjskega standarda. To bi bil

lahko eden izmed razlogov za zmanjano eljo po otrocih.240
tevilo umrlih oseb ugotovimo na podlagi vpisov v mrliko knjigo, eprav so v
mrliko knjigo vpisani pokopi, lahko tevilo pokopov jemljemo kot tevilo smrti.
Graf 2: Gibanje rojstev in smrti na podroju stolne upnije 1650-1700
340
320
300
260
240
rojstva
220
smrti
200
180
160
140
120
100
16
50
16
52
16
54
16
56
16
58
16
60
16
62
16
64
16
66
16
68
16
70
16
72
16
74
16
76
16
78
16
80
16
82
16
84
16
86
16
88
16
90
16
92
16
94
16
96
16
98
17
00
t. prebivalcev
280
Leto
Vir: tuhec, 1985

Graf 2 prikazuje gibanje rojstev in smrti v drugi polovici 17. stoletja. Njuno nihanje je
odvisno od medsebojnega uinkovanja posebnih okoliin in splonega stanja
prebivalstva in gospodarstva. tevilo rojstev in smrti je v osnovi doloeno z velikostjo
in nihanjem tistih skupin, od katerih te dogodke priakujemo starostno strukturo
prebivalstva. Mnogokrat pa bistveno moneje vplivajo razni nepriakovani dogodki:
vojne, epidemije, lakote, naravne nesree, ki povzroijo, e delujejo posami, veje ali
manje demografske krize, izraene v precejnjem poveanju mrtvih in padcu rojstev,
ali pa povzroijo, e nastopijo skupaj, demografsko katastrofo, katere znailnost je
izredno poveanje smrtih primerov. Iz grafa 2 je razvidno, da v obravnavanem obdobju
ni bilo nobene demografske katastrofe, niti veje krize, saj poglavitna povzroitelja leteh vojna in kuga nista bila prisotna. Prisotne pa so bile slabe letine, ki ji lahko
ugotovimo iz gibanja cen na ljubljanskem ivilskem trgu.241
240
tuhec, M., 1985. Prebivalstvo Ljubljane v drugi polovici 17. stoletja na podlagi matinih knjig.
Kronika, asopis za slovensko krajevno zgodovino, 33, str. 125
241
tuhec, 1985, str. 125
- 74 -
Za lajo predstavljivost smo s pomojo podatkov o tevilu rojstev in smrti

izraunali naravni prirastek. Naravni prirastek smo nato primerjali z vremenskimi
razmerami.
Zaradi majhnega tevila podatkov o vremenu, si podrobneje poglejmo le podatke
o draginji in lakoti. Sklepamo, da naj bi se po letu, ko je bila draginja in pomanjkanje,
znial tudi naravni prirastek. Leta 1654 je omenjeno prvo pomanjkanje oziroma lakota
in istega leta je bil negativen naravni prirastek. Medsebojna povezanost je malo
verjetna, saj se navadno zmanjana rodnost kae nekoliko z zamikom, saj sama
nosenost traja devet mesecev.
Graf 3: Primerjava naravnega prirastka in vremenskih pojavov
Vir: tuhec, 1985

Drugo poroilo o lakoti je iz leta 1655. Temu letu sledi upad rodnosti in posledino tudi
naravnega prirastka, ki je negativen vse do leta 1669, ko je ponovno pozitiven. V
obdobju med 1655 in 1669 smo nali dve poroili o draginji in lakoti. Letu 1669 sledijo
tiri leta s pozitivnim naravnim prirastkom. Sklepamo lahko, da to obdobje prekine
draginja leta 1672. Po tem letu je naravni prirastek ponovno negativen. Ve omemb o
draginji imamo po letu 1684 in sicer v letih 1685, 1686, 1688, 1693, 1695, 1698, 1700.
- 75 -
Gibanje prebivalstva je v tem obdobju sledilo omembam draginje in lakote. Naravni

prirastek je v tem obdobju le trikrat pozitiven. V petdesetletnem obdobju od leta 1650
do 1700 je bilo le 14 let s pozitivnim prirastkom. Razloge ne gre iskati samo v
zmanjanem tevilu rojstev, ampak tudi v poveanem tevilu smrti. Smrtnost se je
poveala ob pomanjkanju in lakoti. Pomanjkanje so povzroile slabe letine, njih pa
neugodne vremenske razmere.
- 76 -
5.4.2. GIBANJE CEN ITA

