ANDREJ PARŠEV - Zakaj Rusija Ni Amerika

ZAKAJ RUSIJA NI AMERIKA BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Andrej Par‰ev
Zakaj Rusija
ni Amerika
O M N I B U S 1
BESeDA
ZAKAJ RUSIJA NI AMERIKA BESeDA
Andrej Par‰ev
ZAKAJ RUSIJA NI AMERIKA
Prevedel Just Rugel
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-056-1
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
PREDGOVOR
Z akaj se ‰e nismo vkljuãili in zakaj se oãitno tudi ni-

koli ne bomo vkljuãili v »svetovno skupnost«? Da
bi odgovorili na ti vpra‰anji moramo sprva odgovoriti
na nekaj drugih. Ta so:
Zakaj so eni narodi revni, drugi pa — niso? V ãem se
Rusi razlikujejo od vseh drugih narodov. Zakaj »kar je
za Rusa odliãno je za Nemca smrt«? In, ali se dogaja
nasprotno?
Verjetno to ne zanima samo mene.
Zakaj se je eksperiment izgradnje trÏne druÏbe, ki so
se ga lotili reformatorji pri podpori ogromne veãine na-
rodov biv‰e ZSSR in biv‰ega soclagerja1, povsod konãal
z oglu‰ujoãim krahom, v vseh novih drÏavah?
Po mojem se mi je posreãilo najti odgovore na ta
vpra‰anja. In ti niso trivialne »resnice«, ki pestrijo na
ãasopisnih in drugih straneh, niso »slabi zakoni«, ni
»vrojena topost in lenoba ruskega (kazakskega, le-
tonskega itn.) naroda«, in ne »upiranje komunistov in
uradnikov«.
V vsakem primeru vse to nima nobene zveze s pro-
blemom. ·e veã, vzrok — ni »kraja in nekompetentnost
1 Socialistiãni tabor. Tu in dalje op. prev.
3
demokratov«, pa ãeprav to zdaj zveni noro. Tega je tudi

verjetno bilo, vendar bi se vladanje po‰tenih in kompe-
tentnih konãalo enako, ãepravno kasneje. Obstaja ob-
jektivni razlog, ki nam onemogoãa vkljuãitev v »svetov-
no skupnost« in katerega ni mogoãe odstraniti.
Kako se je zaãela ta knjiga?
Verjetno sem se prviã zamislil na to temo v 60. letih.
Kdor je Ïivel v tistih ãasih ve, da so se v vsaki kuhinji, v
vsaki kadilnici vodili siloviti spori — kaj je bolj‰e, soci-
alizem ali kapitalizem. Zakaj je Zahodna Nemãija boga-
ta, Vzhodna pa revna, ta pa bogatej‰a od Poljske?
Takrat se je vse pojasnevalo s storilnostjo. Glejte, za-
hodni Nemci znajo delati, Poljaki pa ne. Rusi znajo, am-
pak noãejo, se bolj specialisti za vodko. Vzhodni Nem-
ci tudi znajo delati, vendar jih ovira socializem. Tak‰no
je bilo kuhinjsko mnenje, uradna propaganda pa je bila,
kot je izgledalo, zmedena.
Po eni od takih brezplodnih diskusij v neki druÏbi, je
moj brat, ãigar mnenju popolnoma zaupam, mimogre-
de pripomnil, da je bila Vzhodna Evropa vedno revnej‰a
od Zahodne in celo v zdruÏeni Nemãiji je bil vzhodni
del vedno revnej‰i. Zakaj — ni vedel, vendar je vsaka
informacija, na katero sem naletel kasneje, potrjevala to
zakonitost.
Bile so tudi izjeme. Ne govorim o nekaterih slaboraz-
vitih drÏavah, sedeãih na zlatu, nafti in demantih, zakaj
tam so razlogi za revnost drugje. Ampak v Evropi je
Irska, ki je zahodneje od Anglije, vendar bistveno rev-
4
nej‰a. Je torej zakonitost napaãna? Ne, vseeno je pravil-

na. Izpostavilo se je, da ãim dlje gremo na zahod, manj‰i
so Ïivljenski stro‰ki, ãeprav je skupno bogatstvo drÏave
odvisno ‰e od ãesa.
Recimo ·panija — je tudi po svoje Zahodna drÏava,
ãeprav ne preveã bogata. Ampak v ãasopisu »Za rube-
Ïom2 «, (takrat edini vir podrobne informacije) sem
svojãas preãital, da se potro‰ni‰ka ko‰ara v Evropi draÏi
z zahoda na vzhod ter da je najcenej‰a v ·paniji. Takrat,
v 70. letih je bilo govora o kapitalistiãnih drÏavah, torej
so podatki za Zahodni svet bili povsem objektivni, ker
tam ni bilo problemov z primerjanjem gospodarskih ka-
zalcev, denarna enota se je neovirano menjala. Potem
mi je znanec, ki je pogosto potoval v tujino, potrdil, da
je med tistimi, ki so odhajali na sluÏbena potovanja v
tujino, ·panija bila najbolj popularna ravno zaradi niz-
kih Ïivljenskih stro‰kov. Iz dnevnic, ki so bile enake za
vso Evropo se je za nakup razne krame prav tam dalo
najveã privarãevati.
âudna zgodba, zakaj se tako dogaja? Spomnim se, da
sem takrat pomislil, kako se bo razvila ta tendenca tak-
rat, ko se mi prikljuãimo Zahodnemu svetu in bodo
cene primerljive.
Do doloãenega trenutka, ko ‰e nobeden ni resno pri-
ãakoval, da se bomo vlili v »svet kapitala«, je to bilo
enostavno zanimivo. Ampak, ob koncu 80. let sem sli‰al
samo en stavek, ki je verjetno privedel k prevratu mojih
2 »V tujini«
5
predstav o svetu. Takrat sem se uãil angle‰ãino in en-

krat, med predvajanjem zvoãnega posnetka, sem nale-
tel na javni nastop M. Tatcher o zunanji politiki. Govo-
ri ona ãisto, z oxfordsko izgovorjavo, to vam ni nekak-
‰en Bush, z usti, kot da so nabasana z arahisom. Torej,
ko je govorila o perspektivah ZSSR je izjavila pribliÏno
sledeãe, ne da bi pojasnila: na ozemlju ZSSR je gospo-
darsko opraviãljiva nastanitev 15 miljonov ljudi. ·e en-
krat sem prevrtel trak, mogoãe vsaj »fifty« (»petde-
set«?). Ne, toãno »fifteen« — »petnajst«, prav sem razu-
mel.
To me je presenetilo in zainteresiralo, saj Tatcher ne
pri‰tevamo k drÏavnikom z nagnjenji do neresnih izjav.
Kolikor vem, ni nikoli zinila nobene neumnosti, od ka-
tere ni zajamãen sicer nobeden anglosa‰ki politik, ki go-
vori o Rusiji — v tem smislu so vsi enaki.
·e bolj je preseneãalo, da se v na‰em tisku, niti o tej
niti o drugih podobnih izjavah zahodnih politikov, ni
poroãalo. Poklical sem celo uredni‰tva nekaterih na‰ih
ãasopisov in nobeden mi ni mogel pojasniti kaj je Tat-
cher pravzaprav imela v mislih.
Kaj pomeni »gospodarsko opraviãljivo«?
Njeno izjavo sem torej vzel resno in se posku‰al do-
kopati do bistva.
V tem ãasu, ob koncu 80. — zaãetku 90. let se je v
druÏbi odkrito razpravljalo o izgraditvi v drÏavi »konku-
renãega gospodarstva«. Zdaj je Ïe teÏko razumeti zakaj
smo tako moãno hoteli konkurirati z drugimi in ne eno-
6
stavno Ïiveti zase. Kaj so hoteli takrat doseãi — v kon-

kurenãni borbi spraviti na boben vse proizvajalce in
delati za ves svet, ali kaj?
Vsi so razpravljali v tem smislu, da je za izgraditev
konkurenãnega gospodarstva predvsem potrebna do-
bra zakonodaja. Redki so se spra‰evali kaj bo, ãe se iz-
kaÏemo za nekonkurenãne. Na to so bodro odgovarja-
li, da bodo zastarele tehnologije zamenjale napredne.
Trg in borza bosta vse sama uredila!
Nobeden pa ni, kolikor jaz vem, postavil vpra‰anje:
»ali je na‰e gospodarstvo sploh sposobno biti konku-
renãno«?
Leta 1995 je skupina znanstvenikov, med njimi tudi
jaz, po naroãilu drÏavne ustanove, pripravljala znan-
stveno–raziskovalni projekt praktiãne narave. To je bila
primerjalna analiza pogojev obmejnih predelov Rusije
in sosednjih teritorijev. Smisel odprtih virov se je zredu-
ciral do objavitve neizbeÏnosti vkljuãitve Rusije v sve-
tovno gospodarstvo (ãitaj — Zahodno gospodarstvo).
Kot zdaj razumem, je tako stali‰ãe prevladovalo v raz-
poloÏenju na‰ega kolektiva, kajti nobeden si ni mogel
pojasniti zakaj pravzaprav, »v sodobnih pogojih«, po
padcu Berlinskega zidu, rabimo nekak‰ne meje in pos-
lediãno obmejno politiko. Meni se nikakor ni uspelo
»odklopiti« od te teme in vsakiã, ko sem analiziral iz-
hodne podatke in malo razvil glavne premise, je zak-
ljuãek vedno bil ravno nasproten — vkljuãitev v svetov-
7
ni trg bo izzval takoj‰en (po zgodovinskih merilih) ko-

laps na‰ega gospodarstva.
Zaãetek leta 1996 je bil prelomen ãas, nadaljevanje
nekaterih tendenc v politiki je moralo izzvati ãez nekaj
let izredno teÏke posledice za vse drÏavljane.
Zakaj torej v na‰o drÏavo niso pri‰la tuja vlaganja?
Zakaj »naravno stanje sodobne druÏbe« — privatno–
podjetni‰ki kapitalizem ni pripeljal do razcveta na‰e
drÏave in vseh njenih sosedov? »TrÏne reforme« — je to
isto kot »odprtost do Zahoda«, ali ne?
8
GRENKI TEOREM
KONKURENâNA SPOSOBNOST
âe je izdelek dober, ga prenehajo proizvajati.

Zakon Heblocka (iz »Zakonov Murphy«)
Z adnji dogodki kaÏejo, da naklonjenost do reform ‰e

vedno obstaja. Mogoãe res velja potrpeti ‰e kak‰nih
deset let in vse bo »horo‰o«.
Vendar, kaj je to »horo‰o«? Kak‰en bo rezultat re-
form, ãe bodo na koncu koncev vendarle uspe‰ne.
Nesporno naj bi bilo, da je cilj reform — konkurenã-
no gospodarstvo, reforme pa zgolj sredstvo za dosego
tega cilja.
Tu ne bomo razpravljali o metodah in moralnih as-
pektih »politike reform«. Tudi ne bomo govorili o visoki
ceni, Ïe plaãani za tak‰no politiko. Tudi se ne bomo za-
mislili ali resniãno Ïelimo pogubiti v konkurenãni bor-
bi vse proizvajalce in delati za ves svet in ali bo res tako
»horo‰o«, ãe bodo Japonci uporabljali ruske raãunalni-
ke, Amerikanci pa bodo letali na ruskih letalih.
Predpostavimo, da je vse zaãrtano tako ali drugaãe Ïe
doseÏeno. Vsi pravni in drugi pogoji so dosegli raven
standardov svetovnega gospodarskega sistema. Kaj bo
takrat? Bo postalo na‰e gospodarstvo konkurenãno?
Za glavni razlog za nekonkurenãnost ruskih (‰e prej
9
pa sovjetskih) izdelkov se smatra njihova nizka kako-

vost. Je torej Ïe dovolj le dvigniti kakovost ruskih izdel-
kov?
Na splo‰no se pojem konkurenãne sposobnosti (dalje
konkurenãnost — op.pr.) pogosto razume napaãno. Pa-
metni ljudje z zanosom oporekajo trditvam o nekonku-
renãnosti ruskih izdelkov in trdijo, da so ruski izdelki
bolj‰i od zahodnih (ali daljnevzhodnih). Drugi paã, nas-
protno, govorijo, da je ruska proizvodnja nekonkurenã-
na zaradi nizke kakovosti. Ampak, konkurirajo med se-
boj tudi prodajalci odpadnega Ïeleza in cestni preva-
ranti! Kaj ima s tem kakovost?
Kakovost in konkurenãnost sta popolnoma razliãni
stvari. Rolls–Roys je celo ‰el svojãas v steãaj, vendar ta
avto ‰e nobeden ni imel za nekakovostnega.
Izognimo se domoljubnim strunam in vzemimo za
primer amerikanska oroÏarska podjetja. Tam skorajda
ne obstaja bolj tradicionalne produkcije. A zaãuda, v
svetu so popularni brazilski, argentinski, ‰panski revol-
verji in lovsko oroÏje, njihova proizvodnja je bistveno
cenej‰a in bolj konkurenãna, ãeprav je njihova povpreã-
na kakovost niÏja. OroÏje iz Connecticuta je nedvomno,
po objektivnem merilu bolj‰e. Vendar so mnoga oro-
Ïarska podjetja v ZDA na meji steãaja, uspe‰na pa so
tista, ki so pravoãasno prenesla svojo proizvodnjo v La-
tinsko Ameriko.
Torej konkurenãnost ni kakovost produkcije ampak
nekaj drugega. Potemtakem je povsem mogoãa situaci-
10
ja, ko nam ne bo uspelo izdelati konkurenãen izdelek za

svetovni trg, tudi, ãe bo vsak ruski izdelek kakovostnej‰i
od izdelkov drugih proizvajalcih. Potrebno je ‰e nekaj.
Morda v konkurenãni borbi zmaguje tisti, ki prvi uva-
ja nove izume, nove tehniãne re‰itve? Delno to drÏi,
vendar obstajajo dejstva, ki zanikajo tak‰no stali‰ãe. Izu-
mitelj osebnega raãunalnika — podjetje Apple — je iz-
gubilo konkurenãno bitko z IBM. Je torej stvar v obse-
gu? Resniãno, kdo se lahko meri z »modrim gigantom«
(vzdevek IBM)?
Da se tudi z njim da meriti je pokazalo pri nas malo
znano podjetje Compaq, ki je v 90. letih prehitelo IBM
po obsegu prodaj osebnih raãunalnikov v ZDA. Com-
paq je ãudno podjetje, svojãas svoje izdelke v ZDA sploh
ni reklamiralo. Oãitno je tudi to mogoãe in je lahko
samo po sebi reklama. Obstaja uspe‰no podjetje Sun
Microsystems, ãeprav po obsegu ni niti primerljivo z
IBM.
Torej obseg ni bistven.
Tudi ni bistvo v novih tehnologijah. Konkurenca de-
luje prav tako v tradicionalnih panogah, kjer inovacij ni
tako veliko. Mnogo inovacij ni, nadalje, v kmetijstvu,
kljub temu pa eni kmetje grejo v steãaj, drugi pa so us-
pe‰ni. Oboji proizvajajo enako p‰enico, tehnologija je
enaka, rezultati pa znajo biti pri raznih kmetih razliãni.
Morda se konkurenãna borba vodi s pomoãjo »ce-
novne vojne«? Dovolj je ponuditi niÏjo ceno in Ïe si
konkurenãen? Sploh ne. Tak‰na pot vodi ne k zmagi v
11
konkurenãni borbi, ampak k zlomu. V tem primeru bi

vsi zaãeli zniÏevati cene, do niãle, kajti kdo bi hotel osta-
ti nekonkurenãen? Dobiãek pa se bo v tak‰nih pogojih
od kod vzel? âe se na doloãen izdelek zniÏa cena, bodo
postopoma ceno zniÏali vsi proizvajalci tega izdelka.
Obstaja izraz: »popolnoma konkurenãno gospodar-
stvo«. To je situacija pri kateri povsem indentiãno pro-
dukcijo proizvaja mnogo proizvajalcev, med katerimi
nobeden, ker je njegov trÏni deleÏ zelo majhen, ne more
niti vplivati na konãno ceno izdelka. Tipiãen primer je
majhen kmet, prizvajalec Ïitaric. âe svojo produkcijo ne
ponudi trgu, nobeden tega niti opazil ne bo. V bistvu
kmet odda Ïito po strogo odrejeni zakupni ceni in ne
trguje z njo. Kljub temu tudi med takimi prizvajalci ob-
staja konkurenca. Kak‰en je torej kriterij konkurenãne
sposobnosti?
Kriterij je en samcat: preseÏek dohodkov nad stro‰ki.
âe s produkcijo zasluÏi‰ veã, kot porabi‰ za njeno pro-
izvodnjo in svoj lasten obstoj, si na konju, si konkuren-
ãen. âe manj, si sprva primoran zniÏati izdatke, potem
lastno porabo, potem se zadolÏiti ali pa se celo znebiti
dela aktivov (osnovnega kapitala) — nevarna pot, gro-
zeãa s steãajem.
Vsa sodobna konkurenca je zgrajena na primerjavi
med stro‰ki in zasluÏkom. Prav to se imenuje storilnost.
Storilnost v Zahodnem pomenu — ni koristnost. Nobe-
den ne zahteva od podjetij medsebojnega tekmovanja v
12
koristnosti svojih izdelkov, v stopnji zadovoljitve potreb

