MOTIVACIJA V SEDMIH SLIKAH

dr. Dimitrij Beuermann

Zavod RS za šolstvo

Povzetek

Zagotoviti uspešnost vsakega učenca je želja in cilj vseh nas, učiteljev ali staršev, hkrati pa je to
potreba šolskega sistema in družbe nasploh ter obenem zahteva delodajalcev, ki stopajo v
konkurenčni boj. Nujni pogoj za uspeh je seveda velika motivacija učencev: v šoli ter tudi kasneje
pri delu in življenju.

Razmislek o motivaciji je razdeljen na sedem slik ter je predstavljen v »Zemljevidu učnega

procesa«. Po tem zemljevidu je mogoče potovati v ciljni in procesni smeri, predstavljeni pa so še
nekateri napotki za uspešno procesno delo v razredu, ki naj spodbuja notranjo motivacijo učencev.

Ključne besede: motivacija, uspešnost, Zemljevid učnega procesa

1. slika: POTOVANJE

»Navade družbe v celoti imajo vedno določen stil, ki ga je mogoče izraziti v zakonitostih
posameznega družbenega sistema. Mnenja sem, da število takšnih sistemov ni neskončno veliko in
da torej človeške družbe, prav tako kot posamezniki, nikoli ne morejo izbirati iz neomejenih
oziroma absolutnih možnosti – ampak so omejeni na nekatere pred- določene kombinacije iz
idealnega nabora vseh možnosti.« (Strauss, 1992)

Pokrajina našega življenja ni ravna in gladka kot nepopisan list, zato je za dobro in uspešno
doseganje ciljev potrebno prepoznati osebni položaj učenca. Vrojeni smo v določene strukture: naši
geni pripadajo naši družini, nahajamo se v določenem okolju, postavljeni smo v družbeno kulturo in
v spominu nosimo svoje življenjske izkušnje in vse to pomembno vpliva na naše razmišljanje in
obnašanje.

Podoba družbe je skladna s podobo šole, zato le-ta po sami naravi stvari navaja učence prilagajati se
uveljavljenim družbenim vzorcem obnašanja in delovanja. Prav tako, kot se v kapitalističnem redu
v tej ali oni obliki nenehno srečujemo z modelom tekočega traku, ki v teh ali onih oblikah
predstavlja osrednjo obliko cenovno uspešne organizacije dela, je elemente takšne organizacije
mogoče prepoznati tudi v današnji šoli. Znanje in modrost sta razdeljena na šolske predmete,
katerih sporočila so urejena v zaporedja šolskih razredov, v skladu z napotki razvojne psihologije,
didaktike in posameznih metodik. Po vsej državi je včasih veljala natančna časovna razporeditev
učiteljevega dela (ČRUS), učenci so nasploh razdeljeni po starosti v razrede, po sposobnostih v
skupine; so tudi države, kjer v prid večji uspešnosti v šolah ločijo dečke in deklice …

Današnjim potrebam družbe (Evrope, ki tekmuje z Azijo) oziroma finančnikom (ki ocenjujejo
uspešnost oziroma finančne donose) vse manj ustrezajo učenci (bodoči zaposleni odrasli), ki so
aktivno udeleženi samo na enem področju učnega procesa oziroma na eni postaji tekočega traku.
Nasploh je dobro urejen delovni proces šele potrebni pogoj za uspešnost, nujni pogoj pa predstavlja
motivacija za delo. Model »belih ovratnikov«, ki načrtujejo in na koncu presojajo o uspešnosti ter
»modrih ovratnikov«, ki stvari izvedejo in uresničijo v praksi, je zato v veliki meri preživet. To
seveda pomeni, da bodo morali učenci vedno bolj sodelovati pri oblikovanju (ustvarjanju) ciljev in
vsebin šolskega dela (in najbolj bodo pri tem uspešni, če bodo lahko izbirali in uporabljali tudi njim
znane in bližnje stvari), načrtovati delo (z učitelji in mnogokrat tudi skupaj s starši), narediti vse
potrebno (to pot nedvomno z bistveno večjo notranjo motivacijo) in na koncu preveriti doseganje
ciljev oziroma presoditi tudi o lastni uspešnosti. Ključna beseda postaja »podjetnost«, ki obeta
Evropi in zahodnemu svetu nasploh uspešno vzdržati pritisk azijskih tigrov. Kot pravi Aristotel:
»Si, kar stalno počneš«.