Uporabili smo cene ita, ki jih je Valeni objavil v svoji razpravi itna trgovina
na Kranjskem in ljubljanske itne cene od srede 17. stoletja, na Ljubljanskem itnem
trgu od 1650 do 1700 (Valeni, 1977). Cene so iz evidenc itnih cen, ki jih je mestna
uprava ugotavljala ob trnih dneh. Objavljene so cene le enega trnega dne v vsakem
mesecu, ker bi se v nasprotnem primeru obseg podatkov zelo poveal. Cene se obiajno
od enega do drugega trnega dne niso bistveno spreminjale, moneje so se le ob slabih
letinah ob prehodu iz enega itnega leta v drugega.
Povzroitelji sprememb v gibanju cen v domaem itnem gospodarstvu so
spremembe v denarni vrednosti in merah, odvisne so tudi od obravnavanega asa.
Mona gibanja cen so bila posledica itnih letin, obilice ali pomakanja. V preteklosti je
bilo ito prevladujoi poljski pridelek, ki je dajalo najpomembnejo hrano. Zato so cene
ita toliko bolj pomembne za razumevanje drubenih znailnosti posameznega
obdobja.242
Zaradi e omenjenega padca vrednosti denarja bomo opazovali gibanje itnih
cen in njihov vpliv na smrtnost loeno za obdobje 1650-1690 in 1691-1700. V prvem
obdobju je nekaj let, ko je cena visoka (1651-1652, 1664, 1674-1675, 1685-1686),
vendar to na gibanje smrtnosti nima nobenega vpliva. Poglavitni oblikovalec rojstev in
smrti v obdobju 1650 do 1690 je struktura stolne upnije.
V obdobju 1691-1700 se cene zelo dvignejo leta 1692, nekoliko padejo v
naslednjih dveh letih, doseejo vrh leta 1695 in 1696 ter postopoma padajo do leta
1700, eprav so e vedno zelo visoke. Skok cen je nedvomno zaostril ivljenjske
razmere revnejih slojev ter povzroil doloeno podhranjenost in oslabelost, saj se
krivulja smrtnosti v letih 1693 1694 dvigne. Smrti so tevilne zlasti v zimskih mesecih
teh dveh let, pogosteje kot sicer v istem letnem obdobju, kar kae na neodpornost in
dovzetnost za bolezen. Ker pa v zadnjih letih tevilo umrlih strmo pada, se zdi, da je
smrt med tistimi sloji, ki jih je draginja prizadela, v obeh omenjenih letih pobrala
slabotne in bolehne, ki bi sicer umrli leto ali dve kasneje. Ostali so bili po naravi
odporneji, zato jih nove podraitve in pomanjkanje ni ve prizadelo.
Dvigu cen ne smemo pripisovati prevelikega vpliva na smrtnost. Tudi najvija
smrtnost je e vedno relativno zmerna. Ker pa je v nekaterih letih precej nija, se zdi, da
242
Valeni, V., 1977. itna trgovina na Kranjskem in ljubljanske itne cene od sred 17. stoletja do prve
svetovne vojne. Razprave, Ljubljana, Akademija znanosti in umetnosti, str. 246
- 77 -
povprena stopnja smrtnosti za to desetletje ni bistveno drugana kot v ostalih

desetletjih. Vpliv poveanih cen je torej v tem, da je smrtne primere bolj skoncentrirala.
Graf 4: Primerjava cen ita in vremenskih pojavov
Primerjava cen ita in vremenskih pojavov