prebivalstva.
Osnovno naãelo Zahodega gospodarstva — ãe pro-
izvajalci tekmujejo v storilnosti, bo zadovoljitev potreb
prebivalstva doseÏena samodejno, sama od sebe. Za
zdaj to ni domneva, teoretiãno ni potrjena, ni pa tudi
ovrÏena. Vendar deluje! V zgodovini, tudi sodobni, so
bili poskusi razviti gospodarstvo na drugih naãelih —
vendar se v teh gospodarstvih tekmovalnost (konkuren-
ca pa dobesedno pomeni »tekmovanje«, to je eden in
isti pojem) ni omogoãila iste ravni blaginje, kot so jo do-
segle Zahodne drÏave. Govorim o gospodarstvu ZSSR.
Tekmovanje je v njej bilo, vendar ne po kriteriju odno-
sa zasluÏek/stro‰ki.
Veãja kot je storilnost (po kriteriju zasluÏek/stro‰ki)
podjetja, bolj je konkurenãno. Le to je pomembno in niã
drugega. Niti kakovost produkcije niti koristnost nepos-
redno ne vplivata na konkurenãnost.
Izdelki konkurirajo v skupinah, ki zdruÏujejo izdelke
s podobnimi potro‰ni‰kimi znaãilnostmi. Îiguli (Lada)
in Ferrari nista konkurenta. To sta razliãna izdelka. Za-
poroÏce niso nehali kupovati na Zahodu zato, ker so
postali nekonkurenãni, temveã zato, ker je razred teh
avtomobilov dokoãno zastarel, tako da si celo siromaki
niso mogli dovoliti zapeljati se na cesto v takem avtu.
Konkurirali pa so z avtomobili iz istega razreda, le da mi
o njih niã ne vemo oziroma smo pozabili. Konkurirajo
med seboj tudi izdelki za siromake.
13
âe je izdelek vsaj malo koristen, ãe je vsaj malo podo-

ben izdelku, je lahko konkurenãen, lahko pa tudi ni.
Pri nas v ‰irokih mnoÏicah ni bilo razumevanja za te
zadeve ‰e iz sovjetskih ãasov — takrat so se v tujini na-
bavljali predvsem izdelki visoke kakovosti, prodajali pa
so se pri nas po nizki ceni. Zdaj Ïe vemo, da kakovost
tudi uvoÏenega izdelka, obzirno povedano, niha. Vsi so
se Ïe spoznali s klobaso, izdelano po »Zahodni tehno-
logiji«.
Zanimivo, da se je na na‰em notranjem trgu po letu
1991, uvoÏeno blago pokazalo brezpogojno bolj konku-
renãno kot na‰e, ãeprav ne vedno zaradi kakovosti. ·e
veã, to kar so zaãela proizvajati pri nas zahodna podje-
tja, se je tudi izkazalo za bolj konkurenãno — cigarete,
pijaãe, konditerski izdelki. Resniãno, organizacija pro-
izvodnje, tehnologija, reklama — vse se je izkazalo za
bolj‰e.
Vendar bodite pozorni, vsa ta produkcija je namenje-
na domaãemu trgu in ni za izvoz iz Rusije. Na zunanji
trg se ne dobavlja niãesar, kar je proizvedeno po »Za-
hodnih tehnologijah«. Nismo postali tovarna za ves
svet. Ruske podruÏnice zahodnih podjetij se nikakor
niso izkazale za bolj konkurenãne od tujih.
Veãji del domnevno proizvedenega doma je v resni-
ci embaliranje uvoza. Domnevno ruske cigarete iz uvoz-
nega tobaka. Zakaj uvaÏajo tobak in ga embalirajo tu?
Ker je carina manj‰a kot na gotove cigarete.
V Rusijo, zveni presenetljivo, praktiãno ni uvoza tele-
14
vizorjev. Odkod je torej v vsakem stanovanju televizij-

ski sprejemnik? Montirajo se neposredno v skladi‰ãih.
UvaÏajo se ‰tirje elementi — kineskop, elektronska plo-
‰ãa, sprednji in zadnji detalji ohi‰ja, vse se zmontira.
Zakaj? Ker je na elemente carina ‰estkrat niÏja od goto-
vega televizorja.
In tako v vsem, kar je moÏno proizvesti izven ruskih
meja, se tam tudi proizvede. Hoãe‰ noãe‰ se zaradi ca-
rinske zakonodaje proizvede nekaj tudi pri nas. Vendar
vseh tujih vlaganj v proizvodnjo v Rusiji je za 7 milijard
dolarjev. Skupaj s tem pa so nam posodili najmanj 140
miljard dolarjev.
In ker se vse proizvedeno proda pri nas, dodatnega
pritoka tuje valute ni. ·e veã, dobiãek, ki se kopiãi v rub-
ljih se konvertira v trdo valuto in izvaÏa. Namesto prito-
ka tuje valute v na‰o drÏavo, smo priãe njenemu odto-
ku.
Ampak, to je liriãna digresija. Zapomnimo si glavno
— celo produkcija, ki je pri nas proizvedena po zahod-
nih tehnologijah, z zahodno kakovostjo, na svetovni trg
ne pride. Zakaj?
15
KONKURENCA
Mi se veselimo sodelovanja z vami.

A. Donson, predsednik korporacije »Bolivar«
S plo‰no mnenje, tudi med ekonomisti in sicer med

ljudmi, je, da ãe proizvajalcem neprenehoma grozi
propad zaradi previsokih stro‰kov ali premajhnega za-
sluÏka, se druÏbi v celoti tak‰no stanje obrestuje. Le tiste
kazni zares prestra‰ijo, ki se redno uporabljajo, le kon-
kurenca, ki sili v steãaj druge in ugonablja zaostale, so
resniãno uãinkovite.
Ali pogosto propadejo podjetja, ki so zaostala v kon-
kurenãni borbi?
Pogosto. Struktura proizvajalcev katerekoli produkci-
je se obnavlja precej pogosto in to se ne tiãe le progre-
sivnih panog, recimo podjetij — proizvajalcev program-
ske opreme. V teãaj gredo tudi banke in zavarovalne
druÏbe, ãeprav ta biznis obstaja Ïe stoletja. Obseg teh
pojavov je celo veãji, kot se zdi na prvi pogled — mno-
ga propadla podjetja, ki so prodajala popularne izdelke
(tudi to se zgodi), prodajo drugim tudi blagovno znam-
ko, zato potro‰nik tega ne opazi. Tako so lastniki neka-
terih hollywoodskih podjetij zdaj Japonci.
V ZDA obstaja cel druÏbeni sloj, ‰e bolj pomilovanja
16
vreden kot brezposleni delavci in usluÏbenci — bankro-

tirani podjetniki. Mnogi socialni programi se na njih ne
razprostirajo, nimajo namreã delovne dobe.
Kak‰en je torej mehanizem propada nekonkurenãnih
podjetij?
V zadnjih sto letih je tu pri‰lo do velikih sprememb.
Jasno, da najhitreje propadajo podjetja, ki tro‰ijo veã,
kot prina‰a zasluÏka prodaja svojih izdelkov. âe ni re-
zerv in ãe take »‰karje« niso enkraten pojav, se vse kon-
ãa zelo hitro. Vendar tako je bilo zmeraj, ‰e pred na‰im
‰tetjem, ne glede na druÏbeni sistem.
Kaj pa se dogaja, ãe podjetje prina‰a dobiãek, konku-
reãno podjetje pa ga prina‰a ‰e veã?
Vãasih je tak‰en poloÏaj privedel samo k temu, da je
nekdo bogatel, nekdo drug pa je tudi bogatel, vendar
poãasneje. Dokler je podjetje prina‰alo vsaj nekak‰en
dohodek je lastnik lahko Ïivel brez posebnih skrbi, ãe-
prav primoran zmanj‰ati svojo lastno porabo. âe pa je
lastnikov podjetja bilo veã, je enemu iz lastnikov, neza-
dovoljnemu z majhnim dobiãkom, bilo teÏko vzeti svoj
deleÏ kapitala pa tudi svoj deleÏ dobiãka, ki bi ga zaho-
tel vloÏiti v podjetje bolj uspe‰nega konkurenta. TeÏave
so bile kot pravnega tako tudi moralnega znaãaja.
Situacija se je spremenila, ko se je pojavila moÏnost
neovirano in skoraj anonimno preme‰ãati kapitale iz
podjetja v podjetje, iz panoge v panogo, torej takrat, ko
se je pojavila delni‰ka borza. Bolj donosno podjetje ima
veãjo vlagateljsko privlaãnost in iz manj donosnega,
17
lastniki kapitalov posku‰ajo te vzeti, da bi kupili deleÏ v

bolj donosnem podjetju. To ni tako enostavno — proda-
ja veãjega dela delnic podjetja zniÏuje njihovo vrednost.
Kljub temu je odtok kapitala iz hirajoãega podjetja neiz-
beÏen in nobeden od delniãarjev noãe ostati zadnji na
potapljajoãi se ladji.
Svobodno preme‰ãanje kapitalov prispeva k krepitvi
»naravne selekcije« med konkurenãnimi podjetji, kon-
kurenãnimi panogami. V tem se sodobno gospodarstvo
razlikuje celo od gospodarstva XIX. stoletja. Lahkota s
katero se kapitali preme‰ãajo je pravljiãna, nacionalnih
meja za kapitale praktiãno veã ni, sodobna komunika-
cijska sredstva v nekaj minutah preusmerjajo miljardne
kapitale na nove lokacije njihove uporabe.
Tako pi‰ejo v poljudnih ãlankih o Zahodnem gospo-
darstvu, vendar se pri tem izpu‰ãajo nekateri pomemb-
ni detalji. Delniãar, ki si prizadeva re‰iti svoja sredstva
iz toneãe ladje, mora najti nekoga, ki mu lahko proda
svoje delnice — to ni enostavno in je povezano z finanã-
nimi izgubami. Enostavno »vrniti« delnice nazaj podje-
tju, ki jih je izdalo, ne gre. Denar je Ïe porabljen, z njim
je zgrajena tovarna, kupljena oprema in repromaterial.
Zato je sen vsakega vlagatelja — najti naãin vloÏiti de-
nar tako, da ga lahko v vsakem trenutku potegne nazaj,
‰e bolje z zajamãeno obrestno mero. To pa ni enostav-
no.
V resnici, takega naglega izginotja kapitala na eni
celini in njegove pojavitve na drugi, seveda ni, vse po-
18
teka postopoma. VloÏiti svobodni kapital se da hitro,

»izvleãi« pa ga sploh ni lahko.
Tako mora biti pravi vlagatelj zelo oprezen pri vla-
ganju denarja, stornirati pogodbo, ãe so bila sredstva
vloÏena v nekonkurenãno podjetje, ni mogoãe.
Trg in delni‰ka borza ne re‰ujeta vseh problemov
sama po sebi. Tako je bil ãas, ko se je zdelo, da se proiz-
vodnja tekstila v ZDA ne izplaãa in tekstilna panoga je
tam izumrla (zdaj se je obnovila kot avtomatizirana pro-
izvodnja). Mnogi delavci so se prekvalificirali, ne pa vsi
in samo predstavljamo si lahko, kako so se zna‰li me-
nadÏerji ãigar strokovnost je hipoma ostala brez pov-
pra‰evanja. Saj se niso mogli, skupaj z tekstilno industri-
jo, preseliti v Pakistan.
Moãna stran Amerikancev je, da se ne pritoÏujejo ãez
druÏbeni sistem, a ocenjujejo tragedije tak‰nega kova
kot svojo osebno krivico, pa ãetudi je v resnici kriv »sis-
tem«. V ãasu Velike depresije so mnogi druÏinski oãetje
sami od‰li iz Ïivljenja, da bi vsaj z zavarovalno polico
podprli svoje druÏine. Zdaj, ko Clinton (2000 — op.pr.)
ponosno govori, da so trije raãunalni‰ki stebri — Intel,
IBM in Microsoft — vredni veã kot avtomobilska, kemij-
ska, letalska in tekstilna panoga skupaj vzeti, pomeni to
le, da so v najbogatej‰i drÏavi sveta mnogi ljudje imeli
velike probleme. Lahko namreã pogledamo na zadevo
drugaãe — tradicionalne panoge ZDA so se tako skrãi-
le, da so postale manj‰e kot tri visokospecializirana pod-
jetja. DrÏavno blaginjo je nevarno graditi na eni pano-
19
gi. Sicer pa to zadeva predvsem Amerikance in njihovo

vlado.
Sistem svobodnega preme‰ãanja kapitalov, torej, v
pogojih konkurence, ne prispeva zgolj k rasti ampak
tudi ustvarja probleme, celo v moãni in bogati drÏavi.
Ali lahko tak sistem oslabi gospodarstvo celotne drÏa-
ve in ne zgolj eno panogo? Lahko. Prav sistem preme-
‰ãanja kapitalov v bolj donosne panoge je dobesedno
sesul na‰e gospodarstvo.
Poudarjam ‰e enkrat, ãe podjetje sodeluje v svobod-
nem preme‰ãanju kapitalov, se lahko hipoma povzdig-
ne, lahko pa tudi propade, ãeprav ni nerentabilno, a
preprosto manj donosno od drugih. Lastniki kapitalov
predirljivo sledijo za dobiãki podjetij, pozorni so na del-
ce odstotka.
Neko druÏinsko, patriahalno podjetje pa lahko, isto-
ãasno, skoraj prosperira celo s skromnim dobiãkom, v
vsakem primeru normalno deluje v tem istem gospo-
darstvu. VaÏno je le, da se vloÏena sredstva ne smejo
jemati iz njega.
Da, konkurenca je ena izmed najbolj popularnih be-
sed v ekonomskem leksikonu. O njej je napisano veliko
knjig. Naj se ponovim: ko je govora o konkurenci med
podjetji, je pravzaprav edini naãin opredelitve prednosti
enega podjetja pred drugim — primerjava obsegov
stro‰kov na enoto gotove produkcije. Kdor tro‰i manj —
je zmagovalec v konkurenãni borbi. Tak‰no podjetje je
vlagateljsko bolj privlaãno.
20
Do paradoksa pa pride takrat, ko primerjamo gospo-

darstva celih drÏav. Uporabljeni kriteriji so povsem dru-
gaãni. Priporoãa se upo‰tevati neke ãudne stvari — ra-
ven drÏavljanskih svobod, obstoj svobode tiska, razvi-
tost zakonodaje itn. Na temelju teh indikatorjev, za ka-
tere se ne ve kako jih prereãunavati, se oblikuje rating
vlagateljske privlaãnosti drÏav.
Iz tega sledi, da je dovolj sprejeti pravilne zakone, uki-
niti smrtno kazen, dokonãno osvoboditi tisk vsake od-
govornosti, ukiniti obvezno prijavo bivali‰ãa (v Moskvi,
recimo, se zahteva dovoljenje za zaãasno bivanje —
op.pr.), poveãati drÏavljanske svobode (n.pr. svobodo
vesti) — in vlagateljska privlaãnost v na‰i drÏavi se bo
poveãala.
Resda, tako opisujejo stanje zadev uãbeniki izdani v
na‰i drÏavi zadnja leta. Izdajajo jih kot za domorodce, v
Zahodnih drÏavah so pogledi malce drugaãni.
Ne glede na to, da je recimo, svobod na Taiwanu
menda manj kot v ZDA, se industrija preme‰ãa iz ZDA
na Taiwan in ne nasprotno. JuÏna Koreja je znana po
kr‰itvah nekaterih temeljnih ãlovekovih pravic (n.pr. za
obisk Severne Koreje v trenutku dobi‰ 10 let, hranitev
lovskega oroÏja je prepovedana), kljub temu se tam raz-
vija proizvodnja najsodobnej‰e tehnike. V Tailandu za
hranitev droge obesijo celo Amerikance, vendar ravno
tam se zdaj proizvajajo znameniti japonski fotoaparati
Nikon.
Skratka, stvar ni v drÏavljanskih svobodah. Lahko so
21
slabe ali dobre, vendar na vlagateljsko klimo njihova

prisotnost neposredno ne vpliva.
Zakaj torej ne primerjamo nacionalno gospodarstvo
Rusije in drugih drÏav po tistem kriteriju izdatkov, po
katerem primerjamo razna podjetja? To bo nasprotova-
lo knjigam o ekonomiki, ki se izdajajo na grante Sorosa,
pa kaj pol?
22
KAKO TOREJ PRIVABITI K NAM

TUJA VLAGANJA
Ni mogoãe popraviti to, kar ni pokvarjeno.

