...

1.

20

18

40

IX, X, XI

2.

22

11

35

XI, XII, I, II

3. .

18

20

40

II, III, IV, V

4.

10

20

V, VI

5.

VI

73

63

144

 VI
:
(), (),
() ;
,
;
2, 3, 4, 5 9
;

;

;
(, , , )
(, , , , ,,
);

;
, ,
, ,

;

;
,
;

;
;

;
;
;



1:

(40 )

: 01. 09 10. 11
,
/ :

: , ,
, , ,

1000 000

1 , 0

, ,

,
,

2, 5,
3, 9 4


, ,

.
.
.

,
: - ,

: ,


,

.
.

()
,

,


.

:,

,
,

,
,


,

:,

,
,

2, 3, 4

2, 3, 4

:

,

,

,


.

: ,


,

:

,

,

,

,

:,
,
,

..

:

,

10

11

12

:,

,
,

10

10

:

,

:,

,
,

13

12

12

:

,

14

Zavisnost na zbirot i
razlikata od promenata
na komponentite

:,
,
,

14

14

:

,

:,

,
,

16

16

:

,

,
,

()
(b),
(q) (r), ..
a=bq+r

:,

,
,

18

:

,

15

16

17

18

19

18

20

21

22

: ,


,

20

20

:

,

Broen izraz. Ravenki

: ,


,

23

22

22

:

,

24

Delivost na prirodni
broevi. Delivost na zbir i
razlika

,

, ,

:,

,
,

25

24

24

:

,

26

Priznaci za delivost so 2 i
5

2 5
.
2
5

:,

,
,

26

26

:

,

28

Priznaci za delivost so 3 i
9

3, 9


9 3

29

28

28

27

:,

,
,

:

,

Priznak za delivost so 4
30

31

30

Prosti i slo`eni broevi.

Pretstavuvawe slo`en
broj kako proizvod od
prosti mno`iteli
32

33

32

Zaedni~ki delitel.
Najgolem zaedni~ki
delitel
34

35

34

:,

,
,

32

:

,

: ,


,

32

:

,

()

:,

,
,

34

:

,



()

:,

,
,

36

:

,

34 36

34 36

:

,

39

1,
(+)

,

:
,

40

36

37

38

36

-

- , :
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.

, ,

.

. , ,
,
.

K, ,

Za navremeno,celosno,sistematsko i objektivno vrednuvawe na postigawata na
u~enicite,vo tekot na u~eweto,za ovaa tema se planirani metodite za
formativno i sumativno ocenuvawe na u~enicite,dadeni po sledniot redosled:
Formativno ocenuvawe
Metod na usno proveruvawe , zastapeno preku razgovor, diskusija, usno izlagawe,
re{avawe problemska situacija, samoocenuvawe-samoevaluacija. izrabotka na
(crte`i,modeli grafi~ki prikazi) i usno ispra{uvawe.
Sproveduvaweto na ovoj metod }e bide napraveno so koristewe na instrumenti kako:
-~ek lista za proverka na postigawata,pra{alnik,lista za sledewe na postigaweto na
u~enikot,lista za samoocenuvawe i {ema za ocenuvawe na problemska situacijazada~a so podelba i klasifikacija na kognitivnite nivoa za sekoja kategorija.
Sumativno ocenuvawe
Sproveduvaweto na ovoj vid ocenuvawe na postigawata na u~enicite, }e bide
napraveno so cel dobivawe sumativna ocena od :
-predhodno podgotveni testovi so zada~i i pra{awa,koi }e se rabotat so razli~no
vremetraewe.
-tematski test -na krajot na sekoja tema,dadeni kako predlog od Biroto za Razvoj pri
MON.
-kratki pismeni izve{tai za postignuvawata na u~enicite zaradi samoevaluacija.
-Kontrolna Pismena rabota.