160
140
Cena penice
120
100
80
60
40
20
0
1650
1655
1660
1665
1670
1675
1680
1685
1690
1695
1700
1705
1710
1715
1720
Leto
Cena penice v krajcarjih
Ostre zim e
Mile zime
Sua
Moe
Draginja, pom ankanje
Vir: Valeni, 1977

Valeni je uporabil trne cene od leta 1650-1720, na dan sv. Elizabete (19.
november), ko je bil v Ljubljani najveji letni sejem. Za gibanje cen je znailno znatno
nihanje od leta do leta. V asu od leta 1650 do 1690 so bila nihanja manja, a se je
vseeno zgodilo, da so cene poskoile tudi za 50%. Vzrok teh nihanj so bile slabe in
bolje letine. Ob dobrih letinah so se cene navadno zniale, ob slabih pa zviale.
Kakovost letin je tudi v naslednjih mesecih vplival na spreminjanje cen.
Nekaj poroil o letinah sta zapisala Valvasor in Dolniar. Njuno zanimanje je
bilo omejeno predvsem na opise nenavadnih letin, zlasti slabih. Valvasor omenja slabo
letino 1675 in 1685, kar je imelo za posledico veliko draginjo. Dolniar e dodaja, da je
na letino 1685 mono vplivala slana, ki je sredi septembra uniila ajdo.243 Dvig cen v
drugih letih gre verjetno pripisati zmanjani ponudbi ita, ki je sledila slabim letinam.
Leto 1680 je bilo po Dolniarjevi kroniki nenavadno plodno, ita in trta so dobro
obrodili.244 Gibanje cen to potrjuje, leta 1679 je bila cena mernika penice 62
243
244

Prav tam, str. 28
- 78 -
Toa
krajcarjev, leta 1680 pa 44 krajcarjev. Zaradi vejega pridelka je bila na trgu veja
ponudba, ki je povzroila padec cen.245
Do izrednega dviga cen je prilo v zadnjem desetletju 17. stoletja. Leta 1690 je
bila cena mernika penice 54, leta 1695 pa je dosegla 152 krajcarjev, kar je bil viek v
stoletnem obdobju. Ljubljanski kronist poroa o veliki podraitvi ita in kruha,
podraitev pripisuje poslabanju denarne vrednosti. Po oceni deelnih stanov je bila leta
1695 tudi zelo slaba letina. Temu se je pridruila e kodljiva denarna sprememba, ki je
povzroila, da so se podraila vsa ivila v deeli. V naslednjih letih so bile cene ita
nekoliko nije, eprav je ito slabo obrodilo tudi leta 1696. Ko so od leta 1700 naprej
bile bolje letine, so itne cene padle nazaj na raven pred veliko podraitvijo. Vzrok
visokih cen ita v zadnjem desetletju 17. stoletja je bil torej v slabih letinah in
razvrednotenju denarja.246
Cene so se razlikovale tudi med posameznimi meseci, najnije cene so bile
ponavadi julija, avgusta in septembra, najvije cene so bile najvekrat februarja in
marca. To je namre as, ko so bile zaloge ita od zadnje etve poveini prodane. e pa
so bile slabe napovedi za naslednjo letino, so cene ostale visoke tudi v prihodnjih
mesecih do etve. Na ustalitev cen ita je odloilno vplival uvoz ita. Tako cene niso
bile ve odvisne od slabih oziroma dobrih letin.247
245
Valeni, 1977, str. 363 (123)

Prav tam, str. 363 (123)
247
Prav tam, str. 355
246
- 79 -
Graf 5: Primerjava naravnega prirastka in cen ita v obdobju od 1650 do 1700
Vir: Valeni, 1977; tuhec, 1985