Prvi zakon popravila (iz »Zakonov Murphy«)
K ljuãni moment za razumevanje situacije v na‰i

drÏavi je vpra‰anje o privabitvi tujih vlaganj.
Vsa leta perestrojke in reform je bilo moÏno praktiã-
no na vsaki ãasopisni strani, posveãeni gospodarski re-
formi, zaslediti dva–tri nasvete, kaj je potrebno storiti za
spodbujanje tujih vlaganj v rusko gospodarstvo.
Vsi upi so bili na vlaganja. Ni bilo le tujega denarja,
vse ostalo — tovarne, oprema, tehnologije, kvalificirani
delavci in inÏenirji, izredno bogati naravni viri — je bilo.
»Pridite in gospodarite!«
In Ïe nam »svet kapitala« ni veã sovraÏnik temveã
partner. Duri so odprte — lahko se kupi skoraj vsako
podjetje, vloÏi dolarje v farme, rudnike, naftna naha-
jali‰ãa. Ne le mi, tudi biv‰e socialistiãne drÏave so se od-
prle. Nemci so vso âe‰ko pokupili!
Seveda, nekaj trde valute smo vendarle imeli — od
prodaje ‰irokega diapazona izdelkov. Celo mikroskope
smo prodajali, vendar so v izvozu prevladovale surovi-
ne.
Naj omenimo, da so se dolarji, zasluÏeni od prodaje
23
na‰ih naravnih virov, tudi dali enostavno vloÏiti. V

drÏavne obveznice ZDA, v proizvodnjo elektonike v JV
Aziji, v turistiãni biznis Italije in nepremiãnine ·panije.
Saj so duri za kapitale odprte v obe smeri. O tem, nez-
nano zakaj, propagandisti svetovnega trga niso govorili.
Treba pa je bilo vsaj opozoriti o tako neprijetni znaãil-
nosti gospodarske svobode.
Leta so minevala, a tuja vlaganja v rusko gospodar-
stvo niso in niso ‰la. Tujci so uvaÏali, pokupili naravne
vire vse do hokejistov in nadarjenih ‰olarjev in nas na-
muãili z nasveti kako reformirati gospodarstvo. Nekaj
so tudi vloÏili, pokupili so tobaãno, alkoholno industri-
jo, komunikacije. Gospodarstvu v celoti pa iz nekega
razloga to ni niã dalo. Predlaga se vlagati v plin Jamala
— vlagateljev ni. Predlagajo se avtomobilne tovarne —
zadeva se ne premakne naprej od protokola o namenih.
Vpra‰anje tujih vlaganj je bilo izkori‰ãano za politiã-
ni pritisk. »Ne odpu‰ãajte Gajdara — sicer ne dobite 24
miljard«. »NaÏenite parlament — bodo tuja vlaganja«.
»Ne boste izbrali Zjuganova — in gospodarstvo bo raz-
cvetelo«. In to je delovalo.
Spominjam se takratnih pogovorv z opozicionerji —
»niã se ne da narediti, Zahod bo vloÏil denar in v Rusiji
bo kapitalizem«. Govoril sem jim, pomirjeval (saj so do-
bri ljudje): »Ne skrbite, ne bo vlaganj, jamãim« — niso
verjeli, vse do zdaj se bojijo tujih vlaganj, skoraj bo de-
set let.
Leta 1998 je ton zahodnih nasvetov postal bolj me-
24
lanholiãen. Razlog je jasen — ne samo da ni bilo tujih

vlaganj v gospodarstvo, tudi domaãi vlagatelji so name-
sto v domaão proizvodnjo raje izvaÏali kapitale. Vlaga-
nja so iz Rusije ‰la na Zahod. Celo ljudje, ki so samo po-
magali pri izvozu kapitalov v tujino, so si lahko omisli-
li vile in zajetne bankovske raãune, kaj potem govoriti o
lastnikih teh kapitalov? V Franciji in Nemãiji so za rus-
ki denar bile pokupljene cele gospodarske panoge.
Zakaj torej se tem neumnim tujim vlagateljem niso
dopadle na‰e tovarne, na‰i delavci, na‰i inÏenirji? Saj
vendar znajo narediti to, kar se Zahodu ni niti sanjalo.
Razen tega so bili ti delavci, inÏenerji, znanstveniki pri-
pravljeni iti v jarem k zahodnim »partnerjem«. Ne gle-
de na to jih ti niso vzeli. Kdo bi rekel!
Tukaj pa je Ïe zagrmel 17. avgust3 in se je sploh vse se-
sulo.
Zakaj se je to zgodilo?
Odgovor je na dlani:
privabiti tuja vlaganja v rusko industrijsko pro-
izvodnjo je popolnoma nemogoãe, pod vaskim po-
gojem.
3 17. avgusta 1989 je ruska vlada nepriãakovano razvrednotila ru-

belj; sicer neizogiben ukrep, je pahnil drÏavo v teÏko krizo in jo
privedel na rob finanãnega in gospodarskega zloma. Nekaj dni
pred tem sta predsednik Jelcin in premier Kirijenko trdila, da de-
valvacije rublja ne bo oziroma ni. Turbulence ruskega gospo-
darstva takrat niso ob‰le niti Slovenije, izvoz v Rusijo se je naj-
manj prepolovil.
25
TeÏko je vejeti tako kategoriãni trditvi, ãeprav je toã-

na ali vsaj ustreza praksi.
Za uvidevanje tehtnosti le–te bomo morali malo raz-
misliti, in ne le razmisliti ampak dokazati nek teorem.
Teoremi so iz matematike, vendar bomo zdaj imeli
opravka z gospodarstvom.
Gospodarstvo je nasploh sestavljeno na pol iz mate-
matike, na pol iz psihologije. Zato bomo morali, da bi
dokazali ta teorem, izvesti psiholo‰ki eksperiment —
»zlezti pod koÏuh« vlagatelja — Johna ali Borisa. Ni vaÏ-
no koga, v glavnem vpra‰anju sta njuni psihologiji ena-
ki.
Teorem je naslednji:
ãe se igra odvija po pravilih svobodnega svetov-
nega trga, je raven proizvodnih stro‰kov skorajda
vsakega ruskega podjetja vi‰ja od srednjesvetovne-
ga, zapisano je propadu, konkreten razlog njegove-
ga propada pa bo v odsotnosti vlaganj.
Poskusimo nazorno, ãe Ïe ne matematiãno toãno, ta
grenki teorem tudi dokazati. Z njim se ni enostavno
sprijazniti, vendar ãe ne razumemo problema, ga ni
mogoãe re‰iti.
26
TUJA VLAGANJA
Veãji kot so izdatki, neobhodni za izpolnitev plana,

manj je moÏnosti se mu odpovedati — tudi ãe se
izkaÏe kot neverodostojen.
Teorem neizbeÏnosti Bahmana.
Z a zaãetek poskusimo razumeti kaj vlaganja (inves-

ticije) sploh so in zakaj jih potrebujemo? V nasprot-
nem primeru so ukrepi, ki naj bi vlaganja privabili — ti-
piãna »vaba za slonopotame«. âe ne vemo kdo so, lah-
ko tako imenujemo vsako traparijo — kako preveriti, ãe
deluje ali ne.
Vlaganja — niso dolg. Dolgove (kredite) moramo vra-
ãati ne glede na to kako in kje smo jih porabili.
Glavna razlika med vlaganji in posojanjem denarja je
v tem, da vlagatelj raãuna zgolj na dobiãek od proiz-
vodnje. âe dobiãka ne bo, je to problem vlagatelja, ki je
preprosto izgubil svoj denar.
Skratka, vlaganja so dolg, ki ga nismo obvezni vraãati.
Interes vlagatelja je v dobiãku od proizvodnje organizi-
rane na njegova sredstva. Vlagatelj, predno vloÏi, oce-
njuje situacijo — mu bo uspelo vrniti vloÏeno skupaj z
dobiãkom, ali ne — na temelju te ocene sprejme odloãi-
tev.
27
·e veã, prvotno je bilo zami‰ljeno da naj bi tuja vla-

ganja omogoãila na‰i drÏavi razvoj ne zgolj konkurenã-
ne proizvodnje temveã tak‰ne, ãigar produkcija se bo
prodajala na svetovnih trgih in prina‰ala drÏavni blagaj-
ni trdo valuto. Zaradi tega se je vse sploh zaãenjalo!
Zakaj smo pravzaprav rabili prav tuja vlaganja — na
svetu se je lahko kupilo tisto, ãesar pri nas ni bilo. Na‰e,
zasluÏene valute ni bilo dovolj za modernizacijo indu-
strije, vsaj pojasnevali so nam tako. V 30. letih jo je bilo
dovolj, zdaj pa je je nenadoma bilo premalo.
Pri opisu samega pojma vlaganj si moramo dobro
predstavljati sledeãe: enostaven nakup in izkori‰ãanje
na‰e tovarne s strani tujca — ‰e ni vlaganje. To je zgolj
zamenjava lastnika. Izplaãan denar pripade prodajalcu,
ki bo z njim najverjetnje kupil vilo na Costa Bravi in
Hammer rdeãe barve. Se pravi, da ‰e zdaleã ni vsak zvi-
tek bankovcev, vrÏen v na‰o drÏavo, tuje vlaganje. Da bi
zasluÏili svojo ponosno ime »investicije«, se ti dolarji
morajo uporabiti izkljuãno za razvoj in raz‰iritev
proizvodnje.
Tuja vlaganja niso preprost uvoz v drÏavo neke koliãi-
ne dolarjev. Vlaganja niso zgolj in toliko denar. Vlaga-
nja, v konãni fazi, morajo biti materialna — to je grad-
nja, nabava nove opreme, zamenjava tehnologije. Po-
memben je tudi odnos do usluÏbencev podjetij — ali se
povi‰uje kvalifikacija, se delajo vlaganja v penzijski
sklad in sploh — ali skrbi nov lastnik za svoj ugled, se
nadeja dolgo prisostvovati v izbranem trÏnem sektorju.
28
âe pa novi lastnik neke tovarne intenzivno izkori‰ãa

zgradbo in opremo, vlaganja pa so se zreducirale na po-
stavitev linije za embaliranje neãesa uvoÏenega, in to z
normativnim rokom eksploatacije dveh–treh let, in naj-
bolj vaÏno — dobiãek ne gre v proizvodnjo ampak gre iz
drÏave — je zadeva sumljiva. Nasprotno torej, na raãun
izrabe na‰ih osnovnih sredstev se vlaga ‰e nekam dru-
gam. Na‰i delavci in usluÏbenci se veselijo znosne plaãe.
Nimajo izku‰enj, ker pri nas v ZSSR ‰e nobeden po‰ten
delavec ni ostal brez penzije.
Obiãajna stvar v svetovni praksi: ãe je podjetje nekon-
kurenãno, ga na pragu njegovega kraha njegovi lastni-
ki, ãe so pogruntali tendenco, zaãenjajo eksploatirati do
popolne izrabe, dobiãek pa gre v drugo dejavnost.
Vãasih se vpra‰anje vlaganj namerno ali nenamreno
zamr‰i. Îlobodravo se govori o potrebnih vlaganjih,
know–how (da zveni bolj znanstveno), sodobni tehno-
logiji in podobno. Vendar dajmo narazen muhe in kom-
pot. Zakaj ne moremo tehnologije in know–howa pre-
prosto kupiti, za trdo valuto? Saj jo zasluÏimo?
29
IN KJE ÎIVIMO?
Ozeblih je veã kot poparjenih.

»Kratek opis podnebja Rusije«.
A. Pljac, M., 1998
K do ne ve, da Ïivimo v najbolj mrzli drÏavi na svetu?

To vedo vsi. Ali pa si vsi tudi predstavljajo, kako
mrzla je?
Ali jih je veliko, celo med izobraÏenimi ljudmi, pri-
pravljenih verjeti, da v prestolnici Anglije rastejo palme
in bambus? Zabavno, vendar z mano se je prerekal ãlo-
vek, ki se je pred kratkim vrnil iz turistiãnega potovanja
v Anglijo, dokler mu nisem pokazal v njegovem fotoal-
bumu njegovo lastno fotografijo na ozadju katere je bila
palma. No, ni opazil, se zgodi.
âe prebirate angle‰ke dedektivke, ste verjetno opazili,
da se pri opisu klasiãnega angle‰kega posestva obvezno
omenja tisov drevored. V ZDA pa se skupina najpres-
tiÏnej‰ih univerz — med njimi Harvard, Yale, Stenford,
Prinston imenuje »br‰ljanova liga«, ker so njihove sta-
re zgradbe pora‰ãene z br‰ljanom. Pri nas ti zimzeleni
rastlini — tisa in br‰ljan — rasteta le v Krimu in na Kav-
kazu. âe to za ZDA ni niã osupljivega — mnogi so sli‰ali,
da se drÏava zemljepisno nahaja juÏneje od Rusije, pa
30
imamo o »groznem angle‰kem podnebju« malce dru-

gaãne predstave. Bil je februar, ko sem priãakal svoje
znance na letali‰ãu ·eremetjevo4 in jim prinesel na nji-
hovo pro‰njo topla oblaãila. V Moskvi je bilo minus 20
stopinj, v Angliji tudi, vendar plus.
Moji prijatelji se Ïe veã let posluÏujejo neobiãajnega
turizma — del cene turistiãnega paketa pokrijejo z de-
lom — maja meseca so na Norve‰ko ‰li … nabirat jago-
de.
Kako je to mogoãe? Saj sta vendarle Anglija, ‰e toliko
prej pa Norve‰ka severni drÏavi?
Povpreãna letna temperatura v Rusiji je minus 5,5°
Celzija. Na Finskem n. pr. plus 1,5° C. Spomnim se da
sem v reviji »Lov in lovsko gospodarstvo« naletel na dis-
kusijo — zakaj je na Finskem sorazmerno veliko losov
(na enoto gozdne povr‰ine), pri nas pa malo. Sprva so
krivili, kot ponavadi, socializem, dokler se ni na‰el po-
znavalec, ki je pojasnil, da je v coni tajge — SV Finske —
gostota losov kot pri nas, v zahodnem delu pa je cona
‰irokolistnih gozdov. Tam tudi Ïivijo preteÏno losi (pa
tudi Finci), biolo‰ka produktivnost gozda in polja v tej
coni pa je skorajda za eksponento vi‰ja.
Povpreãna letna temperatura pa ‰e ne pove vsega.
Obstaja ‰e tak‰en pojem kot je surovost podnebja —
razlika med poletno in zimsko temperaturo pa tudi raz-
4 Glavno moskovsko mednarodno letali‰ãe, toãen naziv: ·ereme-

tjevo–2.
31
lika med dnevno in noãno. Tu smo izven konkurence,

ãeprav je poleti pri nas vroãe.
Mi smo zgradili svojo drÏavo tam, kjer ne Ïivi noben
drug.
Je to detalj? Ne povsem. V veliki meri se zgolj v tem
razlikujemo od »normalnih ljudi«, sicer pa smo taki, kot
so ostali otroci Adama.
Podnebni pasovi so v Evropi razporejeni paradoksal-
no. Podnebje se ohlaja ne z juga na sever ampak z zaho-
da na vzhod, natanãneje, z obal v smeri notranjosti ce-
line. Poglejte: v Leningradu5 je topleje kot v Moskvi, ãe-
prav leÏi 400 km severneje. V Helsinkih pa je pozimi
topleje kot v Orlu, ãeprav leÏijo Helsinki 1000 km sever-
neje. V okolici Viljnjusa ãe‰nja dozori Ïe junija, v Pod-
moskovlju pa ne, ker zamrzne pozimi. Vzporednica je
skoraj enaka, vendar leÏi Viljnjus 1000 km bolj zahod-
no. V Letoniji reveÏi odpovedujejo gretje in vroão vodo
(zaradi draginje). Zebe jih, jasno, vendar so za zdaj ‰e
Ïivi. Poskusite recimo v Kursku odklopiti gretje pozimi!
Letonija pa je bistveno bolj severno.
Zahodna Evropa je po na‰ih merilih subtropski pas.
Vzrok je znan ‰e iz ‰olskih klopi — Golfstream. Zaradi
njega je zima v Evropi nad niãlo, pomlad pa se zaãenja
januarja–februarja in skoraj zmeraj ob istem ãasu. Pri
nas lahko pomlad pride konec marca, pa tudi mesec dni
kasneje. Zakaj? âe z zahoda ni vdora toplega zraka, se
5 Tako v originalu. Leta 1991 je mestu vrnjeno prej‰nje ime – Sankt