Po prethodno razmisluvawe, soglasno potrebata od zazemawe stav vo pogled

na ocenuvaweto na u~enicite od . - predmetot
matematika, jasno i nedvosmisleno se javuva potrebata za formirawe na edinstven
kriterium na ocenuvawe, koj vo celost, objektivno, nepristrasno i realno }e dava
sumativna ocena na postignatiot uspeh na u~enicite po predmetot matematika.
[to }e se ocenuva?
Pred se u~enikot nema da se posmatra izolirano, samo koga od nego se bara da
dade odgovor na postaveno pra{awe, tuku negovata rabota }e se sledi i vrednuva
soglasno negovite anga`irawa za vreme na ~asot no i po negovoto zavr{uvawe.
Procesot na sledewe i vrednuvawe na postigawata na sekoj u~enik posebno, }e
bide sostaven od nekolku komponenti i toa:
Sledewe na aktivnosta na u~enikot za vreme na ~asot na koj e
predvideno voveduvawe na nov poim ili pojava.
Indikatori:
- Vidliva zainteresiranost kaj u~enicite za sledewe na planiranata nastavna
edinica-qubopitnost.
- Aktivno vklu~uvawe na u~enicite vo razre{uvawe na dilemite koi se
pojavuvaat vo tekot na pou~uvaweto, preku davawe analogni primeri ili
povrzuvawe so situacii koi spored niv soodvetstvuvaat so temata na ~asot.
- Zadovolstvo od nau~enoto i primena vo re{avawe na zada~i koi se od
sekojdnevniot `ivot i okolina.
Strategii:
- Jasno-koncepciski i jazi~no formulirawe na noviot nastaven poim ili pojava koja
e predmet na obrabotka na ~asot.
- Davawe vreme i mo`nost sekoj u~enik da razmisluva i otkriva na~ini kako i
preku koi primeri mo`e da u~i i razbira polesno i temelno.
- Postavuvawe na naveduva~ki pra{awa koi gi vodat u~enicite kon
pojasnuvawe na poimot i doa|awe do finalen zaklu~ok i re{enie na problemot.
- Postavuva zada~i za steknuvawe rutina i prepoznavawe na poimot ili
pojavata koja e predmet na obrabotka na nastavniot ~as.
Sledeweto na u~enikot, nastavnikot mo`e da go sprovede na pove}e
na~ini:

postavuva kratki pra{awa vo kontekst na voveduvawe na poimot ili

pojavata
formulira problemska situacija i bara odgovori, ograni~uvaj}i go vremeto
na razmisluvawe
dava prostor na razvoj na diskusija okolu toa kolku se slo`uvaat ili ne so
ponudeniot odgovor/i
sostavuva kratok pra{alnik-Za mene i matematikata

Sledewe na aktivnosta na u~enikot na ~as, namenet za povtoruvawe i

utvrduvawe na steknatite znaewa.
- Usno ispra{uvawe
- Samoocenuvawe
- Ocenuvawe po parovi
- Ocenuvawe po grupi

Sledewe na aktivnosta na u~enikot vo pi{uvawe na doma{nata rabota

Indikatori:
U~enikot ima napi{ana doma{na zada~a.
U~enikot postavuva pra{awe od doma{nata zada~a koja mu pretstavuvala
pote{kotija i ne mo`el da ja re{i.
Go prezentira na~inot na koj po~nal so re{avawe, do delot do koj ponatamu
ne mo`e da prodol`i so re{avawe.
Bara pomo{ od sou~enicite ili nastavnikot.
Strategii :
Nastavnikot redovno ja pregleduva doma{nata rabota na u~enikot na
po~etokot ili na krajot od ~asot.
Nastavnikot mo`e i da ne ja pregleduva zadadenata doma{na zada~a na
u~enicite, no da postavuva pra{awa ili kratki pismeni proverki od zada~ite
koi ve}e bile dadeni za doma{na zada~a.
Od postavenite pra{awa na u~enikot do nastavnikot, nastavnikot sudi dali
u~enikot ja napi{al ili ja prepi{al doma{nata zada~a.

Vo delot na pismenoto sledewe i vrednuvawe-izvlekuvawe sumativna

ocena, mo`e da se napravat:
Kratki pismeni proverki (mini test) na krajot od ~asot, vo traewe najmnogu
od 10min.
Pismeni proverki-testirawe na krajot od edna nastavna celina, vo traewe od
30-40min, zavisno procenkata na nastavnikot.
- Kontrolna pismena rabota-pismena proverka po zavr{uvawe na sekoja
tematska celina.
- Koga e vo pra{awe izrabotkata na Kontrolna pismena rabota, od kontrolnite
tematski testovi-predlo`eni od Biroto za razvoj na obrazovanieto-RMakedonija,
formiraweto na ocena da se vr{i po predlo`eniot kriterium po poeni, daden na
vtorata stranica od tematskite testovi.
- Koga e vo pra{awe izrabotka na Kontrolna pismena rabota po izbor na
nastavnikot, toga{ da se ocenuva po kriterium so raspored na poeni, po nivoa vo
koe se nao|a dadenata zada~a.
Kriterium na ocenuvawe:
Zada~ite od nivo vk.15 poeni, od nivo vk.20, od nivo
vk.30, od nivo vk.35 poeni.
Vkupniot skor na poeni od to~no re{ena pismena rabota-100 poeni.
od 0 do 30.........(1)
od 31 do54........(2)
od 55 do 74.......(3)
od 75 do 89.......(4)
od 90 do 100.....(5)

ZABELE[KI OD REALIZACIJATA NA TEMATA

Po realizacijata na tematskata celina sledi Kontrolna pismena rabota.

Vo poseben del po zavr{uvawe na temata, }e bidat zapi{ani site postignuvawa
na nastavnikot i u~enicite vo tekot na u~eweto(jakite i slabite strani) so preporaki i
tendencija na nivno nadminuvawe.