Liniji, ki ponazarjata gibanje naravnega prirastka in cen it potekata zrcalno z izjemo
nekaj posameznih let. Splona znailnost je, da kadar so se poveale cene ita, se je
posledino v kaknem letu zmanjala rodnost. Podobno prikazuje tudi graf 5. Cene ita
so najveji skok doivele v zadnjem obdobju od leta 1690 do 1700, naravni prirastek je
v tem istem obdobju padel. Pri cenah ita v predhodnem obdobju ne moremo izpostavit
posebnih znailnosti. Medtem ko pri naravnem prirastku lahko izpostavimo e obdobje
med 1660 in 1670, ko je bilo obdobje pozitivnega naravnega prirastka. Iz grafa 5 je tako
nemogoe izpostaviti zanesljive zakonitosti. Bilo bi nestrokovno posploevati in na silo
iskati povezanost med naravnim prirastkom in cenami ita. Saj na rodnost in smrtnost
vpliva e veliko drugih dejavnikov kot samo cene ita.
- 80 -
6. SKLEPNE MISLI
Naloga izhajal iz predpostavke, da je vreme v obdobju od 16. do 18. stoletja
vplivalo na gibanje prebivalstva in na cene ita. Rekonstrukcija vremena, gibanja
prebivalstva in cene ita je pokazala doloeno povezanosti. Bolj opazna povezanost je
med draginjo ali lakoto in med naravnim prirastkom. Znailno je, da je leto ali dve
zatem, ko je bila omenjena draginja, sledil manji naravni prirastek.
Povezanost med cenami penice in vremenskimi pojavi je tudi teko dololjiva,
ker imamo malo podatkov o vremenu. Vendar nam je vseeno uspelo najti povezave. Za
primer vzemimo leti 1675 in 1685, za kateri Valvasor omenja slabo letino, kar se odraa
tudi z visokimi cenami ita. Dvig cen v drugih letih gre pripisati zmanjani ponudbi
ita, ki je sledila slabim letinam. Nasprotno pa je bilo leto 1680, ki ga Dolniar
oznauje kot plodno, ita in trta so dobro obrodili. To potrjuje tudi gibanje cen. Zaradi
vejega pridelka je bila na trgu veja ponudba, ki je povzroila padec cen.
Pomembna je tudi povezanost med cenami ita, ki so odvisne od letin, in
naravnim prirastkom. Njuna povezanost se kae kakor zrcalna slika. Leto ali dve zatem,
ko so se mono poviale cene ita, je padel tudi naravni prirastek. Previdni moramo biti,
ker na naravni prirastek vpliva tako rodnost kot smrtnost. Poveano smrtnost
povzroajo e drugi dejavniki, kot so bolezni, vojna, ujme, pomanjkanje itd.
Glavni vir za izdelavo naloge je bila Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske.
Valvasor posveti podnebju in vremenskim razmeram tretjo knjigo do petega poglavja.
Tudi med ostalim obirnim tekstom je polno odstavkov, ki so tako ali drugae povezani
z vremenom. Iskanje podatkov smo omejili na gesla iz registra, saj bi bilo branje
celotnega dela predolgo in nesmiselno za obseg tega diplomskega dela. Zato je
zagotovo ostal neodkrit e kaken zanimiv odstavek.
Kronika vremenskih pojavov strnjeno prikazuje vse podatke, ki so povezani z
vremenom in podnebjem. Podatki iz Slave so dopolnjeni z Dolniarjevo kroniko in
Kroniko Krkega mesta, s kroniko Istre, ki jo je sestavil Ogrin in kroniko Trontlja.
Zdrueni podatki nam nudijo pogled v klimatske razmere od 16. do 18. stoletja.
Izpostavimo lahko suno obdobje med letoma 1540 in 1560. Obdobje z nadpovprenimi
padavinami v vegetacijski dobi je bilo med letoma 1700 in 1720. Mrzle zime so
prevladovale v naslednjih obdobjih 1400 - 1450, 1630 -1650 in 1680 - 1716. S
poudarkom, da so se v zadnjem obdobju med 1680 in 1710 menjavala leta mrzlih in
milih zim.
- 81 -
Vreme v Valvasorjevem asu je bilo prav tako kot danes razgibano in

