3.

TRANSFORMATOR
3. 1. Splono o transformatorju
Transformator je elektrini stroj, ki spreminja elektrino energijo v elektrino. Deluje na principu statine elektromagnetne indukcije, torej indukcije na principu spremembe magnetnega polja. Torej je transformator naprava, ki lahko transformira samo izmenine elektrine veliine. Elektrino mo, ki jo na vhodu v transformator vloimo, jo dobimo tudi na izstopu transformatorja, e njegove izgube zanemarimo. Mo je na obeh straneh enaka, razlikujeta se lahko samo napetost in tok. Vija vhodna napetost pomeni manji vhodni tok, na izhodu pa je potem manja napetost in veji tok. Mono je seveda tudi obratno.

Slika 51: Osnovni princip delovanja transformatorja V odvisnosti od uporabe bi lahko transformatorje razdelili v tri skupine: energetski transformatorji, ki sluijo za prenos elektrine energije, male transformatorje, ki sluijo kot napajalniki manjih naprav, najpogosteje elektronskih, posebne vrste transformatorjev (regulacijski, varilni, merilni...).

3. 2. Princip statine elektromagnetne indukcije

Kot je bilo e uvodoma omenjeno, dela transformator na principu statine elektromagnetne indukcije. Ta pojav smo e spoznali pri predmetu elektrotehnika v 1. letniku, sedaj bomo samo ponovili osnovni princip pojava statine elektromagnetne indukcije. Napravimo naslednji poskus:
N1 N2

Slika 52: Elementi poskusa statine elektromagnetne indukcije Imamo elezno jedro, kamor bomo navili dve tuljavi. Na tuljavo N1, ki jo imenujemo primarna tuljava, je preko stikala prikljuena baterija. Na tuljavo N2, ki jo imenujemo sekundarna tuljava je prikljuen galvanometer, ki se lahko iz nielne lege odkloni v obe smeri.

S
+ -

12
1
N1 N2

Ui1 I S
+ -

Ui2

Ko stikalo S vkljuimo, se kazalec galvanometra odkloni in se takoj nato povrne v prvotni poloaj. Torej se je ob vklopu stikala na tuljavi N1 pojavil tok, ki je okoli nje ustvaril magnetni pretok ali fluks 1. Imenujemo ga tudi stresani fluks. Velik del fluksa 12 prehaja tudi v drugo (sekundarno) tuljavo. Fluks 12, ki prehaja skozi obe tuljavi, se imenuje glavni fluks. Ob opazovanju vklopa in izklopa tokokroga opazimo, da se kazalec galvanometra odkloni tako ob vklopu, kot tudi izklopu. Vmes je kazalec galvanometra umirjen.

Slika 53: Sklenitev tokokroga e bi stikalo stalno vklapljali in izklapljali, bi se s tem spreminjala velikost toka, prav tako pa bi se tudi spreminjal fluks, ki ga povzroa el. tok. Na sekundarni strani bi se s tem ustvarjala napetost Ui2, ki jo imenujemo inducirana napetost. Iz tega lahko povzamemo, da se bo v sekundarni tuljavi inducirala napetost le, e stikalo vklapljamo in izklapljamo. V primeru statine indukcije moramo spreminjati fluks, da se bo v tuljavi inducirala napetost. e bi namesto baterije prikljuili izmenini vir napetosti, potem stikala za stalno vklapljanje in izklapljanje ne bi potrebovali, saj bi izmenini tok povzroil tudi izmenini fluks, kar je pogoj za nastanek inducirane napetosti. Statino indukcijo imamo, e se magnetni pretok spreminja. im hitreje se spreminja, veja je s tem inducirana napetost:

Ui = N kjer pomeni: Ui N t -

inducirana napetost statine indukcije (V) tevilo ovojev tuljave sprememba fluksa (Vs = Wb) sprememba asa (s)

Napisano enabo imenujemo Faradayev ali indukcijski zakon. Ta zakon je kasneje popravil Lenz, ki je v zgornjo enabo dodal samo minus. Tako je nastalo Lenzovo pravilo: U i = N
t

V enabi je predznak minus zato, ker se inducirana napetost upira asovni spremembi magnetnega pretoka, ki je vzrok za njen nastanek. Povedano drugae: inducirana napetost nasprotuje svojemu nastanku, torej je obrnjena nasproti primarni napetosti.
2

3. 3. Zgradba transformatorja
Transformatorji se gradijo v enofazni in trifazni izvedbi. Sestava je v grobem podobna, razlike pa bomo ugotovili potem, ko bomo spoznali bistvene sestavne dele transformatorjev. Po najbolj grobi delitvi so sestavni deli razdeljeni v dve skupini: aktivni deli in pasivni deli.
Aktivni deli so tisti, ki sodelujejo v procesu transformacije elektrine napetosti toka. Sem spadajo elezno jedro in navitja. Pasivni deli direktno ne sodelujejo v procesu transformacije, ampak so nujni spremljevalci varnega in pravilno izvedenega transformatorja. Sem spadajo: kotel s pokrovom, prikljune sponke s skoznjiki, napisna ploa, konzervator, silikagel, hladilna rebra in ostale naprave za hlajenje (npr. ventilatorji), zaita (Buchholzov rele, diferenna zaita), cevi, rpalke

V pomo pri razumevanju spoznavanja osnovne funkcije posameznih sestavnih delov bo prav gotovo sluila tudi slika 48, ki smo jo spoznali pri uporabi Buchholzzovega releja. Ta slika nazorno predstavlja tudi pasivne dele transformatorja. Po sestavi so izvedbe transformatorjev lahko zelo razline: odvisno od moi, vrste, pogojev uporabe, tevila faz

3. 3. 1. elezno jedro

elezno jedro transformatorja je sestavljeno iz stebrov in iz jarmov. Stebri nosijo navitja, jarmi pa spajajo stebre med seboj.
2 2

a)

b)