Peterburg (med 1914 in 1924 Petrograd).
32
Ilustracija 1. Izoterme (ãrte na zemljevidu, ki veÏejo kraje z enako

povpreãno letno temperaturo) januarja na ozemlju Evrope (narisane
na temelju podnebnih kart »Atlasa oficerja«, M., Vojenizdat in »Veli-
kega namiznega atlasa« Marxa, M., Marx, 1904.
zrak segreva le na raãun sonãnega sevanja. V tem pri-

meru se sneg v Podmoskovlju stopi konec aprila, ãe pa
je veter zahodni — na zaãetku. V zahodni Evropi topel
veter piha zmeraj, tudi zato (pozor vrtnarji in vrtiãkar-
ji) ni zmrzali.
Poglejmo kaj na ta raãun pi‰ejo geografi (tu in naprej
citati po: Alisov B.P. »Podnebna podroãja tujih drÏav«,
M., 1950; navedbe iz monografije L.V. Milova »Veliko-
ruski oraã«):
»Zahodna in Centralna Evropa... oblikujeta Atlantiko–
33
Evropsko podnebno podroãje, kjer kot vodilni dejavniki

nastopajo atlantski morski kot tudi evropski celinski zrak
(ogret, vendar ne vlaÏen). Razen tega je na zahodu Evrope
vpliv Atlantika moãnej‰i, in tu ni velikih stekali‰ã celinske-
ga zraka... Z drugimi besedami, tu ni ali skoraj nikoli ni
dolgih ohladitev ali vroãine... pogostnost vdora atlantske-
ga zraka in moã njegovega vpliva sta tako velika, da pozi-
mi izoterme6 v Evropi, z izjemo severa, gredo v vzpored-
ni‰ki in ne v ‰irinski smeri.
Su‰e so tu redek pojav. Povpreãni letni se‰tevek padavin
v Zahodni Evropi je 500–1000 mm. BliÏje kot je zima,
toplej‰i je morski zrak.«
Kaj pomeni, da » izoterme gredo v vzporedni‰ki sme-
ri«?
To pomeni, da so po surovosti zimske klime enaki:
naseljeni del Norve‰ke, jug ·vedske, Danska, Nizozem-
ska, Belgija, zahodna Nemãija (razen Bavarske), vzhod-
na in centralna Francija, sever Italije, Hrva‰ka, Albani-
ja, severna Grãija, primorski predeli Turãije, juÏna obala
Krima in obreÏje Kavkaza. Povpreãna januarska tempe-
ratura je tam nad niãlo. âeprav je Norve‰ka veã kot
3000 km severneje od Grãije!
Anglija, zahodna Francija, ·panija, Portugalska, jug
Italije in Grãija — so ‰e toplej‰e ter si med seboj pribliÏ-
no enakovredne. Januarja je tam plus 5 — plus 10 sto-
pinj.
6 Izoterma; ãrta na zemljevidu, ki veÏe kraje z enako povpreãno

letno temperaturo.
34
Zahodna Evropa je unikalna pokrajina. Nikjer na pla-

netu ni regije, ki je tako blizu teãaja in tako topla.
Teritoriji ZDA, primerljivi po podnebju z zahodno
Evropo, se zemljepisno nahajajo juÏneje od Kubani.
New York je pribliÏno na ‰irini ãrnomorskega mesta
Soãi.
Tako prisrãni kraji so malo uporabni za Ïivljenje. Res,
po povr‰ini smo ‰e zdaj najveãja drÏava na svetu. Ven-
dar obstaja pojem »efektivno ozemlje«, torej ozemlje,
uporabno za Ïivljenje. Francoski geograf XIX. stoletja
Jean Elisee Reklus je v svojem delu »Zemlja in ljudje«
imenoval »efektivno« ozemlje tisto, ki se nahaja niÏje od
2000 m nad gladino morja, s povpreãno letno tempera-
turo najveã minus 2 stopinji Celzija. Smatra se, pa tudi
vse izku‰nje ãlove‰tva to potrjujejo, da je sorazmerno
normalno Ïivljenje mogoãe le na efektivnem ozemlju.
Torej, po efektivnem ozemlju zasedamo peto mesto
na svetu, a ne prvo. Le tretjina na‰ega ozemlja je »efek-
tivna«. Pa tudi na‰e efektivno ozemlje je najhladnej‰e na
svetu. Nismo ne Indija ne Kitajska, in celo ne Kanada.
Predstavite si naravno okolje, kjer ãlovek brez poseb-
nih za‰ãitnih pripomoãkov umre ãez nekaj desetin mi-
nut. To ni Ïrelo vulkana, to je na‰a drÏava pozimi. Ti za-
‰ãitni pripomoãki imajo enostavno ime — »topla oblaãi-
la« in »ogrevani prostori«. âe se ãlovek znajde na pro-
stem, v tako rekoã naravnem obliãju, so njegove moÏ-
nosti za preÏivetje enake padlemu z ladje sredi oceana.
Preprosto ne opazimo situacije v kateri Ïivimo. Jele-
35
novih pa‰nikov je v na‰i drÏavi (19% ozemlja) bistveno

veã, kot ozemlja uporabnega za kmetijstvo (13%), obde-
lovalne zemlje (okrog 100 miljonov ha) pa komaj zado-
stuje za potrebe Rusije v kruhu.
Kolikokrat smo sli‰ali, da sta Kanada in Skandinavija
ravno tako hladna teritorija kot Rusija. To niti pribliÏno
ne drÏi.
Celo Alaska je v primerjavi z âukotko letovi‰ãe. Ko so
na‰i Kazaki odkrivali Ameriko, so se posluÏevali zgodb
âukãev7 o zemlji, »kjer rastejo velika drevesa«. Tam, od
koder so Kazaki odpluli, velikih dreves ni bilo.
7 Narod na skrajnem SV evrazijske celine, Rusija.

36
PODOBNA KANADI, PA VENDAR NI

KANADA
K anada je podobna Rusiji, vendar ‰e zdaleã ni Rusija.

âeprav Kanada na karti daje vtis precej kompakt-
ne drÏave, realno ljudje Ïivijo tam v dveh loãenih regi-
jah: vzhodni — zraven Atlantika in Velikih jezer, in za-
hodni — na Tihooceanskem obreÏju. V primerjavi z
vsem ozemljem Kanade — so to drobcene lise, pritis-
njene k juÏni meji. Îe v 30. letih prej‰nega stoletja se je
promet odvijal med tema dvema regijama zgolj po
ozemlju ZDA.
»… podati kratko oznako podnebju severne Amerike in
predvsem Kanade. Stvar je v tem, da obãutno manj‰a kot
Evrazija, Severnoameri‰ka celina nima ostro izraÏenega
celinskega podnebja... moãna in stalna ciklonska dejavnost
slabi celinskost podnebja. Tu ni niti izoliranih zaostalih
pokrajin niti nizkih in visokih temperatur. In v tem je kar-
dinalna razlika od vzhoda Evrope (toliko bolj Sibirije).
Zime v Kanadi so surove in temperaturni minus zna do-
seãi –45°, vendar je mraz nestanoviten. Povpreãna zimska
temperatura pa je za 15–20 stopinj vi‰ja, kot v najbolj su-
rovih predelih vzhodne Sibirije. Potemtakem, tudi zemelj-
ska tla ne zmrzujejo, tako kot v Sibiriji in v vrsti predelov
37
vzhodne Evrope. Posebno velja izpostaviti obilje sneÏnih

padavin...«
Naseljeni del Kanade je paã obãutno ugodnej‰a deÏe-
la kot je centralna Rusija. Povpreãna letna temperatura
v Moskvi je +3,8°, v Leningradu +4,3°. V Vancouveru, na
primer +9,8° (kot na Dunaju, v Odessi, Sofiji), v Mont-
realu +6,7° (kot v Var‰avi). Na splo‰no je celo ena stopi-
nja povpreãne letne temperature v resnici zelo po-
membna razlika. Naseljeni del Kitajske je povsem pri-
merljiv z zahodno Evropo, ni pa z moskovsko regijo.
âeprav je poletje hladnej‰e, je zima v Montrealu milej‰a
kot celo na Poljskem.
Res, tudi tam so mesta z hladnej‰im podnebjem kot
v Moskvi: na primer Edmonton — +2,7°, Winnipeg —
+2,5°, se pravi pribliÏno kot pri nas v Ivanovu (SV Mos-
kve). Vendar poglejmo na industrijsko karto — to so po-
polnoma surovinski rajoni: nafta, kemija, obdelava lesa.
Na ‰irini Moskve so v Kanadi naselbine z »govoreãimi«
imeni kot sta Uranium City, Radium Port.
Celo v sorazmerno (po kanadskih predstavah) mrzlih
predelih so za kmetijstvo milej‰i pogoji kot v centralni
Rusiji. Za rastline ni pomembna le povpreãna letna
temperatura, temveã tudi tak‰en pokazatelj, kot je se-
‰tevek pozitivnih temperatur, ali, kot vãasih raãunajo,
se‰tevek temperatur nad +10° C. Ti pokazatelji so za
kmetijske predele Kanade bistveno bolj‰i kot v Rusiji.
Posebno velja to za kulture, ki jih sejejo pomladi in ka-
terim ni treba zimovati pod snegom (jara setev).
38
Mestnemu prebivalcu je teÏko razumeti, recimo,

tak‰no dejstvo: Kanada v industrijskih obsegih prideluje
tak‰ne kulture kot so soja in koruza. Naj spomnim
(malo kdo ve), da je v Moskovski regiji koruza dozore-
la le enkrat v sto letih gojitve, in sicer leta 1996. Za sojo
se pa ni niti vedelo. Pri nas ta kultura raste le na samem
jugu, bliÏje k ârnemu morju. Na splo‰no pa letina Ïita-
ric v Kanadi ni velika — malo veã kot 20 centnerov na
hektar. Za primerjavo: v Angliji, Nizozemski, ·vedski —
70–80 c/ha.!
Naj povzamem: Kanada je velika drÏava s nevelikim
prebivalstvom in odliãnimi trasportnimi moÏnostmi (iz-
hod na ocean). Podnebje naseljenega, industrijsko raz-
vitega dela Kanade je pribliÏno enako podnebju Rostov-
skega okraja in Krasnodarskega kraja, je pa bolj vlaÏno.
Naseljenega dela je torej ãisto dovolj za prebivalstvo
Kanade — pribliÏno 24 miljonov ljudi. Preostalo ozem-
lje je zgolj za pridobivanje surovin in turizem. Prav taka
drÏava naj bi pravzaprav bila Rusija, po predstavah
«svetovne skupnosti«.
·e tak‰na okoli‰ãina: Kanada je dejansko provinca
ZDA, v bistvu je to severno obrobje najbogatej‰e drÏa-
ve sveta...
Tudi Skandinavija ni tak‰na Sibirija kot se misli.
»Znano je, da Skandinavski polotok in Finska skupaj
predstavljata posebno Atlantsko–arktiãno podnebno regi-
jo. Zime odlikujejo pogosti cikloni, prodirajoãi z Atlanti-
39
ka,... celo mrzle zime spremlja moãan vpliv Atlantika, kar

povzroãa hitre otoplitve.
...Zelo vaÏno je poudariti, da tu ni pomladanskih »vrni-
tev mrazov«, se pravi zamrzali, in zato se poljedelska dela
zaãenjajo precej zgodaj. Poleti se v severni Evropi redno
oblikuje cona nizkega zraãnega tlaka, zato ni su‰, veliko
‰tevilo pomladansko–poletnih oblaãnih dni (posebno na
Finskem) ne ovira vegetacijo, ker jih kompenzira
podalj‰anost svetlega dela dneva. To je znaãilnost vse se-
verne Evrope«.
·vedska je toplej‰a od Finske, o kateri se je pri nas
izoblikovalo napaãno mnenje iz ãasa sovjetsko–finske
vojne, ki je potekala v Kareliji (to pa ni Finska) med naj-
bolj mrzlo zimo stoletja. Ta zima — 1939–1940 je bila na
ozemlju centralne Rusije ‰e bolj surova, veãina ruskih
jablanovih vrtov je ni preÏivelo. V resnici podnebje juÏ-
ne (naseljene) Finske odgovarja pribliÏno podnebju
Estonije.
Naj spomnim, da pred zimsko olimpijado v hribovi-
tem Lillehammerju, (Norve‰ka) tam tri leta zapored ni
sneÏilo. V Bergenu (ki ni na skrajnem jugu Norve‰ke) je
povpreãna temperatura +7,8° C, kot v Münchenu. Pred
kratkim so Bergen kazali na TV — na hi‰ah raste tisti
znani br‰ljan. Podnebje je tam bistveno mehkej‰e kot je
v Kaliningradskem okraju, od vseh ruskih okrajev pa
prav Kaliningradski uÏiva najmehkej‰e podnebje. Na
karti con vrtnarstva se spodnja Norve‰ka nahaja v isti
40
Ilustracija 2. Shema relativne ugodnosti za vrtnarstvo (iz knjige H.

Bakera, »Vrtne kulture«, M., Mir, 1990, dopolnjena po materialu iz
knjige J. Jaroslavceva in dr. »Va‰ vrt«. M., Agropromizdat, 1992)
coni z Anglijo in njenimi palmami, vzhodno Francijo in

severno Italijo.
Poglejte shemo (ilustr. 2): to ni veã abstraktna infor-
macija o podnebju ampak v bistvu nazorna predstava o
koristnosti doloãenega tipa gospodarske dejavnosti.
Vsaka cona odgovarja doloãeni skupini kultur in sort,
njihova odpornost in produktivnost (donosnost) pada
od cone k coni. Na ·vedskem in v Bolgariji je ‰e moÏno
saditi trto, vendar bo slab‰a kot v Franciji. Razen pov-
preãne letne temperature ima velik pomen za gospo-
darstvo Ïe omenjena surovost podnebja, se pravi razen
mraza ‰e temperaturna razlika. âe je v obalnih predelih
41
Evrope ta pokazatelj — razlika absolutnih kadarkoli za-

beleÏenih maksimumov in minimumov — okoli 40°, v
ostali zahodni Evropi (za Odro in Donavo) do 50°, na
Finskem, vBaltiku, na Poljskem, Slova‰kem in evropskih
drÏavah SND8 do 60°, je v Rusiji do Urala nad 70°, v Si-
biriji pa od 80 do 90° (huje kot na Antarktiki — pozimi
je tam hladneje, zato pa poletja niso tako vroãa). V Ver-
hojansku pa je ta pokazatelj sploh nad 100°.
Ko sem pisal te vrstice je bila v Podmoskovlju tempe-
raturna razlika od plus 30° in veã do plus 5° ponoãi. V
zahodni Evropi pa so kraji, kjer je za vso zgodovino opa-
zovanj temperaturna razlika med najniÏjo zimsko tem-
peraturo in najvi‰jo poletno nekaj veã kot 30 stopinj.
»Absolutni minimum« v Bergenu (Norve‰ka) in Is-
tanbulu (Turãija) je enak (–16° C), v Londonu pa nikoli
v zgodovini ne bilo mrazu –10° C.
âe hoãemo kot kriterij »surovosti« podnebja upora-
biti razliko povpreãnih januarskih in julijskih tempera-
tur, bodo ‰tevilke drugaãne, slika pa bo enaka.
Razlika temperatur ‰e ne ponazarja celotne slike: vro-
ãina — ni mraz. Plus 50° ãlovek lahko prena‰a soraz-
merno dolgo, prehladiti se in umreti pa je moÏno Ïe pri
+10°! Debele stene se nuja predvsem zaradi enega–dveh
mesecev mraza. Naj bo v Sibiriji ponekje vroãe (v Mi-
nusinski kotlini sadijo lubenice), vendar ozimne kultu-
re ne rastejo, ubijajo jih zimski mrazi.
8 SND: Skupnost neodvisnih drÏav, rus. SNG – SodruÏestvo neza-

visimyh gosudarstv.
42
Med dvesto drÏavami sveta se po surovosti podneb-

ja z nami lahko kosa zgolj Mongolija. V Ulan–Batoru je
povpreãno hladneje, kot na pribreÏnih znanstvenih po-
stajah Antarktike.
V zahodni Evropi kratka ohladitev do minus 10° C
(enkrat na 20 let) povzroãi polno dezorganizacijo go-
spodarstva. V centru Rusije pa je –10° C povpreãna ja-
nuarska temperatura. Se pravi, povsem obiãajna stvar.
Je to vaÏno pri naãrtovanju gospodarske dejavnosti?
VaÏno. Vendar sem na‰el karto con po kriteriju primer-
jalne surovosti podnebja samo v dorevolucijskem atla-
su. Kako torej vpliva na‰e podnebje v denarnem pome-
nu? Toãno noben ne ve, ker oãitno nikogar ne zanima.
Vpliva pa zelo moãno.
Obstajajo empiriãni podatki za oceno izdatkov ure-
ditve in vzdrÏevanja delovnega mesta v odvisnosti od
zimskih temperatur. Pri negativnih temperaturah ti iz-
datki z vsako stopinjo rastejo na desetine odstotkov.
Sreãeval sem se tudi s trditvami, da pri povpreãnih let-
nih temperaturah pod minus 2° — zrastejo celo dvakrat
z vsako sledeão stopinjo.
Kaj se torej dogaja z vremenom pri nas?
»... Ob‰irni del Evropejske Rusije vse do juÏnih meja
gozdov pripada Atlantsko–celinskemu podnebnemu po-
droãju... Najbolj vaÏen dejavnik tukaj‰nega podnebja so
atlantski cikloni z zelo dolgimi padavinami poleti in otop-
litvami pozimi... Skupaj s tem je za to cono znaãilen tudi
moãan vpliv arktiãnega zraka s severa. Dolgotrajni arktiã-
43
ni anticikloni ali malogibljivi predeli visokega zraãnega