nepredvidljivo. Dananje udenje nad pogostostjo neurji, toe, viharji je zato e bolj
nenavadno. Za primer vzemimo pogostost toe. Valvasor je poroal o treh do tirih
dnevih s too letno, medtem ko je desetletno povpreje v Sloveniji za zadnje obdobje
ve kot 2 dneva toe letno. Zakaj nas toa e vedno preseneti? Odgovor gre verjetno
iskati v lovekem spominu, ki je kratek in mono pod vplivom ustev. Tako si
zapomnimo predvsem tisto, kar nas osebno prizadene, kar je bilo prej pa radi pozabimo.
Naj bo to diplomsko delo kot nadomestilo za na kratek spomin.
- 82 -
7. SUMMARY
This diploma thesis is based on a supposition that the weather in the period from
th
the 16 till the 18th century had an influence on the population and on the cereal prices.
The reconstruction of the weather, the population movement end cereal prices revealed
a certain degree of connection. The link between the inflation or famine and the rate of
natural increase is more obvious. There was a tendency for a lower rate of natural
increase one or two years after the inflation.
The connection between wheat prices and the weather conditions is also very
difficult to define due to lack of weather information, but some connections can still be
found. The years 1675 and 1685 can be taken as an example, since Valvasor mentions
them as the years of bad harvest. This is also reflected in higher cereal prices. We can
attribute the price rise in other years to a reduction in cereal supply which was the result
of bad harvests. The year 1680 was just the opposite, according to Dolinar who
describes it as fertile, the vine and wheat cropped heavily. This is also confirmed by
the prices; the prices decreased due to good harvest. The connection between the wheat
prices (which depended on the harvest) and the rate of natural increase is very
important. It is represented as a mirror image. One or two years after the price rise, the
rate of natural increase dropped. Here we have to be very careful, since the rate of
natural increase influences the mortality and fertility rate. An increase in the mortality
rate can be influenced by other factors, such as illnesses, wars, damage done by
weather, etc.
The main source for making the thesis is Valvasors Slava Vojvodine Kranjske.
The author discusses the weather and climate in the third book (till chapter five). Other
paragraphs, linked to weather, can be found in the rest of the book. The search of data
was limited to words from the registry.
The chronicle of weather phenomena shows all the data connected to the
weather and climate. The data is supplemented by the Dolniars Chronicle and the
Chronicles of Krko and Istra (put together by Ogrin) and Tronteljs Chronicle. The
joint data show us the climatic conditions of the period from the 16th till 18th century.
The period of draught between the years 1540 and 1560 can be set as an example as
well as the period of precipitations in the vegetation season between the years 1700 and
1720. Cold winters prevailed: between the years 1400-1450, 1630-1650 and between
the years 1680-1716 (in the latter, cold and mild withers interchanged).
- 83 -
8. VIRI IN LITERATURA
1. Agencija RS za okolje, urad za meteorologijo:
http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poro%c4%8dila%20in%2
0publikacije/Naravne%20nesre%c4%8de.pdf (citirano 22. julij 2008)
2. Arko, M., 1931. Zgodovina Idrije. Gorica, Katolika knjigarna, 249 str.
3. Baraga, F., 1990. Redaktor Valvasorjeve Slave. V: Valvasorjev zbornik ob
300 letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani
1989. Ljubljana, SAZU in Odbor za proslavo 300 obletnice izida
Valvasorjeve Slave, str. 112 120
4. Ciperle, J., 1899. Kranjska deela. Ljubljana, samozaloba, 94 str.
5. Dolinar, M., 2005. Spremenljivost pogostosti neviht in toe v obdobju 19612004. Ujma, 19, str. 30-36
6. Enciklopedija Slovenije. Knj. 2. 1988. Ljubljana, Mladinska knjiga, 416 str.
7. Erben, J., 1866. Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statistinem in
zgodovinskem spregledu. Ljubljana, Slovenska matica, 86 str.
8. Gams, I., 1999. Geografske znailnosti Slovenije. Ljubljana, Mladinska
knjiga, 180 str.
9. Geografija. 2001. Tri, Uila International, 682 str. (Zbirka tematski
leksikoni)
10. Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrier, I., (ur.). Ljubljana, Slovenska
matica, 501 str.
11. Gestrin, F., 1969. Oris gospodarstva na slovenskem v obdobju zgodnjega
kapitalizma. Kronika, asopis za slovensko krajevno zgodovino, 17, 1, str.:
1-8
12. Golec, B., 2007. Neznano in presenetljivo o ivljenju, druini, smrti grobu in
zapuini Janeza Vajkarda Valvasorja. Zgodovinski asopis, 61, 3-4, str.
303-364
13. Grafenauer, B., 1960. Struktura in tehnika zgodovinske vede. Ljubljana,
Univerzitetna zaloba, 260 str.
14. Habi, P., 1987. Pokrajinsko geografska skica notranjske. V: Notranjska,
14. zborovanje slovenskih geografov, Postojna, 15. 17. oktober 1987.
Ljubljana, Zveza geografskih drutev, str. 21-34
- 84 -
15. Hauptmann, L., 1999. Nastanek in razvoj Kranjske. Ljubljana, Slovenska