Slika 54: Oblika jedra enofaznega (a) in trifaznega (b) transformatorja 1 - stebri 2 - jarmi 3

elezna jedra so iz zlitin eleza, vendar to elezo ni masivno, ampak lamelirano. Lameliranje pomeni, da sestavljamo skupaj majhne ploevine, ki so debele 0,35 mm (veji transformatorji), za manje transformatorje pa 0,5 mm. Lamele so med sabo izolirane z svilenim papirjem ali lakom, vodnim steklom, elezov oksid

Sliki 55: Oblika stebra a - masiven - neuporaben b - lameliran - uporaben

a)

b)

Taken nain sestavljanja jeder transformator podrai, je pa to nujen ukrep za zmanjevanje izgub v elezu zaradi vrtinnih tokov. Zakaj nastajajo vrtinne izgube? Ko se izmenini fluks sklene preko eleznega jedra, inducira v navitjih napetost. Prav tako inducira tudi napetost v jedru. Inducirana napetost po vsaki zakljueni poti poene tudi tok, ki povzroa segrevanje izgube. To se dogaja tudi v eleznem jedru in zato je najbolje, e je pot toku skozi jedro prekinjena. To prekinitev omogoajo izolirane lamele.

Sliki 56: Oblika silnic a - pri masivnem jedru b - pri lameliranem jedru

a)

b)

Pomemben je tudi nain zlaganja jeder. Poglejmo si primer zlaganja lamel trifaznega jedra:

Sliki 57: Zlaganje lamel jedra trifaznega transformatorja Praktini izgled zlaganja lamel jedra v tovarni prikazujeta naslednji sliki:

Sliki 58: Zlaganje lamel jedra trifaznega transformatorja Material transformatorske ploevine so mehkomagnetni materiali. To so tisti materiali, ki po magnetenju ne ostanejo trajno namagneteni in imajo ozko histerezno zanko. To jim zagotavlja tudi minimalne histerezne izgube. Tem lastnostim ustrezajo litine eleza s silicijem. Ohmsko upornost lamelirane ploevine pa poveamo tako, da ploevini dodamo do 4 % silicija. Za majhne transformatorje sreamo namesto lameliranih jeder e feritna jedra. Taka jedra so izdelana iz feromagnetnih materialov v prahu in ga med seboj vee posebno vezivo, ki zagotavlja izolacijo med njimi.

3. 3. 2. Navitja transformatorjev

Glede na smer pretakanja energije poznamo primarna in sekundarna navitja. Primarno navitje je tisto, kjer transformator sprejema el. mo pri doloeni napetosti in doloenem toku. Sekundarno navitje pa je tisto, kjer priblino enako mo oddaja transformator naprej, vendar na druganem (vijem ali nijem) nivoju napetosti in toka. Od tod sledi tudi naslednja razdelitev navitij na visokonapetostna in nizkonapetostna. Med seboj se razlikujejo po velikosti izolacije, debelini ice navitij, predvsem pa po tevilu ovojev. Konstrukcijsko pa razdelimo navitja v tri skupine: cilindrino ali koncentrino, ploato ali kolobarjasto in meano navitje. 5

Cilindrino navitje je razvidno iz naslednje slike:

VN NN

Slika 59: Cilindrino navitje

Tuljavi visokonapetostnega in nizkonapetostnega navitja sta grajeni v obliki cilindrov. Obiajno postavimo blije stebru nizkonapetostno navitje zaradi lajega izoliranja. Prednost cilindrinega navitja je v enostavnosti in niji ceni v primerjavi z ostalimi izvedbami navitij. Nijo ceno konstrukcije zagotavlja tudi enostavna izvedba izolacije. Slaba stran tega navitja pa je v tem, da taka navitja povzroajo vejo koliino stresanega fluksa, ki se ne zakljuuje po eleznem jedru in tako povzroa izgube. e je visokonapetostno in nizkonapetostno navitje razdeljeno na ve delov, kot je prikazano na sliki 60, potem imamo opravka s ploatim ali kolobarjastim navitjem.

VN izolacija NN

Slika 60: Ploato in kolobarjasto navitje

Tako navitje imamo zahtevnejo in drajo izgradnjo, vendar se dobri rezultati pokaejo pri manji koliini stresanega fluksa. Slaba stran je, da moramo dodatno pojaati izolacijo med VN in NN navitji. Slabe je tudi hlajenje, zato je ta transformator primeren z stebri v vodoravnem poloaju. Tako hladilno sredstvo laje cirkulira med tuljavami. Med obema izvedbama navitij obstaja tudi monost meanega navitja. Tako navitje ohrani vse dobre lastnosti obeh prejnjih variant.

NN

VN

Slika 61: Meano navitje

3. 3. 3. Izolacija aktivnih delov transformatorjev Izolacija vodnikov je lahko izvedena z lakom, bombaem, impregniranim papirjem, kartonom Transformatorji, ki so hlajeni z oljem, rabijo tudi olje za izolacijo posameznih vodnikov. Izolacija med tuljavami navitij in plastmi istega navitja je lahko oljni papir, oljno platno, tekoa lepenka Ta izolacija za manje moi (1 kVA) ni potrebna. Izolacija med visokonapetostnimi in nizkonapetostnimi vodniki se uporablja le, ko je razlika napetosti med obema napetostnima nivojema visoka. Izolacija navitij proti eleznemu jedru prepreuje stik navitja pod napetostjo z jedrom. Obstajajo razline tehnike izoliranja, ki so odvisne predvsem od izvedbe navitja. Izolacijo med navitjem in jedrom obiajno zagotavlja lepenka ali pertinaks, pri emer morajo biti zagotovljeni kanali, da lahko kroi hladilno sredstvo. Izolacijo navitij proti jarmu zagotavljamo z porcelanastimi segmenti, obstajajo pa tudi drugi materiali (neko celo les).