tlaka privedejo k pogostim surovim zimam, zaradi katerih
poginejo tak‰na drevesa kot so jesen, klen, oreh, hrast...
Otoplitev, ki oznaãuje konec zime najpogosteje nastopi v
tretji dekadi marca (center drÏave, predvsem Podmoskovl-
je) kot rezultat vdora zraãnih mas s Sredozemlja. Vendar
se ta proces otoplitve upoãasnuje, ãe se povsem ne prekine,
z vdorom arktiãnih vetrov. Zato je tu pomlad in zgodnja in
pozna (od druge polovice aprila). Pri ãemer je pozna pom-
lad posledica nara‰ãanja vpliva sonãnega obsevanja in lo-
kalne konvekcije... Praktiãno vsako leto v prvi dekadi maja
smo priãe vdora arktiãnih zraãnih mas, ki najveãkrat pri-
vedejo do noãnih zamrznitev.
Poletje se v Podmoskovlju zaãenja sredi junija … in se
konãuje sredi septembra. Zelo pogosto je hladno in deÏev-
no. Zaradi dolgih obdobij moãne oblaãnosti vse raste poãa-
si. Pri vroãem poletju in dolgotrajnem anticiklonu zna biti
hud primanjkljaj vlage, ãeprav izparevanje povzroãa do-
loãene padavine. Poletni temperaturni maksimum dosega
+32°, +35° (kar je zelo redko). Povpreãna julijska tempera-
tura se giblje med +17° in +19°. Skupna koliãina poletnih
padavin dosega 180–240 mm, letna pa 600 mm.«
(Davydova M.I., Kamenski A.I., Nelkudova N.P., Tu‰inski G.K.,
Fiziãna geografija ZSSR, 2. izdaja, M., 1966, st. 240–318).
âe je poletje vroãe, ni dovolj vlage, ãe je deÏevno pa
ni toplote. V obeh primerih je letina slaba. V carski Ru-
siji pribliÏno 7 centnerov na hektar, v sovjetskih ãasih
do 20c/ha, v 1992–1997 pribiliÏno 14c/ha.
44
V druÏbi in celo med ekonomisti cveti elementarno

(ne jemljite osebno, dragi bralci) neznanje zemljepisa in
‰e posebej gospodarskega. Krivo je nerazumljivo tolma-
ãenje, lahko reãemo zamolãevanje nekaterih gospodar-
sko–zemljepisnih vpra‰anj. Vzroki so politiãni in ne
znanstveni.
Podnebje Rusije je surovej‰e kot v katerikoli drugi in-
dustrijski drÏavi kar vpliva na uãinkovitost vsake proiz-
vodnje, ãe razumemo uãinkovitost kot kriterij izdatkov
in dohodkov. To zadeva, kot bomo videli, ne le kmetijst-
vo. Z nobenim poveãanjem druÏbene produktivnosti
tega vpliva ni moã odstraniti, pa naj bo pri nas komuni-
zem, kapitalizem ali suÏenjstvo.
Tudi surovost ruskega podnebja ima, Ïal, denarni iz-
raz. Ali veste, da vse na svetu nekaj stane? âas je, da se
tega zavedamo. Îe Herodot je pri zemljepisnem opisu
Egipta ocenil, koliko tam stane postaviti na noge otro-
ka. Ni niti navedel primerjalnih podatkov z Grãijo, oãit-
no so njegovi gr‰ki bralci te poznali tudi brez njega.
Zdaj pa poskusimo oceniti koliko nas stane rusko
podnebje.
Mimogrede, ta isti Herodot je Ïe v V. stoletju pred
na‰im ‰tetjem dal opazko, da po volji bogov, prirodno–
podnebne meje vãasih sovpadajo z mejami narodov in
drÏav. Resniãno, JZ meja raz‰iritve ruskega naroda sov-
pada z doloãeno izotermo (ãrta ki veÏe kraje z enako
povpreãno letno temperaturo) januarja — minus 6 sto-
pinj. Zdaj pa poglejte na karto, na kateri so oznaãene
45
Ilustracija 3. Razdelitev evropskih drÏav po voja‰ko–politiãnem blo-

ku ob razpadu Var‰avskega dogovora (republike ZSSR, Jugoslavije in
âe‰koslova‰ke so oznaãene kot drÏave)
drÏave–ãlanice Nato, pa tudi nevtralne in »socstrani9«

ob razpadu Var‰avskega dogovora (ilustr. 3)
Primerjajte s karto zimskih izoterm (ilustr. 1) Brez te-
Ïav se vidi, da se vse prestolnice Nato drÏav nahajajo v
»plusovem« podnebnem pasu, prestolnice socstran in
»nevtralov«, razen Albanije — v »minusovem«. Zabav-
no, da je od »novih» drÏav prestolnica zelo prozahod-
ne Slovenije — tudi v »plusu«. Odkod tak‰na ãudna sov-
padanja? Vzroki niso mistiãni, temveã povsem materi-
alni. Mimogrede, prestolnica zdruÏene Nemãije se bo z
preselitivijo v Berlin zna‰la v »minusu«.
9 Socialistiãne drÏave.
46
GRADBENI STRO·KI
Niã ni tako lahko, kot izgleda.

Posledica I iz »Zakonov Murphy«
P rvo s ãimer se sooãi v Rusiji potencialni vlagatelj, je

osupljiva draginja kapitalne gradnje v primerjavi s
katerokoli drugo drÏavo.
Zelo dobro je to videti, na primer, na karti zamrznit-
ve tal (ilustr. 4). Razumljivoje, da je globina zmrzovanja
Ilustracija 4. Meje globine zamrznitve tal (po knjigi A. ·epeljeva

»Kako zgraditi kmeãko hi‰o«, M., Gradbeni‰tvo, 1980)
47
neposredno odvisna od sile in dolgosti mrazov, se pra-

vi znaãilnosti podnebja ne vplivajo le na razvoj vrtnar-
stva.
V skladu s podatki v knjigi »Gradbene norme in pra-
vila«, pri nas temeljni zidovi morajo segati pod mejo
zmrzovanja, ãim globje pa se nahajajo, tem draÏja je
taka temeljna plo‰ãa, njena cena pa se poveãa bolj kot
proporcionalno globini. Dvakrat globja temeljna plo‰ãa
je vsaj trikrat–‰tirikrat draÏja. Pri nas, na JZ meji Rusi-
je, je globina zamrznitve 110 cm, bliÏje k PovoloÏju pa
Ïe 170 cm. Cena preproste temeljne plo‰ãe za lahek vrt-
ni dom znese 30% od skupne cene gradnje.
Ali mislite, da se za tovarni‰ke zgradbe uporablja ma-
sivna zidna gradnja, temeljna plo‰ãa pa je povsod glo-
boka? Ne bi rekel. Za izgradnjo tovarne, recimo na Ir-
skem ali v Malaziji, je dovolj zaasfaltirati parcelo in na
njo postaviti lahko skeletno kostrukcijo podobno raz-
stavnemu paviljonu. Temeljna plo‰ãa na nezamrzljivih
tleh praktiãno ni potrebna, dovolj je zrezati zgornji sloj.
Sodobne tovarne se gradijo ravno tako in so pritliãne.
âe zemlja ni draga so pri enaki dejanski povr‰ini veã-
nadstropne zgradbe draÏje od enonadstropnih in to
bistveno draÏje, koliko samo stanejo mednadstopne
konstrukcije. Na mojo pro‰njo so se moji znanci poza-
nimali kako se gradijo dvonadstropne zgradbe na Ba-
varskem; izvedeli so, da na trdih tleh, sploh brez temelj-
ne plo‰ãe. V Angliji se tudi trinadstopne zgradbe gradijo
brez temeljne plo‰ãe.
48
Koliko pa stanejo inÏenirne napeljave? V Angliji gre-

sta vodovodni in kanalizacijski kanal praktiãno po ze-
meljski povr‰ini, pri nas pa? Neposveãenemu se zdi, da
je kopanje jarkov na‰ nacionalni ‰port, vendar je to ne-
izogibno. Globina jarka za vodovodne in plinske cevi
mora segati pod mejo zmrzovanja.
Pozimi so razumljivo vsa gradbena dela teÏka in dra-
ga. Ti isti jarki stanejo trikrat draÏje. Za cestno pokritje
so celo sedanje gnile zime smrtonosne — temperaturna
nihanja okrog niãle, s tajanjem in zamrznitvijo vode v
asfaltnih razpokah, delajo sive lase voznikom in obre-
menjujejo cestno sluÏbo. Zahodnoevropejcem so ti pro-
blemi nepoznani.
Podobno velja za streho zaradi sneÏne obremenitve.
Osteklitev. V naseljenih pokrajinah Norve‰ke so v
hi‰ah enojni okenski okvirji, saj se drÏava razpoteza
vzdolÏ nezmrzujoãega morja. V Londonu so dvojni
okvirji znak izobilja in se obvezno omenjajo pri proda-
ji ali oddaji stanovanja. Na Finskem, ãeprav je veliko
bolj topla kot Rusija, delajo tudi trojne okvirje — in
pravilno delajo.
Pri postavitvi sten pa denar kar izpuhteva.
V Angliji je zadostna debelina stene ena opeka (an-
gle‰ka opeka — 20 cm). Tam stene opravljajo predvsem
nosilno funkcijo. V srednjem pasu Rusije so potrebne
vsaj 3,5 opeke (90 cm). Odvisno od oblasti in materiala,
vendar na Kubani dve opeki (50 cm) — ni znak bogat-
stva.
49
V Malaziji in na Tajlandu, pri njuni sredni januarski

in julijski temperaturi +28° C so stene potrebne samo za
za‰ãito od vetra, izdelujejo jih iz kovinskega, skrilaste-
ga in plastiãnega lista. Poglejte na posledice viharjev,
obiãajnih za ZDA in Japonsko — po vetru letijo stene,
po svoji ãvrstosti podobne stenam kurnika.
Za masivno steno je potrebna bolj solidna in torej
draÏja temeljna plo‰ãa. Na‰a pritliãna hi‰a tehta kot
angle‰ka trinadstropna.
Tudi inÏenirne napeljave — vodovod, kanalizacija,
kurjava, elektrika — vse je v Rusiji draÏje.
Temperaturni padec na 60–80 stopinj ni za vsak ma-
terial. Popravilo ali adaptacija sta veliko draÏja v Rusi-
ji. Celo mrazoodporne barve in konstrukcijski materiali
stanejo veã.
To se tiãe kapitalne pa tudi zaãasne gradnje. Oprema
za naftne vrelce, infrastrukturo naftnih in drugih objek-
tov v Sibiriji in na Severu stane nore, po svetovnih kri-
terijih, denarje. Vse to je zgrajeno ‰e v sovjetskih ãasih,
sedaj pa ni prostovoljcev pripravljenih ponoviti na‰e
podvige.
Naj povzamemo.
Odvisno od vrste gradnje je cena dvakrat–trikrat vi‰ja
kot v Zahodni Evropi, v primerjavi s subtropiki pa ne-
kajkrat. Vi‰ja je torej amortizacija, zgradbe pa manj dol-
goveãne. Izgraditi zgradbo ali najeti Ïe izgrajeno, je v
Rusiji obãutno draÏje kot v drugih drÏavah.
50
SUROVINE, REZERVNI DELI, OPREMA,

LICENCE, TEHNOLOGIJE
V pogojih globalnega trga je cena na vse dobave po

celem svetu pribliÏno enaka. To pa pomeni, da se
proizvodnja iz kupljenih surovin na ozemlju Rusije niã
bolj ne izplaãa kot kjerkoli drugje.
Je mogoãe lastna surovina cenej‰a? In kaj to pomeni
»svoja«? V trÏnih pogojih se nobeden ne gre mecenat-
stva, vsi kupci, kdorkoli so Ïe, se nahajajo pred proda-
jalcem v enakih pogojih. Ni veã »na‰ih« virov, vse je
»nena‰e« in »kupljeno«. Vse, kar je vsaj malo vredno,
pripada konkretno nekomu, in ta »nekdo« hoãe iz svo-
jega najdi‰ãa iztrÏiti kar najveã. Lastnik si ga je pravilo-
ma priboril v hudi borbi, med tak‰nimi osebami pose-
bej sentimentalnih ni.
Generalni direktor zasebne naftne druÏbe ali samo-
stojnega drÏavnega podjetja ne more prodajati svoje
produkcije ceneje zgolj zato, ker je kupec Rus10, v bizni-
su ni patriotizma, vse izjeme od tega pravila so zaãasne.
10 V originalu tu in dalje Rosijanin, kar pomeni drÏavljan Rusije in

ne nujno Rus. Etniãnih Rusov je soglasno popisu prebivalstva iz
1989, 82%, ‰e 15 miljonov pa ima ru‰ãino za svoj prvi jezik. Rus-
ka drÏava se v originalu imenuje Rossija ali Rossijskaja Federa-
cija.
51
Ali so v Rusiji mogoãe ruske surovine ceneje, ker so

bliÏe? Ne, Ïal niso. Z gledi‰ãa prevoznih stro‰kov, se viri
surovin za rusko industrijo ne nahajajo bliÏe kot za za-
hodnoevropsko ali juÏnoazijsko. Ruske surovine so v
Aziji, ruska industrija in delovna sila pa predvsem v Ev-
ropi.
Kopenski transport je bistveno, na eksponento draÏji
od morskega, prepeljati norilski nikelj v London ali celo
Kuala–Lumpur ni draÏje ampak cenej‰e kot v Moskvo,
zaradi pretovora in dolgih Ïelezni‰kih povezav. Trans-
port tjumenske nafte v center Rusije ni kaj dosti cenej‰i
kot v Zahodno Evropo.
Zdaj pa o glavnem.
V predstavah mnogih smo ‰e zmeraj »ena ‰estina
kopna«. Îal, smo samo ‰e »ena osmina«. In to kopno ni
veã tisto. Izgubili smo polovico obdelovalne zemlje (in
to bolj‰o polovico) in veãji del mineralnih virov.
Govori se, da imamo veliko surovin. To je mit.
Po tujih ocenah imamo 7% svetovnih rezerv nafte. Je
to veliko? To je mizerno malo. V Venezueli je je 8%, Ve-
nezuela pa je manj‰a in toplej‰a od Rusije. ·e maãek
»Mornarãek11« je vedel, da velja prodajati, kar ne potre-
buje‰, Rusija pa niã ne potrebuje bolj kot energetske
vire. Pri nas se mesta ogrevajo z mazutom, nismo Vene-
zuela. Tako da je na‰e bogatstvo z energetskimi viri zelo
relativno. Ti niso potrebni sami po sebi, nas zanima to-
plota in ne smrdljive tekoãine in plini. Da, imamo naf-
11 Junak ruske risanke.
52
to, vendar v Indiji je dovolj odpreti okno, da se ogreje

prostor. Torej kdo je bogatej‰i z energetskimi viri?
Nimamo tako veliko naravnih virov kot trdijo izvoz-
niki surovin in njihovi predstavniki za tisk, bolj znani
kot mnoÏiãni mediji (SMI12). âe poskusimo Ïiveti na
raãun njihove prodaje (virov, se razume), jih bo dovolj,
celo pri razumni porabi, samo za bera‰ko Ïivotarjenje
150–miljonskega prebivalstva in to samo za nekaj let.
PribliÏni podatki ob osnovnih vrstah lastnih rezerv
rudnin Ruske federacije so pokazani v tabeli 1. (iz knji-
ge »Pot v XXI. stoletje, uredil ak. D.S. Ljvov, M., »Eko-
nomika«, 1999). Izraãun je narejen, izhajajoã iz nivoja
izkopa, proizvodnje leta 1991.
Oskrba Rusije z dokazanimi rezervami nekaterih vrst rudnin

Rudnine ‰tevilo let
Nafta 35
Naravni plin 81
Premog 60–180
Îelezne rude 42
Niobij 43
Baker 40
Nikelj 40
Molibden 40
Volfram 37
Cink 18
Svinec 15
12 Sredstva masovnih informacij, po na‰e: elektronski mediji.