matica, 163 str.
16. Kobilice: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kobilice-Valvasor.jpg
(citirano 13. avgust 2008)
17. Kobilice porle vse zelenje: http://bor.czpvecer.si/vecer2000_XP/2005/07/20/2005-07-20%20STR-32-32%20MX01%20IZD-01-02-03-04-00-00%20PAG-ZADNJA-STRAN.PDF (citirano
13. avgust 2008)
18. Koblar, A., 1899. Iz kronike krkega mesta. Izvestja, IMDK, 9, str. 19-24.
19. Lipi, F. V., 1834. Topografija deelnega glavnega mesta Ljubljane.
Ljubljana, Znanstveno drutvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije,
630 str.
20. Melik, A., 1960. Slovenija. Knj. 4. Slovensko primorje. Ljubljana,
Slovenska matica, 546 str.
21. Muznik, A., 2000. Goriko podnebje. Ljubljana, Intitut za zgodovino
medicine Medicinske fakultete, 415 str.
22. Ogrin, D., 1995. Podnebje slovenske Istre. Koper, Zgodovinsko drutvo za
juno Primorsko, (Knjinica Annales, 11), 381 str.
23. Ogrin, D., 2004. Vreme in podnebje. V: Narava Slovenije. Ljubljana,
Mladinska knjiga, str. 73-102
24. Osredkar, R., 1993. Vreme Vojvodine Kranjske. ivljenje in tehnika, 44, 11,
str. 17-19
25. Punik, J., 1980. Velika knjiga o vremenu. Ljubljana, Cankarjeva zaloba,
366 str.
26. Reisp, B., 1983. Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana,
Mladinska knjiga, 431 str.
27. RTV SLO, 2007. Uniujoe kobilice na pohodu:
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read
&c_menu=9&c_id=159455 (citirano 13. avgust 2008)
28. Rupel, M., 1969. Valvasorjevo berilo. Ljubljana, Mladinska knjiga, 603 str.
29. Simoniti, V., 1992. Janez Vajkard Valvasor stotnik Kranjskih deelnih
stanov. V: Valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida Slave vojvodine
Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 1989. Ljubljana, SAZU in Odbor
za proslavo 300 obletnice izida Valvasorjeve Slave, str. 103-112
- 85 -
30. Sveto pismo stare in nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih
jezikov 2003. Svetopisemska druba Slovenije, Ljubljana, 1952 str.
31. tih, P., 1998. Pregled slovenske srednjeveke zgodovine: prironik za
tudente zgodovine. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino,
96 str.
32. tuhec, M., 1985. Prebivalstvo Ljubljane v drugi polovici 17. stoletja na
podlagi matinih knjig. Kronika, asopis za slovensko krajevno zgodovino,
33, 2/3, str. 125
33. Trontelj, M., 1997. Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja.
Ljubljana, Hidrometeoroloki zavod RS, 136 str.
34. Valeni, V., 1977. itna trgovina na Kranjskem in ljubljanske itne cene od
sred 17. stoletja do prve svetovne vojne. Razprave, Akademija znanosti in
umetnosti, X/4, 213 (453) str.
35. Valvasor, J. W., 1689. Die Ehre dess Hertzogthums Crain. I-IV knjiga,
Laybach, Endter
36. Verdev, H., 2008. Raziskujem preteklost 6. Delovni zvezek za zgodovino za
6. razred osnovne ole. Ljubljana, Rokus, 40 str.
37. Walker, J., 1993. Lakota, sua in kobilice. Ljubljana, DZS, 32 str.
38. Zapuina Janeza Vajkarda barona Valvasorja v Krkem. 2004. Alenka
erneli Kroelj (ur.). Krko, Valvasorjev raziskovalni center Krko, 48 str.
- 86 -
9. SEZNAM SLIK, TABEL, GRAFOV