3. 4. Delovanje transformatorja v praznem teku

Kot smo e spoznali v uvodnem poglavju, dela transformator na principu statine elektromagnetne indukcije. Indukcijski zakon se glasi:

Ui = N

(V)

Izraz / t predstavlja spremembo fluksa s asom. Na podroju elektrinih strojev bomo oznaevali inducirano napetosts rko E. Maksimalna inducirana napetost Emax se lahko zapie tudi s krono frekvenco : E max = N max Z izpeljavo in ureditvijo enabe dobimo: E max = N 2 f max (V)

E=

E max 2

2 2

f m N = 4,44 f m N

(V)

E efektivna vrednost izmenine napetosti (V) f frekvenca omrene napetosti (Hz) m maksimalna vrednost fluksa (Wb = Vs) N tevilo ovojev navitja Transformator je v praznem teku takrat, ko ga prikljuimo na primarni strani na nazivno napetost, na sekundarni strani pa ni obremenjen. Ko na primarno navitje prikljuimo sinusno izmenino napetost, poene ta skozi primarno navitje izmenini tok I10, ki skupaj z ovoji povzroi magnetni pretok 12. Tok I10 je zelo majhen in znaa (2 - 4) % nazivnega toka. Fluks se sklepa po celotnem jedru in skozi oba navitja. Zaradi spreminjajoega se magnetnega pretoka se v primarnem navitju N1 inducira napetost:
E 1 = 4,44 f N 1 12

I10

12

U1

E1

N1

N2
1

E2

Slika 62: Shema delovanje transformatorja v praznem teku Fluks je ravno toliken, da je prikljuna napetost U1 enaka primarni inducirani napetosti E1, kar velja v vsakem trenutku. Ker fluks prehaja tudi skozi sekundarno navitje, se tudi tam po istem zakonu inducira napetost:
E 2 = 4,44 f N 2 12

U2 E2 (tono enaki sta napetosti v praznem teku)

Z delitvijo enab za inducirano napetost pridemo do izraza: E 1 U 1 4,44 f N 1 N 1 = = = =p E 2 U 2 4,44 f N 2 N 2

p= U1 N1 = U2 N2

p - prestava transformatorja

Izraz za prestavo transformatorja nam pove, da so ovoji in napetost na njih v premem sorazmerju.

3. 5. Delovanje transformatorja pod obremenitvijo

Transformator je pod obremenitvijo takrat, ko ga na primarni strani prikljuimo na nazivno napetost, na sekundarni strani pa ga obremenimo s porabnikom.

120+ 12
I10 + I1

21 21 N 2

I2

U1

E1

N1 1

E2

U2

Zbr

Slika 62: Shema delovanje transformatorja pod obremenitvijo Ko na sponke sekundarnega navitja prikljuimo breme, bo inducirana napetost pognala skozi breme sekundarni bremenski tok:
I2 = E2 U = 2 Z br + Z tr Z br

Tok I2 tee skozi sekundarno navitje, zato skupaj z ovoji povzroi nek dodatni fluks 21. Fluks mora zaradi konstantne primarne inducirane napetosti ostati nespremenjen, zato bo transformator iz mree potegnil dodatni primarni tok I1, ki je posledica obremenitve, da bo ta dodatni fluks 21 skupaj z ovoji N1 uniil. Fluksa 21 in 12 se bosta unievala, e bo dodatni primarni fluks enak sekundarnemu: I1 N 1 = I 2 N 2 Tok I1 je pri nazivni obremenitvi dosti veji od toka praznega toka I10, zato lahko tok I10 zanemarimo. Sledi: I1 N 1 = I 2 N 2

I2 N1 = I1 N 2

Iz tega izraza vidimo, da je tevilo ovojev obratno sorazmerno toku skozi primarno in sekundarno stran. e zapiemo kompletno enabo prestave z e znanimi dejstvi, velja:
p= U1 N1 I 2 = = U 2 N 2 I1

V praksi ta enaba pomeni, da je za vijo napetost potrebno veje tevilo ovojev tanje ice. Obratno velja, da je pri vijem toku potrebno manje tevilo ovojev debele ice.

Kaj je z mojo?
S 2 = U 2 I 2 = U1 N2 N I1 1 = U 1 I1 N1 N2

Mo je na obeh staneh (primarni in sekundarni) enaka, e seveda zanemarimo izgube v transformatorju. Taken bi bil idealni transformator. Realni transformator ima izgube, ki se pojavljajo v eleznem jedru in navitjih. Izgube v transformatorju bomo spoznali v nadaljevanju.

3. 6. Preizkus praznega teka transformatorja

Preizkuse na transformatorju izvajamo z namenom, da ugotovimo koliino izgub v njem. Preizkus praznega teka izvajamo po naslednji shemi: I10 I2 = 0

U1

U2

Slika 63: Prikljuitev transformatorja pri preizkusu praznega teka Napetosti na primarni in sekundarni strani sta nazivni. Tok praznega teka I10 znaa (2 - 4) % nazivnega toka. Zaradi tega so izgube v bakru v primarnem navitju izredno majhne zanemarljive, v sekundarnem navitju pa jih sploh ni, saj skozi to navitje ne tee noben tok. Potemtakem je mo, ki jo transformator jemlje iz mree praktino enaka izgubam v elezu, ker so izgube v bakru zanemarljive. Izgube v elezu transformatorja se delijo v dve skupini: na vrtinne in histerezne: PFe = Pvrt + Phist (W)

3. 7. Preizkus kratkega stika transformatorja

Kratek stik napravimo tako, da sponke sekundarnega navitja kratko sklenemo, na primarno navitje pa prikljuimo tolikno napetost, da bo skozi primarno in sekundarno navitje stekel nazivni tok. Tej napetosti pravimo kratkostina napetost in znaa uk = (4 - 12) % nazivne primarne napetosti. Veji transformatorji imajo vejo uk, manji pa manjo uk. V kratkem stiku je inducirana napetost priblino polovica pritisnjene in je s tem majhna in so zato majhne tudi izgube v elezu. Skozi navitja pa tee nazivni tok, tako na primarni, kot tudi sekundarni strani. Izgube v kratkem stiku so torej enake izgubam v navitju bakru in jih doloimo: 2 PCu = I 1 R 1Cu + I 2 R 2Cu 2 10

I1n

I2n

uk

Slika 64: Prikljuitev transformatorja pri preizkusu kratkega stika

3. 8. Izgube v transformatorju in izkoristek

Noben elektrini stroj ne odda toliko energije, kot je sprejme in transformator ni nobena izjema. Torej imamo tudi pri transformatorju opravka z izkoristkom.