53
Antimon 14
Zlato naplavljeno 12
Zlato prvotno 37
Fosfati 52
Kalijeve soli 112
Pravzaprav je to vse kar imamo na razpolago za XXI.

stoletje. Geolo‰ke raziskave se, mimogrede, ne vodijo Ïe
vrsto let.
Predstavimo si, da se je vsa drÏava odloãila da Ïivi
zgolj na raãun prodaje naravnih virov. âe bomo torej na
vsakega Rusa (»Rosijanina«) porabili po 2000 dolarjev
letno (166 dolarjev meseãno), na‰ih dokazanih naravnih
virov (naj jih bo celo za 30 trilijonov dolarjev) zadostu-
je toãno za 100 let. Pri sedanjem nivoju izvoza, ki je 300
dolarjev na ãloveka, bi lahko torej 600 let bili brezskrb-
ni. Vendar ni vse tako preprosto.
Prviã, pomemben del dokazanih naravnih virov, ‰e
bolj pa perspektivnih, je nizkokakovostni premog, ki je
za namenãek ‰e v Sibiriji. Kako si predstavljate, v seda-
njih pogojih, gradnjo novega Kuzbassa13? ·e s starim ne
vemo kaj narediti.
Drugiã, mi ne moremo poveãati izvoza sedemkrat,
tudi ãe bi zahoteli. Sedaj se Ïe tako prodaja vse, kar je
sploh moÏno prodati, pa vendar mineralnih virov ni veã
kot za 40 milijard dolarjev letno. Kaj se torej oligarhi za-
13 Kuznecki premogovni bazen, okr. Kuzbas, najveãje nahajali‰ãe

premoga v azijskem delu Rusije, v Z. Sibiriji.
54
dovoljujejo z eno tisoãinko na‰ega bogatstva? Zakaj ne

poveãujejo proizvodnje? Kaj jih omejuje?
V Rusiji, preprosto, sploh ni tako velikih nahajali‰ã
surovin, primernih za izkori‰ãanje v pogojih globalne-
ga trga. Vzhodnoevropska ravnina ni pokrajina, ki bi v
geolo‰kem pogledu predstavljala izobilje, z izjemo Ïe-
leznih rud na obmoãju Kurske magnetne anomalije, je
samo ‰e nizkosortni premog. Naravni viri Azijske Rusije
pa so izredno dragi za izkori‰ãanje. Razumite situacijo.
Na Luni, na primer, so mesta, kjer je v zemlji 11% tita-
na. Zakaj ga ne izkori‰ãajo? Pri sedanjem nivoju tehni-
ke je to povsem izvedljivo. Preveã je drago! Obstoj tak‰-
nih naravnih virov je enak njihovemu neobstoju.
Na primer, uranove rude se ocenjujejo kot industrij-
ske le v primeru, ãe proizvodnji stro‰ki tone urana, pri-
dobljenega iz teh rud, ne presegajo 80 dolarjev (»Neza-
visimaja gazeta«, 12.09.96). Zato so dostopni viri urana
pri nas praktiãno Ïe izãrpani. Tisti, ki za bagatelo proda-
jajo voja‰ki uran v ZDA, so krivi drÏavne izdaje, pa ãe se
tega zavedajo ali ne.
Zveni neverjetno, vendar so celo naftna nahajali‰ãa
Rusije gospodarsko maloprivlaãna za zahodne vlagate-
lje. Eno je kuvejtska nafta, ki jo neposredno iz vrelca ãr-
pajo v tanker, povsem drugo pa tjumenska, za katero je
potrebno graditi tisoãe kilometrov cest in naftnih ce-
vovodov. Proizvodna cena kuvejtske nafte je 4 dolarje,
na‰e — 14 dolarjev (po teãaju pomladi 1998). Proizvod-
nje! Ne raziskav in ureditve novih nahajali‰ã temveã
55
proizvodnje! In ãe cena nafte pade pod proizvodno

ceno, kje takrat vzeti denar za njeno izkori‰ãanje?
Kar je bilo primerno za izkori‰ãanje v sovjetskem go-
spodarskem modelu, zdaj ne bo pritegnilo vlaganj. Da-
na‰nji »vlagatelji« enostavno porabljajo svojeãasna sov-
jetska vlaganja.
Na‰e surovine iz osvojenih nahajali‰ã jemljejo z za-
dovoljstvom, sredstva pa ne vlagajo celo v njihovo
vzdrÏevanje. Infrastruktura je izrabljena, znamenita
»cev« (sistem naftnih cevovodov iz Sibirije v Evropo) je
Ïe zdavnaj amortizirana. Vsi cevovodi so Ïe potrebni
zamenjave! V najbolj‰em primeru, pri neprestanih in
dragih popravilih, bodo vzdrÏali ‰e 10 let.
Domnevno so konkurenãna le nahajali‰ãa na ‰elfu14
JuÏnega Sahalina; da bi jih oddali tujcem po zakoniti
poti, se izsiljuje »Zakon o razdelitvi produkcije« (Ïe
sprejet, op.pr.).
Tak‰ne razmere vladajo povsod. Na‰i »neizãrpni«
gozdovi dajajo pribliÏno ‰tiri kubike letnega prirastka
lesa na ãloveka. Kdor je gradil daão ali kuril peã ve, da
to v nobenem primeru ni veliko, posebno ãe upo‰teva-
mo, da je glavna drevesna vrsta na‰ih gozdov sibirski
macesen, ki je teÏko dostopen, ker se ga ne da splaviti
(tone). Dostopni gozdovi Evropske Rusije, kjer se naha-
jajo najbolj‰e tovarne — Ïage, so Ïe roparsko posekani.
Miti o »neizãrpnosti« vbijajo v glavo tisti, ki imajo od-
14 Dno obreÏnega morja, globokega do 200 metrov.

56
stotek od prodaje nafte in urana iz bojne glave. Spo‰to-

vani bralec, ãas je, da se to razume.
Skratka, tisti, ki smatrajo, da je niÏja meja padca na‰e
drÏave — transformacija drÏave v «surovinski privesek«
Zahoda, so nepopravljivi optimisti. Dovolj je konãno
iluzij, tovari‰i patrioti. Mi lahko postanemo «surovinski
privesek« najveã za 5–10 let. Medtem pa celo penzio-
nerji planirajo Ïiveti vsaj malce dlje.
O tehnologijah — smatra se, da so pri nas unikalne
tehnologije — to pa je tudi vir, svojevrstna surovina ali
oprema. V resnici se ogromna veãina izdelkov ‰iroke
potro‰nje ne izdeluje po tajnih patentih — kavbojke se
lahko ‰ivajo kjerkoli. Nobene skrivnosti ni v hladilniku.
Danes ne moremo govoriti, da lahko tehnolo‰ko pre-
hitimo nekoga, v desetih letih odkritosti je vse koliãkaj
vredno postalo znano vsem. Tehnologije so prvo kar so
pokupili pri nas v zaãetku »odprtosti«. Zelo dvomljivo
pa je, da bo nam kdo odkril tehnologijo izdelave laser-
nih aparatov DVD ali tehnologijo izdelave elektronskih
plo‰ã.
Skratka, izid je neugoden: v poglavju »surovine in re-
zervni deli« na‰ proizvajalec, bolj toãno, proizvajalec na
ozemlju Rusije, nima prednosti.
In zadnje, za tiste, ki so resno vzeli moj izraãun —
koliko dolarjev pride na vsakega »Rosijanina« preraãu-
nano v ruske surovine. Zemeljska bogatstva niso veã
drÏavna in tudi ne druÏbena, ampak zasebna! »Sveta in
nedotakljiva«. Lahko zgolj pofantaziramo.
57
ENERGIJA IN TRANSPORT
N ormalen nivo porabe elektriãne energije v razliã-

nih drÏavah je zelo odvisen od naravnih pogojev.
Tudi v relativno avtomatizirani proizvodnji se mora
vzdrÏevati doloãen temperaturni reÏim, pa naj bo to ke-
miãna reakcija, preãi‰ãevanje nafte ali obÏig opeke. Eno
je dvigniti temperaturo veãtonske peãi s plus 20 stopinj,
drugo z minus 20. Potrebna bo veliko veãja poraba go-
riva. Kaj pomeni vzdrÏevati temperaturo neke rektifika-
cijske naprave, velikosti veãnadstropna hi‰a? âe je tem-
peratura nekega agregata 100 stopinj, bodo toplotne iz-
gube pri temperaturi zraka minus 30 stopinj dvakrat
veãje kot pri temperaturi plus 30. Koliko pa nas stane
razgreti cisterno kemiãnega produkta?
Avtomatiziranih proizvodstev je malo. Ko pa razlika
med temperaturo v zgradbi in zunaj nje dosega 40–50
stopinj, se stro‰ki gretja, vzdrÏevanja pogojev normal-
nega Ïivljenja, primerljivi z ostalimi proizvodnimi stro‰-
ki. V kak‰ni meri primerljivi?
Kolikorkoli gigakalorij toplote Ïe porabijo na‰a indu-
strijska podjetja in kolikorkoli Ïe stane ta gigakalorija —
v mnogih drÏavah se te gigakalorije jemljejo enostavno
iz zraka. âe je povpreãna temperatura julija in januarja
58
+28 stopinj, kot je v JV Aziji, kak‰ni so ogrevalni stro‰ki

tamkaj‰nih podjetij?
V srednjem pasu Rusije je deleÏ ogrevanja v obsegu
vseh stro‰kov na energijo industrijskih objektov tri ãe-
trtine.
Predstavite si, da ste tuj vlagatelj. Imate na izbiro, da
postavite fabriko v Rusiji in 7–8 mesecev tro‰ite denar
za njeno ogrevanje, ali pa natanãno tak‰no v drugem
kraju, kjer je gretje sploh odveã. In kak‰na so to sredst-
va! ·tirikrat–osemkrat veãja, kot je teh sredstev potreb-
no za energijo neposredno v sami proizvodnji.
Kje boste torej gradili?
Prav tu je srÏ problema! ·e pred nekaj leti je celo zgolj
misel, da se proizvodnja ne izplaãa zaradi stro‰kov elek-
triãne energije in ogrevanja, bila nepredstavljiva. Zdaj
pa je trg resniãno vse postavil na svoje mesto.
·e zmeraj je pri nas elektriãna energija izredno poceni
— za zasebne odjemalce, n.pr. v Centru stane 3 cente za
kWh (od jeseni 1998 pribliÏno 1 cent), na Daljnem
Vzhodu — 5–6 (2–3). V Zahodni Evropi je ta pokazatelj
povpreãno 12–15. V odprtem gospodarstvu so jasno
cene povsod enake! Od kod se jemlje elektrika? Toplot-
na in elektriãna energija se pri nas kot povsod, pridobi-
va predvsem iz mazuta, uporablja se ‰e premog, naravni
plin in uran, vse se lahko proda po svetovnih cenah.
Odkod se torej jemlje razlika v ceni na elektriãno ener-
gijo? Zakaj je na na‰ih elektriãnih centralah iz teh suro-
vin elektrika petkrat niÏja od svetovne cene? Energetski
59
sistem v drÏavi je za zdaj ‰e edinstven mehanizem, life-

rantje dobavljajo gorivo sebi v ‰kodo, iz obveznosti, pod
groÏnjo odklopitve od izvozne »cevi«. âe se ta kompleks
razbije na posamezna podjetja, se bo veriga pretrgala na
samem zaãetku. Zakaj dobavljati gorivo na elektriãno
centralo, ãe zanj ne bo plaãano? Kaj ni bolj‰e ga kar ta-
koj prodati v tujino?
Na‰im porabnikom se ne sme dati niti teoretiãno
moÏnost konkurirati za gorivo s tujci — to je skrajno ne-
varno. Kaj bo, ãe pozimi ostane kako uralsko mesto neo-
grevano en teden? Ali pa celo srednjerusko? Mislim, da
bosta ti potem Ïe neprimerni za bivanje. Za petdeset let
brezskrbnega Ïivljenja se je na‰e prebivalstvo odvadilo
skrbeti za karkoli, nobeden ne verjame v kakr‰nokoli
katastrofo. Se bodo oblasti Ïe neãesa domislile. Vendar
kje bodo Ïupanije na‰ih mest na‰le trdo valuto za nakup
goriva za zime XXI. stoletja?
Greenpeace–ovci radi govorijo o »ekolo‰ko neopo-
reãnih energetskih virih«. Kar se tiãe neizãrpnih narav-
nih virov, torej sonãne energije in energije rek, ne obsta-
ja bolj neustrezna drÏava za heliopostaje, kot je to Ru-
sija. Pri nas je veliko oblaãnih dni (v Moskvi veã kot po-
lovica, pribliÏno 200), ko pa je energija ‰e posebej po-
trebna — pozimi — so dodatno ‰e dnevi kratki. Razen
tega so obstojeãe tehnologije pridobivanja elektrike iz
sonãne energije neprimerljivo draÏje od drugih naãinov.
Sonãni paneli so dragi, potrebni so akumulatorji, saj
elektrike ne rabimo le podnevi, ali ne? âe ste voznik,
60
predstavite si dimenzije akumulatorja za Moskvo. Tudi

na‰i vodni oviri so precej specifiãni. Pozimi, ko je poraba
elektrike najveãja, zamrznjene reke postanejo plitke.
Rusija je ravna kot miza, ravninska drÏava. Vi‰inska raz-
lika je majhna, celo manj‰a kot v Zahodni Evropi, og-
romni vodni zbiralniki so plitki in napajajo absurdno
majhne hidroelektrarne. Sibirske reke velikanke pa so
oddaljene od glavnih porabnikov elektriãne energije.
V Sibiriji sta ‰e nafta in plin, vendar to ne daje na‰im
podjetjem nobene prednosti. Za gorivo morajo plaãati
dobaviteljem, in kar je najbolj Ïalostno, tega goriva je
potrebno veliko veã kot v analognih zahodnoevropskih
podjetjih in v »tretjem svetu«.
Vãasih se pojavijo posamezna podjetja z visoko ener-
goporabo, ki naj bi prosperirala v Rusiji. Na primer, in-
dustrija proizvodnje aluminija deluje tudi sedaj po she-
mi »tolling«. To pomeni, da uvaÏamo boksite iz Tunisa,
iz katerih pri nas proizvedejo aluminij, ki ga potem iz-
vozijo. âudna shema (kaj je teÏko zgraditi tovarno v Tu-
nisu?), ãe ne vemo da kilowatt–ura pri nas stane 1–2
centa, po vsem svetu pa 12–15. Iz drÏave se enostavno
izvaÏa zastonj elektriãna energija. S gledi‰ãa cene je alu-
minij trda elektrika. Nizka cena na elektriko pa se pri
nas vzdrÏuje umetno, na raãun vsega gospodarstva.
PribliÏno enako funkcionirata pri nas proizvodnji jek-
la in amoniaka. Amoniak je na tretjem mestu med iz-
voznimi izdelki, vendar koristi od tega ni nobene. Mole-
kula amoniaka — to je en atom du‰ika in tri vodika. Kje
61
na svetu ni du‰ika? Vodika? Pridobivajo ga iz vode in

zraka. Kaj ju ni nikjer razen v Rusiji? Preprosto, energija
je v Rusiji zastonj. Dejansko, pri izvozu tak‰nih energe-
tiãno potratnih produktov, dajemo skoraj zastonj ‰e ne-
kaj kilogramov goriva. Ruski biznis!
Dokler pri nas cveti zasebna trgovina, so zahteve po
drÏavni podpori nizkih cen na energetske vire velika ne-
umnost. DrÏava preprosto subsidira roparje–‰pekulan-
te, ki me‰etarijo na svetovnem trgu. Tak‰ni apelov je
veliko, tudi iz patriotiãnih vrst.
O transportu. Gostota prebivalstva neposredno vpli-
va na transportne stro‰ke. âe se n.pr. ravnomerno raz-
mesti prebivalstvo posamezne drÏave na svojem ozem-
lju, se bodo AngleÏi, Nemci, Japonci zna‰li 60 m vsak-
sebi, Tajci in Francozi pribliÏno 60 m, med Rusi pa bo
razdalja 570 m.
Tudi ãe upo‰tevamo le »efektivno« povr‰ino drÏave,
torej tretjino Rusije, na kateri je povpreãna letna tempe-
ratura nad 2 stopinjama Celzija in kjer je osredotoãeno
skoraj vse prebivalstvo, se bo povpreãna razdalja skraj-
‰ala samo do 200 m. Pa tudi ta »efektivna« povr‰ina Ru-
sije ni krog ali kvadrat temveã ozek pas, ki se razteza v
vzporedni‰ki smeri na tisoãe kilometrov. Zdaj lahko pri-
bliÏno izraãunate, koliko stanejo Rusijo izgradnja cest,
komunikacije in transportne tarife.
Raz‰irjeni vrsti transporta pri nas — cevovodni in
avtomobilski — sta izredno dragi in energetiãno potrat-
ni. Recimo, zelo drag je transport iz Sibirije v Evropsko
62
Rusijo. Na‰a nafta je gosta, teÏko jo je prelivati in jo je