9.1. SEZNAM SLIK
Slika 1: Novo mesto........................................................................................................12
Slika 2: Ozemeljski razvoj Kranjske...............................................................................14
Slika 3: Deele v 17. stoletju ..........................................................................................16
Slika 4: Ljubljana............................................................................................................17
Slika 5: Janez Vajkard Valvasor .....................................................................................22
Slika 6: Grad Bogenperk ...............................................................................................23
Slika 7: Naslovna stran Slave vojvodine Kranjske .........................................................25
Slika 8: Prostorska porazdelitev povprenega tevila dni s too in sodro v vegetacijskem
obdobju (maj september) za obdobje 1961 - 2004.......................................................36
Slika 9: Kobilice .............................................................................................................70
9.2. SEZNAM TABEL

Tabela 1: Pogostost izrednih vremenskih pojavov na Kranjskem od 14. do prve
polovice 18. stoletja ........................................................................................................66
Tabela 2 : Rodnost ljubljanskih upnij ...........................................................................73
9.3. SEZNAM GRAFOV

Graf 1: Izredni vremenski pojavi na Kranjskem po letih................................................67
Graf 2: Gibanje rojstev in smrti na podroju stolne upnije 1650-1700...........................1
Graf 3: Primerjava naravnega prirastka in vremenskih pojavov ....................................75
Graf 4: Primerjava cen ita in vremenskih pojavov........................................................78
Graf 5: Primerjava naravnega prirastka in cen ita v obdobju od 1650 do 1700............80
- 87 -

02 Airfoil A PDF

Hochgeladen von

Dokumentinformationen

Originaltitel

Copyright

Verfügbare Formate

Dieses Dokument teilen

Dokument teilen oder einbetten

Freigabeoptionen

Stufen Sie dieses Dokument als nützlich ein?

Sind diese Inhalte unangemessen?

Copyright:

Verfügbare Formate

02 Airfoil A PDF

Hochgeladen von

Copyright:

Verfügbare Formate

UNIVERZA V LJUBLJANI

VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. DO 18.

VREME IN PODNEBJE NA KRANJSKEM OD 14. DO 18. STOLETJA S

WEATHER AND CLIMATE OF THE CARNIOLA REGION FROM THE 14th

5.2. PRIMERJAVA NEKATERIH ZAPISOV V KRONIKI MED

1.1. NAMEN IN CILJI

Valvasorjeve Slave so dopolnjeni e z zapisi preostalih kronistov iz obravnavanega