P1

Transformator

P2

Slika 65: Bilanca energije pri transformatorju Enaba bilance energije v transformatorju je: P1 = P2 + Pizg (W)

Pogosteje kot enabo bilance energije uporabljamo pojem izkoristek. Izkoristek je vedno definiran kot razmerje med izhodno in vhodno mojo. V naem primeru torej velja:
= P2 P1

(relativni izkoristek, ki je lahko od 0 do 1)

% =

P2 100% P1

(procentualni izkoristek, ki je lahko od 0 do 100)

11

Pizg

Vedeti je potrebno, da se izkoristek transformatorja z obremenitvijo spreminja. Najbolji izkoristek ima pri priblino 70 % obremenitvi. Pri tej obremenitvi so za energetske transformatorje izgube v elezu priblino enake izgubam v bakru, izkoristek pa se giblje med 95 in 99 %.
%

100

50

20

40

60

80

100

% obremenitve

Slika 66: Krivulja izkoristka obremenjenega transformatorja Posledica izgub je kot smo e spoznali segrevanje eleznega jedra in bakrenih navitij. Kljub temu dejstvu lahko transformator obravnavamo kot el. stroj z razmeroma uspeno energijsko pretvorbo. Izkoristki vejih energetskih transformatorjev v razdelilnih transformatorskih postajah so bolji in znaajo nad 95 % in vse do 99 %. Slabe izkoristke imajo manji transformatorji, predvsem izstopajo mali transformatorji, ki jih uporabljamo kot napajalnike za elektronske naprave. Pri taknih transformatorjih se izkoristki gibljejo okoli 70 %.

3. 8. 1. Izgube v eleznem jedru transformatorja

Izgube v eleznem jedru imajo dva vzroka: zaradi magnetenja eleznega jedra po histerezni zanki in zaradi pojava vrtinnih tokov vrtinne izgube. Histerezne izgube so premosorazmerne s ploino histerezne zanke. Tej zahtevi ustreza mehkomagnetna ploevina. Pri izbiri materiala morajo biti posebej pozorni projektanti, ki izbirajo materiale. Vrtinni tokovi so posledica nastanka induciranih napetosti v elezu, ki skozi jedro poenejo vrtinne tokove. Te izgube odpravimo z lameliranjem jedra. Izgube v elezu so merljive: izmerimo jih s preizkusom praznega teka, prav tako pa jih je mono tudi izraunati: PFe = p Fe1 PFe f B mFe pFe1 f B 2 m Fe 50

skupne izgube v eleznem jedru transformatorja (W) frekvenca omrene napetosti: 50 Hz gostota magnetnega pretoka (T) masa eleznega jedra (kg) specifine izgube (W/kg) 12

3. 8. 2. Izgube v bakrenem navitju transformatorja

Izgube v navitjih so posledica pretoka tokov skozi njih in ohmske upornosti navitij:
2 PCu = PCu1 + PCu 2 = I1 R 1Cu + I 2 R 2 Cu 2

PCu PCu1 PCu2 R1Cu R2Cu

skupne izgube v bakrenih navitjih transformatorja (W) izgube v primarnem navitju (W) izgube v sekundarnem navitju (W) ohmska upornost primarnega navitja () ohmska upornost sekundarnega navitja ()

Izgube v bakru lahko raunamo tudi na drugaen nain, da izhajamo iz gostote el. toka in upornosti vodnikov: J= I A ; R= l A
m l = J 2 A l = J 2 V = J 2 V = J 2 Cu A PCu = J 2 m Cu

PCu = I 2 R = (J A) 2

J mCu

gostota el. toka v navitjih (A/m2) specifina upornost () masa bakrenega navitja (kg) gostota bakra (kg/m3)

Specifine izgube, ki veljajo za 1 kg bakra lahko izraunamo po naslednji enabi: p Cu = 1,96 J 2 10 12 pCu specifine izgube v bakru (W/kg) (W/kg)

3. 9. Trifazni transformator
Osnova proizvodnje, prenosa in razdelitve elektrine energije je trifazni sistem, zato morajo biti tudi transformatorji trifazni. Trifazni transformatorji v Evropi ali v Ameriki predstavljajo popolnoma razlino izvedbo. V Ameriki predstavljajo trije enofazni transformatorji celoto trifaznega transformatorja. Navitja taknih treh enot so med seboj ustrezno povezana, kar bomo videli v nadaljevanju. Izvedbo taknega transformatorja lahko vidimo na naslednji sliki:

13

Slika 66: Amerika izvedba trifaznega transformatorja Evropska izvedba trifaznega transformatorja ima eno samo jedro sestavljeno iz treh stebrov in povezujoega jarma.

Slika 67: Evropska izvedba trifaznega transformatorja

Obe izvedbi transformatorjev imata svoje prednosti in slabosti. Vseeno pa je opaziti, da gre svetovni razvoj vendarle bolj v evropsko izvedbo, saj ima doloene prednosti pred ameriko izvedbo: so ceneji, kot trije enofazni, zasedajo manjo povrino, so laji, za manipulacijo imamo le eno enoto.