Ker smo si različni, je lahko ista naloga nekomu bližnji in lahko dosegljiv cilj, drugemu pa
predstavlja pot z mnogimi ovirami. Za dobro potovanje je torej koristen zemljevid, ki nas bo vodil
po naših različnih poteh in podpiral pravilnost naših odločitev.

2. slika: VIZIJA

Vizijo opredelimo kot miselno sliko bodočega stanja, ki usmerja naše posamezne na naši poti proti
cilju. V tem članku opišimo podobo vizije, ki obeta povečati motivacijo učencev ter njihovo
uspešnost:

»Spodbujamo notranjo motivacijo učencev in jim nudimo pomoč na njihovi poti«.

Preseči želimo model »šolskega tekočega traku«, ki vse učence vodi proti istim predpisanim
rezultatom učnih načrtov, še najraje po isti poti. Prepoznajmo notranje vzgibe in motive učencev ter
jim z našimi sredstvi in silami odraslega sveta pomagajmo odstranjevati ovire na poti proti njihovim
ciljem. Vse oblike zunanje motivacije, ki bi želela izničiti vse različnosti med učenci, da bi delavci
ob tekočem traku (v našem primeru mi, učitelji, seveda) imeli lažje delo, namreč zahtevajo čas in
energijo, so zamudne, ne nazadnje tudi drage in, kar je najpomembneje, brez notranje motivacije
učencev neuspešne.

Šola je lahko hkrati prijazna in uspešna. Prijazna takrat, ko prepozna osebni položaj učenca in
pripozna njegovo vlogo pri doseganju lastnih ciljev in hkrati uspešna, ko spodbuja, pričakuje in zna
(o)ceniti prizadevanje in napore, ki jih učenec vlaga v doseganje ciljev. Potrebni pogoj so dobro
organizirani procesi: na videz nezdružljive cilje lahko dosežemo, če dobro načrtujemo zaporedja
korakov na naši poti.

3. slika: IZZIV

Slika Edvarda Muncha naj nam ponazarja težave in probleme, s katerimi se vsakodnevno
srečujemo; tisti, ki se jih lotimo, se bodo za nas spremenili v izzive. V tem članku se posvečamo
iskanju podpore notranji motivaciji učencev, hkrati pa želimo spreminjati poprejšnjo zunanjo
motivacijo (le-ta naj bi vse učence vodila k doseganju ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih) v
zunanjo pomoč. Zato bomo ključne elemente uredili po medsebojni bližini in s tem oblikovali
podobo »Zemljevida učnega procesa«, kasneje pa bomo po tem zemljevidu iskali še pravo
zaporedje korakov za vsakega učenca. Razdelili si bomo naloge in delo ter na koncu sami zase in
nato še vsi skupaj presodili o uspešnosti. Sistem delovanja bo tako ponovno dobro organiziran, toda
tokrat v skladu z naravo samo in opogumlja nas lahko izrek, da je dobra teorija najbolj praktična
stvar na svetu.

4. slika: KOMUNIKACIJA

Najprej opišimo pomembne elemente Zemljevida učnega procesa, ki nam bodo pomagali na novo
oblikovati pogled na podobo sveta, ki nas obdaja in v njem prepoznati smeri za dobro in uspešno
potovanje. Seznanimo se najprej z naslednjim izrekom:

»Na vsakem začetku je ideja, ki usmeri spreminjanje materije v želeno obliko. Da pa bi se to

zgodilo, je potrebna še določena moč oziroma vloženo delo, ki omogoči oziroma izvede to
spremembo. Ali rečeno drugače: podoba hiše se mora najprej izoblikovati v mislih arhitekta (Kam
gremo?), nato pa zidarji s svojo močjo in spretnostjo (Kako bomo prišli do tja?) preoblikujejo
gradbeni material (ZaKaj delamo?) v resnično hišo«.

Prvi razmislek: Struktura Zemljevida učnega procesa.

Prvi dve sliki POT in VIZIJA odgovarjata na vprašanje »Kam gremo?«

Tukaj ugotavljamo, kako pride arhitekt do ideje za hišo – ali pa na primer proti katerim ciljem
potujemo s predmetniki in vsebinami učnih načrtov. V naši odločitvi, katere probleme bomo
spremenili v izzive, so že zametki vizije rešitve oziroma miselne podobe bodočega stanja, proti
kateri se bomo odpravili v nadaljevanju.
V nadaljevanju tri slike IZZIV, KOMUNIKACIJA in MOČ odgovarjajo na vprašanje »Kako bomo
prišli do tja?«

Tu želimo izvedeti, na kakšen način zidarji zgradijo hišo – ali s katerimi učnimi metodami bodo
učitelji prišli do postavljenih ciljev. V vsakdanje delovanje je potrebno vnašati nove elemente, ki
utegnejo voditi proti zastavljenim ciljem; da bi jih dosegli kar najhitreje in kar najbolje, je potrebno
oblikovati time, ki bodo prevzeli posamezne naloge.