treba ogrevati, posebno pozimi. Na ogrev in preliv se
dejansko porabi pomemben del pridobljenih enegetskih
virov.
Najcenej‰i je morski transport. In ravno tega, kot no-
tranje sredstvo prevoza, pri nas ni. Naslednji po cene-
nosti je vodni. Nezmrzljivih vodnih poti pa pri nas sploh
ni, zadnje ãase pa tudi nezmrzljive slabo obratujejo. Îal,
presahnila je plovba ladij v mnogih rekah, plovne poti
niso bili oãi‰ãene Ïe vrsto let iz »gospodarskih razlo-
gov«.
Transportni stro‰ki so pri nas veliki in Ïe zaradi tega
se proizvodnja pri nas, v globalnem pomenu, ne izplaãa.
Naj skoncentriramo vso industrijo v eni kompaktni re-
giji? No, ne vem. V vsakem primeru, ãe je premog v Var-
kuti, Ïelezna ruda zraven Kurska, kako naj se ju skon-
centrira?
Naj povzamem.
V celoti, v poglavju »Energija in transport«, je proiz-
vodnja ãesarkoli v Rusiji veã kot nedonosna, je skrajno
nedonosna. Tu bi Ïe lahko nehali raãunati. Celo proizva-
jalci surovin pravijo, da bi lahko bila njihova produkci-
ja brez stro‰kov ogrevanja konkurenãna, ker pa mora-
jo vkljuãiti v nabavno ceno raãune za ogrevanje, lahko
o dobiãku pozabijo.
Kaj res o tem nobeden ni niã vedel, ko so apelirali na-
steÏaj odpreti vrata svetovnemu gospodarstvu?
63
DAVKI
P oenostavimo in oznaãimo za davke vse netrÏne

stro‰ke, ali kakor jim ‰e pravijo — »ostali stro‰ki«.
To niso samo »davki, plaãila in druge obvezne dajatve,
ki se trgajo v skladu z veljavno zakonodajo«.
Razen davkov, ki se zbirajo na temelju drÏavnega za-
kona, v drÏavi (Rusija tu ni izjema) lahko obstaja ‰e kup
naãinov izsiljevanja, ki se nahajajo na lestvici zakonito-
sti od resniãnih davkov do banalnega organiziranega
gangstrskega izsiljevanja. Odvisni so od administrativ-
nih pravil, obãinskih aktov, na koncu koncev, krajevnih
obiãajev. Podjetniku je naãeloma vseeno kako se imenu-
jejo vsote, ki jih je primoran »prispevati« lokalnim ob-
lastem v skladu s krajevnimi obiãaji, kot mu je vseeno
kako se imenuje naslovnik teh »prejemkov« — mestna
uprava ali »avtoritet15« .
Ali so torej tovrstni stro‰ki pri nas vi‰ji ali niÏji kod
drugod po svetu? Z veliko stopnjo verjetnosti lahko do-
mnevamo da niso niÏji. V vsakem primeru, ‰e od niko-
gar nisem sli‰al, da bi zdruÏeno davãno–kriminalno
oÏemanje pri nas bilo ‰ibkej‰e, kot je v drugih drÏavah.
Izvedimo miselni poskus. Predpostavimo, da smo iz-
15 ·ef organizirane gangstrske tolpe.
64
vedli »pravilne reforme« in uvedli najbolj‰i davãni sis-

tem na svetu. âe pa imate druge poglede, predpostavi-
mo, da so pri‰li na oblast pravi komunisti, ki so tudi
uvedli najbolj‰i davãni sistem na svetu. Ocenimo, ali
bodo v tem primeru pri nas prednosti v obdavãenju
pred drugimi drÏavami. Saj ko govorijo o tem, da bi
»ustvarili ugodno vlagateljsko klimo«, obiãajno mislijo
s tem na zniÏanje davkov. Ali lahko imamo najniÏjo
davãno stopnjo na svetu?
Teoretiãno se seveda lahko davkom popolnoma od-
povemo, vendar ne glede na to kako simpatiziramo
podjetnikom, moramo dobro razumeti, da brez drÏav-
ne uprave, minimalne infrastrukture in vsaj policije,
drÏava ne predstavlja interes za vlagatelja. Vse na‰teto
pa obstaja na raãun davkov. Dadajte ‰e davke za social-
no sfero, obrambo in varstvo okolja.
Torej, ali bodo v »idealni Rusiji« drÏavni stro‰ki niÏ-
ji, kot so v drugih drÏavah? Îal, komaj.
Ali lahko smatramo, da armija povsod stane enako?
Nedvomno so stro‰ki za oroÏje, opremo in uniformo ter
prehrano v »polarni« varianti bistveno vi‰ji od obiãaj-
nih. In kaj je to »polarno«? Povsod na svetu tako imenu-
jejo to kar je obiãajno za ruske pogoje.
Morda pa se da sploh brez oboroÏenih sil, ãe se nam-
reã odpovemo »globalnim interesom«? Doloãen ãas bi
se dalo, ãe smatramo, da so naokoli sami bedaki, mi pa
edini pametni — vsi imajo armijo mi pa ne. Tak‰no raz-
poloÏenje bo kratkoãasno. Mnogo zahtevkov do nas
65
imajo sosednje drÏave pa tudi bolj oddaljene. Ti zahtev-

ki se nana‰ajo na najbolj produktivno zemljo, najbolj
cenjena ozemlja, morska podroãja, ‰elfe, na strate‰ko
najpomembnej‰a kraje. Skratka, na drÏavne interese.
âe ni armije, ni tudi neizãrpnih naravnih virov. Zakaj
moskovski inteligenti smatrajo, da riba Ohotskega mor-
ja, ali zlato Kolime, ali nafta JuÏnega Sahalina ali gozdo-
vi Karelije pripadajo njim? Na ãemu temelji ta prepri-
ãanost? Na svetu so ljudje, ki so pripravljeni postaviti
tak‰no vpra‰anje, in tak‰no vpra‰anje bo postavljeno. Ta
svet je precej surov do ‰ibkih.
Vendar, glavno: kako lahko doseÏemo, mi, z na‰im
drÏavnim dolgom, niÏjo raven proraãunskih sredstev v
primerjavi z drugimi drÏavami? Kaj nam ni treba iz pro-
raãuna plaãevati dolgove in obresti na njih? Iz ãesa se pa
oblikuje proraãun, ãe ne iz davkov?
Skratka, skupaj s potencialnim vlagateljem, morda
malce subjektivno, vendar samozavestno ugotavljamo,
da po davkih in drugih netrÏnih izdatkih v Rusiji pred-
nosti ne velja priãakovati.
66
PLAâA
· e zadnji sestavni del proizvodnih stro‰kov —

vzdrÏevanje najete delovne sile.
Govori se, da je na‰a delovna sila poceni in kvalificira-
na in da je torej na‰ adut. Na raãun delavca in inÏenir-
ja, ki sta pripravljena delati za gro‰e, naj bi zrastla nova
Rusija! Poskusimo razumeti za kaj gre. Prviã, to ni pred-
nost, ampak v najbolj‰em sluãaju, delna kompenzacija
pomanjkljivosti.
Kvalificirana? Denimo da je. Je bila.
Da pa je poceni — lotimo se podrobnosti.
Velja, da je plaãa v Rusiji nizka. Ali je to res? Koliko
niÏja je od povpreãne svetovne?
Po uradnih podatkih je na zaãetku reform povpreãna
plaãa v drÏavi bila pribliÏno 5 dolarjev, potem pa, med
leti 1993 in 1998 nihala, grobo nekje na vi‰ini 100 do-
larjev.Te ‰tevilke ne upo‰tevajo, z ene strani, neizplaãa-
na sredstva, z druge — tiste »kuvertke«, se pravi skrita
plaãila od davkov in (razumljivo) statistike.
Pri nas se je plaãa v industriji razlikovala po panogah.
V naftni, elektro–energetiãni, metalur‰ki je bila vi‰ja —
200–300 dolarjev, v tekstilni okoli 60. Navajam podat-
67
ke za 1993–1998. Zadnja »dokrizna« informacija o pov-

preãni plaãi je bila za maj 1998 — 160 dolarjev.
V mnogih drÏavah — proizvajalcih »izdelkov ‰iroke
potro‰nje« (JV in J Azija, Latinska Amerika) se 20 cen-
tov na uro smatra za povsem solidno plaão. To znese
pribliÏno 40 dolarjev meseãno. Malo? Zakaj neki? Saj to
je enako trem na‰im »minimalkam« (do ’98. leta)! Za
kitajsko ‰iviljo je 40 dolarjev ãisto v redu. Kvalificirani
uradnik, recimo raãunovodja manj‰ega podjetja v JuÏ-
ni Aziji lahko zasluÏi 120 dolarjev in to je normalno. V
zaãetku »argentinskega ãudeÏa« je plaãa gredbenega
delavca v Buenos–Airesu padla na 20 dolarjev, med sa-
mo reformo Cavallo se ni indeksirala. Tak‰na plaãa je to-
rej privabila vlagatelje.
Plaãa pri nas je bila torej, tam, kjer so jo izplaãevali,
ne niÏja ampak vi‰ja od povpreãne svetovne. In to je ne-
izogibno. NiÏja nikakor ne more biti, ker takrat ne bo
omogoãila fiziãno preÏivetje. V na‰ih pogojih, take plaãe
enostavno ne bo dovolj za kurjavo, topla oblaãila in pre-
hrano. Ne glede na to, da so cene za komunalne usluge
pri nas za zdaj petkrat–desetkrat niÏje od povpreãnih
svetovnih. âe upo‰tevamo ‰e to, je povpreãna plaãa
mestnega prebivalca pri nas vi‰ja vsaj dvakrat–trikrat!
Sedaj je »denarni sestavni del« plaãe pri nas padel
skoraj do ravni nerazvitega sveta — maja 1999 je bila 70
dolarjev. Ali so nastali za vlagatelja bolj ugodni pogoji?
Da, vendar ne za dolgo. Grozeãe se pribliÏuje ‰e resnej‰a
kriza potro‰ni‰kega trga — rubeljske cene na likvidno
68
robo bodo poskoãile do ravni svetovnih. Liter bencina,

‰truca kruha in 7 kWh elektriãne energije morajo stati
en dolar. Tak‰ne cene ne bomo zmogli z na‰o »tretje–
svetovno plaão«.
Od kod se je pravzaprav vzel mit o »nizki ceni delov-
ne sile v Rusiji«? Naj izrazim domnevo — prekomerna
informacija o nivoju plaãe v drÏavah proizvajalcih tret-
jega sveta bi lahko ‰kodovala propagandi reform. Bili
smo seznanjeni le s plaão ameri‰kega delavca.
Iz mnogih razlogov je pri nas navada delati primerja-
ve s plaão z »razvitimi drÏavami Zahoda«. Da, tam dela-
vec zasluÏi veã. Ker je del »zlate milijarde« po pravici
rojstva, tamkaj‰ni burÏuj je Ïe sto petdeset let prestra-
‰en sprva od Marxa potem od Sovjetske zveze, in je zato
pripravljen plaãati svojevrsten dobrovoljen davek na so-
cialni mir. Mimogrede, burÏuj je burÏuj, in ni zadnji po
vaÏnosti razlog premestitve proizvodnje v tretji svet,
cena delovne sile. Amerikanci so, recimo, Ïe opazili, da
pri njih s proizvodnjo ni vse v redu in se pripravljajo po-
birati dodatne davke od podjetij, ki preme‰ãajo proiz-
vodnjo iz ZDA. Ta proces preme‰ãanja proizvodnje v
bolj ugodne regije je na Zahodu dobil ime »globalizacija
gospodarstva«. To kar (za zdaj) zasluÏi evropski in se-
vernoameri‰ki delavec — ni ekonomska kategorija, ni
plaãilo za njegovo delovno silo, ampak nekaj drugega.
Po smislu je to bliÏje k takim stvarem, kot je n.pr. vzdr-
Ïevanje angle‰ke kraljevske druÏine. Ko se »socialna
69
baza reform« solzavo slini v zvezi s »plaão v Ameriki«,

je to Ïalosten in sme‰en lik osla pred korenjem.
·e zanimivo dejstvo.
Pri poskusu primerjave na‰e plaãe v proizvodnih pa-
nogah z analogno plaão v ZDA, se sreãujemo z nekimi
nenavadnostimi. Primerjava ni moÏna!
Ne moremo primerjati plaão na‰e ‰ivilje — v Ameri-
ki ne ‰ivajo niã. Ameri‰ke kavbojke delajo v Tajlandu.
Ne moremo izvedeti, koliko zaslu‰i amerikanski
monter radioelektronskih naprav, vsa elektronika se
proizvaja v JZ Aziji.
In kak‰na je plaãa amerikanskega oroÏarja? TeÏko je
povedati, kajti Ïe zdavnaj se »Remingtoni« in »Moss-
bergi« sklapljajo v Braziliji in Mehiki.
No vsaj koliko zasluÏi optik tovarne »Practica«, nam
poznane ‰e iz ãasov NDR? Îal, fotoaparati »Practica« se
Ïe sklapljajo na Taiwanu.
Ne bom dokazoval zakaj, vendar plaãa amerikanske-
ga delavca — ni nikakr‰na plaãa, temveã prej njegov
deleÏ od izkori‰ãanja vsega sveta. Le–to ne oblikuje to-
liko in predvsem trg, ampak kot se temu pravi, »admi-
nistrativno–komandni naãin«, se pravi zakoni. Po mo-
jem je minimalna plaãa v ZDA okoli 6 dolarjev na uro.
Kakorkoli Ïe, do nje je nam daleã in potencialni vlaga-
telj se orientira na povpreãno svetovno ceno delovne
sile in ne na ameri‰ko plaão. ZDA vendar obvladujejo
ves svet! To se nekako mora odraÏati na blaginji njenih
drÏavljanov.
70
Najbolj bistveno je to, da Amerika zdaj ni svetovni

center proizvodnje izdelkov ‰iroke potro‰nje. Ni torej
bogata zahvaljujoã se proizvodnji. âe bi v sodobnem
gospodarskem modelu najbolj donosna bila neposred-
na proizvodnja, bi najbogatej‰i ljudje na Zahodu bili ko-
vinarji in strugarji. Vendar temu, kot sami veste, ni tako.
To je tudi glavni razlog, zakaj prosperirajo celo drÏa-
ve, ki so nam podobne po neugodnih pogojih — Kana-
da, ·vedska. Zahodni svet Ïivi dobro ne na raãun pro-
izvodnje.
Tudi ãe se torej integriramo v svetovno gospodarstvo,
ne moremo raãunati na raven plaãe, ki je obiãajna v za-
hodnih drÏavah in na Japonskem. Gledati moramo na
plaãe v Pakistanu, Indiji, Braziliji, Argentini — drÏavah
proizvajalcih. In to ne zadeva proraãunskih ustanov, v
teh drÏavah jih je veliko manj kot pri nas. Od ãesa bodo
Ïiveli na‰i uãitelji in zdravniki, voja‰ko osebje in penzio-
nerji, ãe se integriramo v svetovni gospodarski sistem
raj‰i ne bom povedal. Tak‰nega ‰tevila zdravnikov in
uãiteljev kakr‰nega smo navajeni, ne bo.
Ni more se reãi, da delovne sile po svetu primanjku-
je. Dovolj je je, ‰e preveã. Plaãe, za katero je pripravljen
delati povpreãen industrijski delavec na svetu, na‰emu
delavcu ne zadostuje niti zase kaj ‰ele da postavi na
noge otroke.
Kaj je sploh plaãa?
Za najemni‰kega delavca pomeni vse — hrano, ob-
laãila, stanovanje, izobrazbo, zdravljenje, oddih. In pod-
71
jetnik mu je vse to dolÏan omogoãiti. Kaj je minimalno