Obstajajo pa tudi razlogi proti uporabi evropske izvedbe trifaznega transformatorja: veja tea po enoti in zato teji transport, e je potrebna rezerva, rabimo cel trifazni transformator pri ameriki izvedbi zadostuje le ena enota). 14

3. 9. 1. Vezave trifaznih transformatorjev in oznaevanje prikljunih sponk

Naa nadaljnja obravnava trifaznega transformatorja bo temeljila na evropski izvedbi. V prejnjem poglavju smo videli nain namestitve primarnih in sekundarnih navitij na jedro trifaznega transformatorja. Tokrat bomo spoznali, kako lahko ta navitja med seboj poveemo. Pri transformatorju obstajajo tri monosti povezave trifaznih navitij: vezava zvezda, vezava trikot in vezava lomljena zvezda ali cik cak. Oznake posameznih navitij so:
Vezava Zvezda Trikot Cik - cak Primarno navitje Sekundarno navitje Y y D d Z

Oznaujemo tudi prikljune sponke navitij. Sistem oznaevanja posameznih navitij faz na primarni in sekundarni strani je prikazan na naslednji sliki:
L1 L2 L3

1U

1V

1W

1U1

1V1

1W1

1U2

1V2

1W2

Slika 68: Sistem oznaevanj sponk navitij trifaznih transformatorjev

2U1

2V1

2W1

2U2

2V2

2W2

2U

2V

2W

15

Vezava zvezda: Vezavo zvezda imamo takrat, ko navitja transformatorja na primarni ali sekundarni strani na koncih kratko poveemo, zaetke navitij pa prikljuimo na el. napetost izvora (primar) ali pa na njih prikljuimo porabniki tokokrog (sekundar). Poglejmo si vezavo zvezda z oznaenimi tokovi in napetostmi:
I1 I2 I3 U1 V1 W1 N

If1

If2

If3

Razlaga veliin: I1, I2, I3 linijski tokovi (A) If1, If2, If3 fazni tokovi (A) U1, U2, U3 fazne napetosti (V) U12, U23, U13 medfazne napetosti (V)

Slika 69: Vezava navitij zvezda

U12 U23 U13 U2 U1 U2 V2 W2 U3

Poglejmo si kazalni diagram napetosti in tokov.

Uf1

Uf1

U31

U12 If1 If2 If3 Uf2 U23 Uf3 Uf2

Uf3

a)

b)

Slika 70: Kazalni diagram faznih in medfaznih napetosti ter faznih tokov

16

Odnos med faznimi in medfaznimi napetostmi lahko doloimo iz kazalnega diagrama. Dalji so kazalci medfazne napetosti, kar pomeni, da je medfazna napetost veja: U = 3 Uf Iz te enabe je razvidno, da je medfazna napetost 73 % veja od fazne. Odnos linijskih in faznih tokov je razviden iz slike 70. Vidimo lahko, da sta oba tokova enaka. e je sistem simetrien, potem je vsota vseh faznih tokov ni in skozi nevtralni vodnik ne stee noben tok.
Vezava trikot: Vezavo trikot imamo takrat, ko so vsa navitja transformatorja povezana zaporedno, pri emer kratko veemo e zaetek prve faze in konec tretje.
I1 I2 I3 U1 V1 W1

Slika 71: Vezava trikot V vezavi trikot imamo opravka samo z eno napetostjo, to je medfazno napetostjo: Uf = U Na nivoju nizke napetosti je ta napetost 400 V. Drugae pa je s tokovi. Skozi fazne vodnike steejo fazni tokovi, skozi linije faznih vodnikov pa linijski tokovi. Linijski tokovi so veji in sicer za 73 %: I = 3 If

If1

If2

If3

U2

V2

W2

Poglejmo si e kazalni diagram napetosti, ki so tokrat samo medfazne:

U1

U2

Slika 72: Kazalni diagram vezave trikot

U3

17

Vezava cik cak ali lomljena zvezda:

Vezavo cik cak uporabljamo le na nizkonapetostni strani za napajanje skupin porabnikov z nesimetrino obremenitvijo. Pri tej vezavi delimo navitja posameznih faz na dve polovini navitji. Pri tem je eno polovino navitje prve faze nameeno na prvem stebru, drugo polovino navitje pa na drugem stebru. Tako se sistem nadaljuje naprej po ostalih dveh fazah, kot prikazuje naslednja slika:

If1

Slika 73: Vezava cik - cak

If1

U2

V2

W2

Fazno napetost lomljene zvezde dobimo z vsoto kazalcev dveh polovinih napetosti, ki se inducirata v dveh razlinih navitjih, ki sta na dveh razlinih stebrih. Kazalni diagram za lomljeno zvezdo je:

Uf1/2
Uf1

Uf1/2 Uf3/2 Uf3/2 Uf2/2 Uf2/2

Slika 74: Kazalni diagram vezave cik - cak

Uf3

Uf2

Primerjava faznih napetosti, ki jo lahko dobimo iz kazalnega diagrama nam pove, da bi bila fazna napetost v lomljeni zvezdi Ufz manja od fazne napetosti v vezavi zvezda Ufy: U fz = 3 U fy 2
18

To pomeni, da je tevilo ovojev v lomljeni zvezdi potrebno poveati za okoli 15,5 %, e elimo imeti enako fazno napetost, kot v vezavi zvezda. Iz tega sledi, da je vezava cik cak draja od vezav zvezda in trikot. Najve se uporablja pri transformatorjih srednjih moi (do 400 kVA). Praviloma jo uporabljamo na nizkonapetostni strani, kajti vzdri velike nesimetrine obremenitve, pa tudi trenutne preobremenitve posameznih faz.