Zadnji sliki RAZSODNOST in POSLANSTVO odgovarjata na vprašanje »Zakaj to delamo?«

Pazljive bralke in bralci ste že ugotovili, da se slike iz predstavljenega Zemljevida učne pokrajine
pojavljajo tudi v naslovih poglavij tega članka. Vrstni red korakov je skladen s tremi zgoraj
zapisanimi procesnimi vprašanji, ki opisujejo potovanje od načrtovanja, izvedbe in končnega
razmisleka o uspešnosti.

ZEMLJEVID UČNEGA PROCESA: DRUGI POGLED

Na Zemljevid učnega procesa je mogoče pogledati tudi drugače. Struktura slik namreč oblikuje tudi
tri pokrajine, ki so opisane v zunanjem krogu: izobraževanje (IZZIV in RAZSODNOST) se
povezuje s cilji, idejami in razmisleki nasploh, ustvarjalnost (KOMUNIKACIJA in VIZIJA)
predstavlja v šolskem prostoru metode, reševanje problemov (POSLANSTVO, MOČ IN POT) pa
uredi neubogljivo materijo, v šolskem prostoru so to vsebine, v želeno podobo.

Zaporedje slik, ki je v tem članku zapisano tudi v naslovih posameznih poglavij, je na sliki Prvega
razmisleka predstavljeno s številkami, ki se dotikajo posameznih slik – smerokazov na zemljevidu –
in s tem oblikujejo procesno zaporedje šolskega dela. Ciljni pristop je opredeljen s tremi
zaporednimi pokrajinami, ki obkrožajo celoto. Metode, vsebine ter šolski cilji v ožjem pomenu
besede predstavljajo elemente ciljnega načrtovanja. Obseg tega članka ne omogoča natančnejše
analize vzrokov in razlogov za predstavljeno strukturo Zemljevida učnega procesa, toda ta je
natančneje predstavljena na drugih mestih (Beuermann, 2008, 2010), katere si boste vedoželjni
bralci nedvomno nemudoma ogledali. Zato sedaj preprosto privzemimo veljavnost predstavljenega
Zemljevida učnega procesa, kar nam omogoča nadaljevati razmislek v isti smeri in z nezmanjšano
hitrostjo.

5. slika: MOČ

Sedaj si razdelimo delo: mnoge reči postanejo lažje, če nas je več. »Če eden ne zmore, poprimemo
vsi« se glasi besedilo nekdanje pionirske pesmi. Nasploh se na potovanju obnese imeti tovariša,
kolega ali prijatelja. Skupina si lahko razdeli obveznosti, naloge in odgovornosti, vsi skupaj smo
močnejši in varnejši. Pot, ki smo jo prehodili skupaj, nas določa in, če je prava, tudi izpolnjuje.

Ugotovimo lahko, da zapisani smerokazi odlično ponazarjajo vsebine timskih vlog v skupini.
Sedem arhetipov: pot, umetnost, izziv, komunikacija, moč, razsodnost in cilj se neposredno
navezuje tudi na sedem timskih vlog: strokovnjak, ustvarjalec, delavec, raziskovalec, organizator,
ocenjevalec in direktor.

Dobro je, če omogočimo učencem izbiro, s katerimi izzivi se bodo ukvarjali. Odločitve učencev kar
same po sebi ustvarijo skupine, ki izpolnijo dogovorjene naloge in dosežejo posamezne cilje
projekta. Pred našimi očmi se ustvarja nova celota.
Na naslednji sliki je predstavljena zaokrožena zbirka vprašanj, ki člane posameznih skupin vodijo
po njihovi poti (po Komljanc N., Beuermann D., Holcar A., 2009).

Drugi razmislek: Vprašanja za timske vloge: gibalo razmišljanja.

Vsak učenec naj si izbere področje, kjer želi opraviti največ dela, ob vsaki novi nalogi pa ga
spodbujajmo, da si izbere še eno, vsakič drugačno področje. Od tu bo lahko na lastna močna
področja pogledal še iz vidika drugih sodelavcev v skupini in si ustvarjal pogled na celoto projekta
in hkrati življenja v celoti.