potrebno, recimo Malajcu? Sandale, kratke hlaãe, sraj-
ce in majice. Streha proti deÏju. Ko je Ïe prav Ïivalsko
laãen — snikers. Tudi druÏini, se razume. Kaj pa prebi-
valcu Rusije? Razen zgoraj na‰tetega ‰e hlaãe, bunda,
krznena kapa itn. In to je draÏje. Pa ‰e prehrana. Tragi-
ka situacije je v tem, da prebivalec Rusije velike je.
Celo povpreãen dnevni obrok hrane tega prebivalca
(Tatara, Rusa, Osetina) je bistveno draÏji od povpreãne-
ga svetovnega. Beljakovin mi lahko porabimo toliko kot
vsak drug ãlovek, ma‰ãob in ogljikovih hidratov pa bi-
stveno veã, pribliÏno trikrat. Podnebje! Nizke tempera-
ture zahtevajo veãjo porabo hrane. Za informacijo, vo-
ja‰ki dnevni obrok (norma ‰t. 1) je malo manj kot 3 kg.
·e tak‰na okoli‰ãina, v JV Aziji je prebivalstvo manj‰e,
pri preciznih delih je produktivnost enaka ali vi‰ja, hra-
ne pa potrebujejo manj.
Kaj pa za nas pomenijo komunalne usluge?
Tukaj je nujen citat iz ãlanka prof. V. Klimenka »Ru-
sija: slepa pot na koncu tunela?«, »DruÏbene znanosti,
·t. 5, 1995: »âim bolj mrzlo je podnebje, veãje ko je ozem-
lje drÏave, vi‰ja je raven posameznikove porabe, ki omogoãa
prebivalcem doloãene drÏave sprejemljive pogoje Ïivljenja«.
âe se v drÏavah z skoraj idealnim podnebjem (k takim
spadajo, na primer, Jordanija, Ciper, Tailand, Malazija,
Zimbabve) porabi za proizvodnjo »enote komforta« ena
»enota energije«, je v drugih drÏavah posameznikova
poraba vi‰ja. Za koliko?
72
V Meksiki — za 1,6 krat, v JuÏni Koreji, na Japonskem,

v Avstaliji, zahodnoevropskih drÏavah — od 2 do 2,5
krat, v ZDA — za 5 krat, v Rusiji (naseljeni del) — za 8
krat.
Resniãno, pri prebivalcu Rusije moramo v seznam
neizogibnih stro‰kov vkljuãiti ‰e sedemmeseãno kuril-
no sezono. Celo za Evropejca je to, kar mi porabimo za
kurjavo — obãutna vsota, za industrijskega delavca
»tretjega sveta« — celo premoÏenje. Po nekaterih po-
datkih se na prebivalca Moskve porabi letno 4 tone po-
gojnega goriva. Bog ve, koliko stane v Evropi ali Singa-
purju tona pogojnega goriva, toda ãe ga izenaãimo s
ceno kurilnega mazuta, je to najmanj nekaj tisoã dolar-
jev na ‰tiriãlansko druÏino — natanko toliko kot je let-
na plaãa druÏine iz »tretjega sveta«.
Skratka, cena bivali‰ãa in komunalnih uslug v na‰i
drÏavi je skrajno, po svetovnih merilih, visoka, ãe jo iz-
raãunamo toãno in upo‰tevamo, da jo za zdaj za nas
plaãuje drÏava. Da, mi se lahko strinjamo z niÏjim nivo-
jem komforta kot Amerikanci. Obstaja pa tisti nivo
komforta, niÏje od katerega v na‰ih pogojih sledi takoj‰-
nja smrt.
Skratka, celo ãe bo na‰ delavec za burÏuja donosnej‰i
od angle‰kega (kar ni verjetno), pred irskim ali malazij-
skim ne bo imel, milo povedano, nobene prednosti. Se-
veda, na‰ delavec lahko zmanj‰a svoje zahteve, vendar
ne niÏje od doloãenega eksistenãnega minimuma. Na‰
minimum pa se razlikuje od filipinskega. Prebivalec Fa-
73
vel iz predmestja Rio lahko ponudi bolj‰e pogoje delo-

dajalcu, kot Sa‰a z Uralma‰a.
Da bi v konkurenãni borbi za delovno mesto pre-
magali prebivalca »tretjega sveta«, se mora na‰ del-
avec zadovoljiti s plaão, ekvivalentno eni–dvema
napolnitvima bencinskega tanka z visokooktanskim
bencinom.
Na‰ delavec bo torej nedvomno izgubil konkurenãno
borbo za delovno mesto z delavcem iz JV Azije ali Latin-
ske Amerike. Naj pri‰epnem ‰e nekaj, znano, pa ne pou-
darjeno. Delavec v Zahodni Evropi in ZDA je Ïe zdav-
naj izgubil v tem tekmovanju. Na‰ega delavca pa nova
sluÏba seveda ne ãaka. Vendar pssss! Nobeden o tem ne
sme niã vedeti. Reforme se ‰e niso konãale.
74
DOKAZ
P ovzemimo!
Iz petih sestavnih delov na‰ega obsega stro‰kov
na katerokoli proizvodnjo, v pogojih na‰e drÏave, dva
(surovine in netrÏna rekvizicija) — nista niÏja od pov-
preãne svetovne, trije pa (kapitalna vlaganja, reÏijski
stro‰ki in minimalno neobhodna cena delovne sile) —
bistveno, nekajkrat vi‰ji.
Zato v pogojih svobodnega preme‰ãanja kapita-
lov, niti en vlagatelj, ne na‰ ne tuj, ne bo vlagal
sredstva v razvoj praktiãno nobene proizvodnje na
ozemlju Rusije. In stvar ni v pomanjkanju patriotizma
na‰ih kapitalistov, ali v prevarantih in kurupcionerjih —
ãisto verjamem, da so goreãi domoljubi — stvar je v za-
konih ekonomike usmerjene na dobiãek.
Se pravi, da vsak burÏuj razume, da bo pomemben
del njegovih sredstev, vloÏenih v rusko industrijo, pora-
bljen preprosto za borbo z neugodnimi okoli‰ãinami,
brez vsake koristi za konãni izdelek. âe tega ne razume
vlagatelj, razume bankir, ki bo, preden odobri vlagate-
lju kredit, preveril njegov poslovni naãrt.
Kajpada, noben nam ne krati pravice izbrati gospo-
darski model razvoja dru‰tva, kar smo tudi naredili pred
75
nekaj leti. Morali bi pa si takrat dobro predstavljati, da

se bodo pomembne panoge nacionalnega gospodarstva
(vsa obdelovalna industrija, vso blagovno kmetijsko go-
spodarstvo, veãji del surovinske panoge) pri vstopu v
svetovni gospodarski prostor zna‰le pred uniãevalnim
udarcem tam delujoãih ekonomskih zakonov. Zakaj si
nismo predstavljali? To je posebno vpra‰anje.
Kak‰ne so posledice?
1. Trditve o tem, da »vlagatelji Ïe stojijo v vrsti« — so ali
znak nestrokovnosti ali pa nesramno laganje.
2. Obljube »ustvariti ugodno vlagateljsko klimo« v po-
gojih svobodnega svetovnega trga niso z niãemer ute-
meljene, razen ãe obljubljajoãi ne namerava Golf-
stream preusmeriti na Severno morsko pot.
3. Îivljenje bo iz na‰ega gospodarstva uhajalo po meri
iznosa infrastrukture, presihala bodo osnovna sred-
stva in rezerve. Vsak pri nas zasluÏeni dolar pa bo ne-
mudoma zbeÏal tja, kjer lahko prinese dobiãek.
Svobodnega svetovnega trga seveda ni, to je propa-
gandni mit, realni svetovni trg ni svoboden, je odregu-
liran, vendar brez nas. Kak‰ne so koristi za nas? Tisti, ki
ga regulirajo, delajo to v svojih interesih.
Nobeden nam ne bo doplaãeval za podnebje, raz-
vleãene komunikacije in odsotnost nezamrzljivih luk.
·e majhno pojasnilo. Nikjer v tekstu ne boste na‰li
trditve, da teorem deluje le v zasebnih podjetjih, drÏav-
na pa da imajo imuniteto. Stvar ni v trgu temveã v sve-
76
tovnem trgu, bolj precizno — v svetovnem kapitalskem

trgu.
S ãim se bo konãala ta tendenca? Koliko prebivalstva
bo lahko Ïivelo, recimo, na ozemlju Rusije v pogojih
trga? Koliko ljudi zmore nahraniti trg? Zahodne ocene
se razlikujejo — od 15 do 50 miljonov. Tak‰ne ‰tevilke
vãasih ‰okirajo, vendar v njih ni nobenega pretiravanja.
Za nakup prehrambenih izdelkov za sedanje prebival-
stvo na raãun izvoza nafte, se mora njena proizvodnja
poveãati kar nekajkrat. Ali je to moÏno? Seveda ne. Ka-
paciteta »cevi« je 125 miljonov ton, gradila jo je vsa
Zveza16. Kdo se bo bo sedaj lotil take gradnje? Vpra‰anje
je sme‰no, saj denarja ni niti za vzdrÏevanje obstojeãe-
ga cevovoda.
Realno se da zlahka izraãunati ‰tevilo »trÏnega« ali
»gospodarsko uãinkovitega (po Tatcher) prebivalstva —
to je ‰tevilo zaposlenih v rudarski in lesni industriji ter
vzdrÏevalci nujne infrastukture. Dodajmo ‰e njihove
druÏine.
Na‰ narod in svetovni trg industrijskega kapitala sta
nezdruÏljiva. Ali eno, ali drugo.
Dovolj je bilo prelistati v 80. letih revije kot so »Time«
in »Newsweek«, da bi razumeli resniãno mnenje »sve-
tovne javnosti« o perspektivah na‰e drÏave enkrat, ko
bomo uskladili na‰e gospodarstvo z svetovnimi stan-
dardi. Kaj je bilo za vodilo politikom tistega ãasa, in to
ni samo Gorbaãov, kaj so jim govorili referenti? Bog ve.
16 Pogovorna okraj‰ava za Zvezo sovjetskih socialistiãnih republik.
77
Torej.
Za vsako proizvodnjo na ozemlju Rusije je znaãil-
na izredno visoka raven izdatkov. Ti izdatki so vi‰ji,
kot v katerikoli drugi industrijski coni sveta. Pre-
prosta analiza stro‰kov proizvodnje po postavkih
izdatkov dokazuje, da v vsaki postavki Rusija izgu-
blja v primerjavi s praktiãno vsako drugo drÏavo,
nadoknaditi pa pretirane izdatke nima s ãim. Pred-
vsem je temu razlog preveã surovo podnebje — pro-
izvodnja in sploh Ïivljenje v Rusiji zahteva veãjo po-
rabo energije. Energija stane denar, zato je na‰a
produkcija, pri ostalih enakih pogojih, predraga.
Iz tega logiãno sledita dve posledici. Prviã, proizvod-
na cena na‰e industrijske produkcije, analogna tuji
po potro‰ni‰kih karakteristikah, je vi‰ja, in nam pri
realizaciji po svetovnih cenah ne prina‰a dobiãek
ampak izgubo.
Drugiã, na‰a podjetja so neprivlaãen objekt za tuje
vlagatelje, pa tudi domaãi vlagatelji raje vlagajo zu-
naj.
Presenetljivo — to kar sem tu izloÏil — je lahko razu-
meti. Protiargumentov nisem sli‰al, ker jih oãitno tudi
ni. Praksa potrjuje moje trditve. Kljub temu pa samomo-
rilsko stremljenje za vstop v svetovno gospodarstvo ne
pojenjuje.
Mogoãe imajo prav tisti, ki govorijo, da so vsi Rusi —
nori? Seveda ne. Druge biv‰e evropske socialistiãne
drÏave bodo tudi dobile svoje, ko ne bodo veã potrebne.
78
Le Kitajska je poseben sluãaj, Zahodu se bodo ‰e kolcali

lastni napori za vkjuãitev Kitajske v svetovno gospodar-
stvo.
Torej, ãe hoãemo preÏiveti — bomo morali ponovno
postaviti ekonomsko mejo drÏave, ãe pa ne — bomo paã
»vstopali v svetovni trg« ‰e dalje in »poglabljali refor-
me« ‰e globlje. Razplet ni za gorami.
79
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-056-1
80

ANDREJ PARŠEV - Zakaj Rusija Ni Amerika

Hochgeladen von

Dokumentinformationen

Originaltitel

Copyright

Verfügbare Formate

Dieses Dokument teilen

Dokument teilen oder einbetten

Freigabeoptionen

Stufen Sie dieses Dokument als nützlich ein?

Sind diese Inhalte unangemessen?

Copyright:

Verfügbare Formate

ANDREJ PARŠEV - Zakaj Rusija Ni Amerika

Hochgeladen von

Copyright:

Verfügbare Formate

ZAKAJ RUSIJA NI AMERIKA BESeDA BESeDA

Z akaj se ‰e nismo vkljuãili in zakaj se oãitno tudi ni-

demokratov«, pa ãeprav to zdaj zveni noro. Tega je tudi

nej‰a. Je torej zakonitost napaãna? Ne, vseeno je pravil-

predstav o svetu. Takrat sem se uãil angle‰ãino in en-

stavno Ïiveti zase. Kaj so hoteli takrat doseãi — v kon-

ni trg bo izzval takoj‰en (po zgodovinskih merilih) ko-

âe je izdelek dober, ga prenehajo proizvajati.

Z adnji dogodki kaÏejo, da naklonjenost do reform ‰e

pa sovjetskih) izdelkov se smatra njihova nizka kako-

ja, ko nam ne bo uspelo izdelati konkurenãen izdelek za

konkurenãni borbi, ampak k zlomu. V tem primeru bi

koristnosti svojih izdelkov, v stopnji zadovoljitve potreb

âe je izdelek vsaj malo koristen, ãe je vsaj malo podo-

vizorjev. Odkod je torej v vsakem stanovanju televizij-

Mi se veselimo sodelovanja z vami.

S plo‰no mnenje, tudi med ekonomisti in sicer med

vreden kot brezposleni delavci in usluÏbenci — bankro-

lastniki kapitalov posku‰ajo te vzeti, da bi kupili deleÏ v

teka postopoma. VloÏiti svobodni kapital se da hitro,

gi. Sicer pa to zadeva predvsem Amerikance in njihovo

Do paradoksa pa pride takrat, ko primerjamo gospo-

slabe ali dobre, vendar na vlagateljsko klimo njihova

KAKO TOREJ PRIVABITI K NAM

Ni mogoãe popraviti to, kar ni pokvarjeno.

K ljuãni moment za razumevanje situacije v na‰i

na‰ih naravnih virov, tudi dali enostavno vloÏiti. V

lanholiãen. Razlog je jasen — ne samo da ni bilo tujih

3 17. avgusta 1989 je ruska vlada nepriãakovano razvrednotila ru-

TeÏko je vejeti tako kategoriãni trditvi, ãeprav je toã-

Veãji kot so izdatki, neobhodni za izpolnitev plana,

Z a zaãetek poskusimo razumeti kaj vlaganja (inves-

·e veã, prvotno je bilo zami‰ljeno da naj bi tuja vla-

âe pa novi lastnik neke tovarne intenzivno izkori‰ãa

Ozeblih je veã kot poparjenih.

K do ne ve, da Ïivimo v najbolj mrzli drÏavi na svetu?

imamo o »groznem angle‰kem podnebju« malce dru-

4 Glavno moskovsko mednarodno letali‰ãe, toãen naziv: ·ereme-

lika med dnevno in noãno. Tu smo izven konkurence,

5 Tako v originalu. Leta 1991 je mestu vrnjeno prej‰nje ime – Sankt

Ilustracija 1. Izoterme (ãrte na zemljevidu, ki veÏejo kraje z enako

zrak segreva le na raãun sonãnega sevanja. V tem pri-

Evropsko podnebno podroãje, kjer kot vodilni dejavniki

6 Izoterma; ãrta na zemljevidu, ki veÏe kraje z enako povpreãno

Zahodna Evropa je unikalna pokrajina. Nikjer na pla-

novih pa‰nikov je v na‰i drÏavi (19% ozemlja) bistveno

7 Narod na skrajnem SV evrazijske celine, Rusija.

PODOBNA KANADI, PA VENDAR NI

K anada je podobna Rusiji, vendar ‰e zdaleã ni Rusija.

vzhodne Evrope. Posebno velja izpostaviti obilje sneÏnih

Mestnemu prebivalcu je teÏko razumeti, recimo,

ka,... celo mrzle zime spremlja moãan vpliv Atlantika, kar

Ilustracija 2. Shema relativne ugodnosti za vrtnarstvo (iz knjige H.

coni z Anglijo in njenimi palmami, vzhodno Francijo in

Evrope ta pokazatelj — razlika absolutnih kadarkoli za-

8 SND: Skupnost neodvisnih drÏav, rus. SNG – SodruÏestvo neza-

Med dvesto drÏavami sveta se po surovosti podneb-

ni anticikloni ali malogibljivi predeli visokega zraãnega

V druÏbi in celo med ekonomisti cveti elementarno

Ilustracija 3. Razdelitev evropskih drÏav po voja‰ko–politiãnem blo-

drÏave–ãlanice Nato, pa tudi nevtralne in »socstrani9«

Niã ni tako lahko, kot izgleda.

P rvo s ãimer se sooãi v Rusiji potencialni vlagatelj, je