3. 9. 2. Uporaba kombinacij vezav trifaznih transformatorjev

V prejnjem poglavju smo spoznali mone vezave navitij trifaznih transformatorjev: zvezda, trikot ali cik cak. Vezavi zvezda in trikot lahko uporabljamo na primarni in sekundarni strani, medtem ko vezavo cik - cak uporabljamo le na sekundarni strani navitja. Vezave cik cak ne uporabljamo na primarni strani zato, ker bi ustvarjala prevelike tretjeharmonske komponente magnetilnega toka, kar bi pomenilo onesnaevanje omreja. Tako se v praksi uporabljajo naslednje kombinacije vezav: Yy, Dd, Dy, Yd, Yz in Dz. Med natetimi monostmi so najpogosteje naslednje kombinacije: Yy, Dy, Yd in Yz.

3. 9. 2. 1. Vezava zvezda zvezda (Yy)

1U

1V

1W

1U1

1V1

1W1

1U2

1V2

1W2

2U1

2V1

2W1

Pri tej vezavi sta primarno in sekundarno navitje povezana v vezavo zvezda. Na sekundarni strani nevtralnega vodnika obiajno ni, tako da nanj nimamo monosti prikljuevati enofazne porabnike. Ti bi povzroali nesimetrine obremenitve, sama vezava pa je namenjena simetrinim obremenitvam. Med temi porabniki so najbolj znailni veji elektromotorji, zato jo tudi imenujemo motorska vezava. Ob simetrini obremenitvi velja, da je vsota vseh tokov v posameznih fazah enaka ni. To pomeni, da po posameznih navitjih teejo enako veliki tokovi: If1 = If2 = If3, fazne impedance so tudi enake: Zf1 = Zf2 = Zf3, Pa tudi fazni premiki med faznimi napetostmi in tokovi so enaki: 1 = 2 = 3.

2U2

2V2

2W2

2U

2V

2W

Slika 75: Vezava zvezda zvezda 19

Poglejmo si primerjavo kazalnih diagramov za primer simetrine in nesimetrine obremenitve:

Uf1

Uf1

If1

N If2
If3

Uf3

Uf2

Uf3

Uf2

Sliki 76: Kazalna diagrama za primer simetrine obremenitve (a) in nesimetrine obremenitve (b) V primeru nesimetrinih obremenitev se nilie premakne. To se zgodi zaradi dodatnih sofaznih magnetnih pretokov. Tako so fazne napetosti neenake, medtem ko ostanejo medfazne napetosti enake. Sofazni magnetni pretoki se ne zakljuijo po eleznem jedru, temve po stenah kotla, po olju itd. Zaradi velikih magnetnih upornosti ti magnetni pretoki sicer ne doseejo velikih jakosti, povzroajo pa dodatne izgube (segrevanje kotla zaradi vrtinnih izgub). Brez opaznih teav bi transformator v vezavi Yy dovoljeval tudi nesimetrine obremenitve, pri katerih tok nesimetrije po nevtralnem vodniku ne bi presegal 10 % vrednosti nazivnega toka.

3. 9. 2. 2. Vezava trikot zvezda (Dy)

To je transformator, ki ima primarno navitje vazano v trikot, sekundarno pa v zvezdo z nevtralnim vodnikom. Na sekundarno navitje lahko prikljuujemo tako enofazne kot tudi trifazne porabnike. To pomeni, da lahko to vezavo uporabljamo tudi za nesimetrine obremenitve. Ko pride do nesimetrine obremenitve faz na sekundarni strani, stee tok skozi nevtralni vodnik. Temu toku drijo na primarni strani ravnovesno magnetno stanje tokovi, ki se pretakajo skozi vezavo trikot. Ti tokovi ne povzroajo dodatnih induciranih napetosti, ne premika zvezdia in tudi ne razlinih faznih napetosti. Iz povedanega sledi, da se vsak transformator v tej vezavi lahko uporablja za napajanje podroij z nesimetrino obremenitvijo. Najpogosteja izvedba takih transformatorjev so industrijski transformatorji.

3. 9. 2. 3. Vezava zvezda trikot (Yd)

Pri tej vezavi navitij transformatorja sta navitji glede na prejnji primer v zamenjani vlogi. Transformatorji v tej vezavi se uporabljajo pri prenosu elektrine energije z visokimi napetostmi in kot transformatorji na pragu elektrarne. Gradijo se za moi od 630 kVA do 1200 kVA. e je na primarni strani izvedeno zvezdie, se le to uporablja izkljuno za ozemljitev preko Petersenove tuljave, ki slui kot zaita tokov zemeljskega stika. 20

1U 1U1

1V 1V1

1W

1W1

1U 1U1

1V 1V1

1W 1W1

1U2 2U1

1V2 2V1

1W2 2W1

1U2 2U1

1V2 2V1

1W2 2W1

2U2

2V2

2W2

2U

2V

2W

2U2

2V2

2W2

2U

2V

2W

Sliki 77: Vezavi Dy (levo) in Yd (desno)

3. 9. 2. 4. Vezava zvezda lomljena zvezda (Yz)
1U 1U1 1V 1V1 1W 1W1

1U2

1V2

1W2

Funkcionalno je ta vezava podobna vezavi Dy in je torej primerna za napajanje podroij z nesimetrino obremenitvijo. Za razliko od vezave Dy se izravnava vri e kar na sekundarni strani (pri Dy se je vrila na primarni). Znano je, da je pri vezavi lomljena zvezda vsako fazno navitje s po dvema polovinima navitjema nameeno na dveh razlinih stebrih. Zato tokovi skozi nevtralni vodnik, ki teejo zaradi nesimetrije, ne morejo ustvariti svojih magnetnih pretokov. Ti tokovi teejo po nasprotnih smereh po obeh polovinih navitjih enega stebra. Ker so to istofazni tokovi, se njihov uinek v vezavi lomljena zvezda uniuje. Razen nesimetrinih obremenitev vzdrijo transformatorji v vezavi Yz tudi trenutne preobremenitve posameznih faz in so zaradi tega primerni za napajanje podeelskih omreij z nihajoo obremenitvijo. Slika 78: Vezava Yz