6. slika: RAZSODNOST

Na koncu je potrebno presoditi o uspešnosti in rezultatih dela. Učenci pripravijo samoocene

uspešnosti (predloga za samostojno delo učencev je pripravljena na naslednji sliki) in presojo
pričakovanih dosežkov ter jih predstavijo ostalim učencem in učitelju. Drug drugemu postanejo
»kritični prijatelji« in potrdijo ali dopolnijo obravnavane predloge ocen; učitelj ima seveda pri tem
zadnjo besedo.

Pomembna so vprašanja, ki pri posameznih smerokazih vodijo v celostno oceno uspešnosti na

posameznem področju. Učenec razmisli, kakšne so bile njegove želje in cilji, kako je uporabil svoje
znanje, s katerimi viri si je pomagal in kako je sodeloval z drugimi učenci. Opredeli odnos do
projekta in na koncu oceni še, kaj je dobro in kaj bi že lahko izboljšal – vse seveda v skladu z
zaporedjem posameznih korakov oziroma smerokazov na Zemljevidu učnega procesa.
Tretji razmislek: Obrazec za samooceno učencev.
7. slika: POSLANSTVO

Skupaj ocenimo še poslanstvo današnjega časa, izhodišče za razmišljanje in izziv naj nam
predstavlja razmislek dr. Franceta Bučarja:

»Spremembe so v zgodovini vedno nastajale. Za sedanji čas pa je značilno, da so te spremembe

zelo hitre in dinamične, da so vedno bolj globinske in vseobsegajoče, poleg tega tudi vedno težje
doumljive, ker postaja svet vse bolj kompleksen. Še bolj zato, ker smo po vsem videnem na koncu
obdobja, ki ga površinsko označujemo z izrazom novi vek. Za tega pa je bistveno, da pristop do
težav sveta in družbe temelji na kvantitativnih, matematičnih merilih. Gre za pristop, na katerem
temelji ves sedanji izjemni tehnološki razvoj in vse sedanje blagostanje, še več, obstoj človeštva. Pa
vendar smo se znašli na zgodovinski prelomnici, ko samo ta pristop ne omogoča reševanja vrste
težav, ki jim z matematičnimi količinskimi merili ne moremo biti kos, njihovo reševanje pa je vedno
bolj pereče. To so med drugim vsa področja sveta kakovosti in vrednot, čustvenega sveta,
vprašanja filozofije in transcendence, človekovega dostojanstva in družbenih odnosov, skratka
človekovega odnosa do življenja in narave.«

Današnja svetovna gospodarska kriza nas opozarja, da se približujemo koncu nekega obdobja
človeške zgodovine. Po obdobju prevladujočega analitičnega pogleda na svet je očitno napočil čas,
da spodbujamo vsakega posameznika, da po najboljših močeh poveže vse vrste znanja v celoto
modrosti. Če bomo učence spodbujali k takemu načinu razmišljanja in delovanja v obdobju šolanja,
smemo morda upati in verjeti, da bo njihova motivacija za dobro delo ostala velika tudi kasneje,
hkrati pa jih bomo opremili tudi s tehnikami in razmisleki procesnega dela, ki pa jih je komajda
mogoče pozabiti – ko se naučimo vožnje s kolesom, tega znanja ne moremo več pozabiti, lahko pa
ga seveda urimo in izboljšujemo celo življenje.

Končajmo torej kratek pregled motivacije v sedmih slikah s priredbo izreka Karla Marxa,
utemeljitelja znanstvenega pristopa kapitalistične organizacije sveta, ki nas obdaja:

Filozofi so svet razlagali, učitelji pa ga lahko spremenimo.

Literatura

• Beuermann, D. (2008). Prepoznavanje implicitnih glasbenih vrednot kot sredstvo za razvoj

osnovnošolske glasbene ustvarjalnosti. Filozofska fakulteta v Ljubljani.
• Beuermann, D. (2011). Celostna šola – proces sedmih izzivov: Kam? Kako? ZaKaj?
Debora.
• Komljanc N., Beuermann D., Holcar A. (2009). V iskanju manjkajočega elementa.
http://www.zrss.si/pdf/manjkajocielement2010.pdf
• Lévi-Strauss, C. (1992). Tristes Tropiques, Penguin.
• Munch, E. Krik. Muzej Edvarda Muncha v Oslu. http://tvslo.si/kultura/razstave/nasli-
ukradeni-sliki-edvarda-muncha/146729 (7. 7. 2010).
• Schopenhauer, A. (1995). V: Nietzsche, F. Rojstvo tragedije iz duha glasbe. Karantanija.