Izdelava kronike izrednih vremenskih pojavov za obdobje od 14. stoletja do

Prikazati pogostost posameznih vremenskih pojavov in poiskati njihovo

Prikaz vpliva vremenskih pojavov na demografske znailnosti in na cene ita v

2. PREDSTAVITEV DEELE KRANJSKE

Slika 1: Novo mesto

Vir: http://images.google.si/images?client=firefox-a&rls=org.mozilla:enUS:official&channel=s&hl=sl&q=valvasor&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi (citirano 6. julij 2008)

Od morja po suhem ob istrski meji preko Krana, navzgor pod Lupoglav. Po

2.2. ZGODOVINSKI RAZVOJ KRANJSKE

Slika 2: Ozemeljski razvoj Kranjske

Vir: Enciklopedija Slovenije, 1988

tih, 1998, str. 59

2.3. GEOGRAFSKE ZNAILNOSTI KRANJSKE

Vir: Verdev, 2008, str. 15

2.3.2. PREDSTAVITEV GLAVNIH GEOGRAFSKIH POTEZ

Sredie Kranjske je bila Ljubljanska kotlina z glavnim mestom Ljubljana.

Valvasor, 1689, knjiga II, str. 99 Tudi: Rupel, 1969, str. 21

je sestavljena iz osrednjega ravninskega dela in zahodnega bolj hribovitega dela na

3. IVLJENJE IN DELO JANEZA VAJKARDA VALVASORJA

3.1. KRATEK IVLJENJEPIS

Slika 5: Janez Vajkard Valvasor

Poroil se je z Ano Rozino Grafenwegovo. V zakonu z Ano se jima je rodilo

Slika 6: Grad Bogenperk

Rupel, 1969, str. 495

3.2. NASTANEK SLAVE VOJVODINA KRANJSKE

Golec, 2007, str. 306

Reisp, 1978, str. 243

Valvasor, 1689, posvetilo; Tudi Reisp, 1969, str. 9

Fracisci je bil polihistor in svoje dni zelo popularen nemki pisatelj.

Valvasor ga je najel, da mu je popravljal jezik in slog, nadziral tisk in na primernih

I. knjiga: Kot avtor prve knjige je podpisan Francisci. Razpravlja o imenih

II. knjiga: Topografija Kranjske pregleden opis kot priprava za celotno

III. knjiga: Govori o gorah in rekah, podnebju, rastlinah, ivalih, rudah in

IV. knjiga: Obsega naravne redkosti in udee, kakor jame in podzemeljske

V. knjiga: Obravnava narode ki so vladali na Kranjskem do frankovske

VI. knjiga: Govori o jeziku, noi, egah in navadah.

VII knjiga: Navaja svetnike, ki so v kakrni koli zvezi s Kranjsko, oglejske

IX. knjiga: Obravnava ustavo in upravo, sodstvo in plemstvo.

X. knjiga: Prinaa zgodovino vojvod in deelnih knezov.

XI knjiga: Topografski opis kranjskih mest, trgov, gradov in samostanov po

XIII, XIV, XV knjiga: Vsebujejo zgodovino od prazgodovine do avstrijske

Rupel, 1969, str. 502

4. VREME IN PODNEBJE V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE

4.2. SPLONI PRIKAZ PODNEBJA KRANJSKE

Punik, 1980, str. 37

razlenjenost povrja s kotlinami in dolinami, krakimi polji, planotami, hribovji,

Kranjskem so planote in alpski svet od Triglava, Karavank do Kamnikih planin, Suha

Erben, 1866, str. 5

4.3. VREMENSKI POJAVI NA KRANJSKEM

Geografija. 2001. Tri, Uila International, str. 557

veter, ki te novonastale oblake zane korajno potiskati naprej. Zaradi monega

ropot, ko da bi v oblaku nekaj vzkipelo v popolnem prevretku. Nato se vremenski

Valvasor, 1986, knjiga III, str., 320

Valvasor, 1986, knjiga III, str. 311

Valvasor je uporabljal nemko miljo. Ena nemka milja znaa 7500m.

Za primerjavo, v trideset letnem obdobju 1961 1990 je bila v Sloveniji toa v

Vir: Dolinar, 2005