2U

2V

2W

21

3. 9. 3. tevilka vezne skupine trifaznih transformatorjev

Zraven oznak posameznih vezav transformatorjev sreamo na koncu oznake e tevilke: npr. Yy6, Dz6, Yz11 itd. tevilka za oznako vezave primarnega in sekundarnega navitja pomeni tevilko vezne skupine. tevilka vezne skupine pove, za kolikokrat po 30 zaostaja sekundarna napetost za istoimensko primarno napetostjo. Premiki med istoimenskimi napetostmi na primarni in sekundarni strani nastajajo zaradi razlinih kombinacij e prej natetih vezav transformatorskih navitij. Najlaje si razloimo pojem tevilke vezne skupine na modelu ure, ko vidimo na naslednji sliki:

Slika 79: Primer uporabe modela ure za doloanje tevilke vezne skupine (Dy11)

Slika 80: Primer uporabe vezav trifaznih transformatorjev

22

Opozoriti je potrebno, da je na slikah 79 in 80 sistem oznaevanja posameznih napetosti izveden po starem oznaevanju, ko veljajo za primar velike rke (A, B, C) in sekundar male rke (a, b, c). V tabeli na sliki 80 so prikazane vse mone kombinacije vezav. Med njimi so najpogosteje naslednje kombinacije:

Yy0 - Za omrene transformatorje moi nad 400 kVA in napetosti 35 kV. Ker novogradenj 35 kV omreja ni ve, ta sistem e nekaj asa opuamo. Yd5 - To je transformator, ki ga uporabljamo za transformacijo generatorjeve napetosti na pragu elektrarne v visoko napetost. Dy5 - Uporabljamo ga kot omreni transformator 20/0,4 kV moi od 250 kVA navzgor. Yz5 - Uporabljamo ga kot omreni transformator 20/0,4 kV moi do 400 kVA.

Vidimo, da se pri nas veliko uporablja vezalna skupina 5, e nekaj let pa se noveji transformatorji pojavljajo v vezalni skupini 11, kar je praksa v veini evropskih drav.

3. 9. 4. Paralelno delovanje trifaznih transformatorjev

Dva transformatorja prikljuimo paralelno takrat, kadar mo enega transformatorja ni zadosti velika, da bi napajal zadostno tevilo potronikov. Prav tako z paralelnim obratovanjem veih transformatorjev doseemo vejo zanesljivost obratovanja. Paralelno poveemo transformatorje tako, da ustrezno poveemo sponke transformatorjev na primarni in sekundarni strani z omrejem.
L1,2,3

S1

S2

Slika 81: Paralelna prikljuitev dveh transformatorjev

L1,2,3

Za povezavo v paralelno obratovanje morata transformatorja izpolnjevati tiri pogoje: 1. Transformatorja morata imeti popolnoma enaki prestavi, saj bi v nasprotnem primeru razlika napetosti pognala izenaevalni tok, ki je pri vsoti kratkostinih napetosti e enak nazivnemu toku; 2. Kratkostini napetosti morata biti priblino enaki, razlikujeta se lahko najve za 10%. V nasprotnem primeru, bi se obremenitev transformatorja porazdelila neenakomerno; 3. tevilki vezne skupine obeh transormatorjev morata biti enaki, da med sponkami, ki jih poveemo na sekundarni strani ni izenaevalnih napetosti. Vasih lahko s posebno vezavo doseemo paralelno obratovanje dveh transformatorjev kljub temu, da nimata enakih tevilk vezne skupine, e je razlika med njima 4 ali 8; 4. Nazivni moi transformatorjev sta lahko v razmerju najve 3 : 1. V nasprotnem primeru je manji transformator preobremenjen. 23

3. 10. Segrevanje in hlajenje transformatorjev

Ugotovili smo e, da se pri obratovanju v transformatorju pojavljajo izgube razvija se toplota v Fe jedru in Cu navitjih. Zaradi tega naraa temperatura. Ko je temperatura telesa vija od temperature okolice, zane telo okolici oddajati toploto in je zato naraanje temperature poasneje. Tako segrevanje kot tudi ohlajanje se vrita po eksponentni krivulji, kot je to razvidno iz naslednjih slik:
T(C)
T(C)

t (h)

t (h)

Sliki 82: Krivulja segrevanja (levo) in ohlajanja transformatorja(desno)

Telo oddaja toploto na tri naine: z neposrednim dotikom oziroma prevodom toplote, preko posrednika: zraka ali olja, kar imenujemo konvekcija, s sevanjem.

Temperatura vpliva tudi na mo transformatorja in njegovo ivljenjsko dobo izolacije. Zato je nujno potrebno transformatorje hladiti. Hladimo jih tako, da odvajamo toploto. Hladimo jih lahko z zrakom ali oljem. Obtok hladilnega sredstva je lahko naraven ali prisilen. Lahko tudi kombiniramo obe hladilni sredstvi.

3. 10. 1. Suhi transformatorji

Suhi transformatorji so grajeni za manje moi (do 200 kVA) in za napetosti do 500 V. Uporaba taknih transformatorjev je lahko kot zaitni transformator za malo napetost (42 ali 24 V), zaitni transformator za galvansko loevanje, za pomone tokokroge, kot napajalni transformatorji v gledaliih, v rudnikih ali kot ladijski transformatorji. Posebnost ladijskih transformatorjev je, da so izdelani v posebni zaprti izvedbi, kjer so navitja izolirana s silikonom. V posebnih izvedbah se suhi transformatorji uporabljajo tudi za napetosti do 15 kV in za moi do 1000 kVA.

3. 10. 2. Oljni transformatorji

Transformatorji vejih moi se hladijo s pomojo olja. Takrat mora biti transformator nameen v transformatorskem kotlu, ki lahko ima ravne ali rebraste ploevinaste stene. Marsikdaj so za poveanje hladilne povrine kotla nameeni e radiatorji. Hlajenje z oljem, zrakom ali kombinirano lahko izvajamo na ve nainov: 24

naravno hlajenje transformatorja, hlajenje s prisilnim obtokom zraka (z ventilatorji), hlajenje s prisilnim obtokom zraka skozi hladilnik, hlajenje s prisilnim obtokom olja, ki ga hladimo s prisilnim obtokom zraka, hlajenje s prisilnim obtokom olja, ki ga hladimo z vodo.

Izgled energetskega transformatorja, kjer je sistem hlajenja z oljem v kotlu, dodatnimi radiatorji in prisilno cirkulacijo zraka z ventilatorji, vidimo na naslednji sliki:

Slika 83: Energetski transformator

Pasivni sestavni deli energetskega transformatorja, ki tvorijo opremo transformatorja pri hlajenju so predstavljeni v nadaljevanju.

Transformatorski kotel Lahko je iz ravne ploevine (do 30 kVA), rebraste ploevine (do 250 kVA), z dodanimi radiatorji ali cevmi (do 30 MVA), z dodatnimi hladilniki s hladno vodo (nad 30 MVA). Konzervator To je valjasta posoda, ki ima prostornino 1/10 prostornine kotla in je nameen nad kotlom. Imeti ga mora vsak transformator moi nad 50 kVA. Naloge konzervatorja so: o rezervna posoda z oljem, o omogoa raztezanje olja, o skrbi za prezraevanje olja, o olje v kotlu odvaja od zunanjega vlanega zraka. Oljekaz Nameen je v konzervatorju in rabi za kontrolo koliine olja v njem. Vsaka izvedba oljekaza mora imeti jasno oznaen zgornji in spodnji nivo olja. Ko transformator dela pod nazivno obremenitvijo, mora biti nivo olja vedno med obema skrajnima nivojema. Suilec zraka Uporablja se samo pri transformatorjih vejih moi. To je steklena posoda, v kateri je nameena zelo higroskopina kemina snov. Ta snov je silikagel (SiO2). Ob namestitvi je silikagel suh in modre barve, ko pa rpa vlago iz zraka, postaja modrikast. Po suenju postane silikagel spet modre barve in ga lahko ponovno uporabimo.
25

 Odprtina za dolivanje olja Na vrhu konzervatorja je odprtina, ki slui za dolivanje olja v transformatorski kotel. Pri transformatorjih manjih moi skozi to odprtino izhajajo plini in odprtina rabi tudi za zraenje olja. V tem primeru pride z zrakom v olje tudi vlaga, ki se zbira na dnu konzervatorja in jo moramo od asa do asa spuati s posebnim ventilom na prosto. Da vlaga ne bi prila v kotel, mora cev, ki povezuje konzervator s kotlom segati nekaj cm nad dno konzervatorja.

Eksplozijski ventil V primeru nastanka kratkega stika v transformatorju in zatajitve zaite, bi nastal velik pritisk znotraj kotla. Nevarnost bi bila e zlasti izrazita pri transformatorjih moi nad 1000 kVA, zato se v transformatorje nad to mo vgrajujejo eksplozijski ventili. Eksplozijski ventil predstavlja jeklena cev, ki je s spodnjim koncem spojena s kotlom in konzervatorjem, na zgornjem koncu pa je cev zaprta s kovinsko membrano. Pri prevelikem pritisku kovinska membrana poi in olje lahko iztee iz kotla. Kontaktni termometer Nameen je v epu, ki je na pokrovu transformatorskega kotla. Kontaktni termometer kontrolira temperaturo olja v transformatorskem kotlu. e se olje preve segreje, kontaktni termometer javi napako z alarmiranjem in po potrebi povzroi samodejni izklop obratovanja transformatorja. Prevodni izolatorji - skoznjiki Te izolatorje smo e spoznali v 2. poglavju, kjer smo obravnavali elemente transformatorskih postaj. Skoznjiki nam omogoajo prehod dovoda v transformator skozi kotel, prav tako pa transformirano napetost oz. tok odvajajo iz transformatorja preko kotla. Kovinski locnji Sluijo pri montai transformatorja v kotel. To so torej montane naprave, ki nosijo transformator. Manji transformatorji imajo dva locnja, veji pa tiri.
26

 Radiatorji Z radiatorji poveujemo hladilno povrino olja. Ventil za izpuanje olja Nameen je na steni na dnu transformatorskega kotla. Rabi za izpuanje olja pri praznjenju kotla zaradi popravila transformatorja, menjave olja ali drugih razlogov. Kolesa Vsi transformatorji moi nad 50 kVA morajo imeti lastna kolesa, da jih lahko premikamo po tranicah. Med obratovanjem transformatorja morajo biti seveda kolesa blokirana, da se transformator med obratovanjem ne premika. Tranice Ob remontu je potrebno transformator odpeljati v remontno delavnico, zato je potrebno zagotoviti tranice, po katerih pripeljemo transformator do vozila, kamor ga naloimo. Jama z gramozom Pod transformatorji vejih moi je betonirana jama, ki je napolnjena z drobnim kamenjem. e bi transformatorska zaita ob okvari zatajila, bi goree olje iztekalo v okolico in bi gorelo na veliki povrini. To bi pomenilo ogromno kodo. Tako lahko ob napaki olje izpustimo v oljno jamo, kjer se poar med kamenjem zadui. Transformatorsko olje Pri veini transformatorjev zapolnimo prostor v kotlu s transformatorskim oljem, ki je mineralnega izvora. Olje uporabimo, ker ima dve zelo dobri lastnosti: o ima veliko elektrino prebojno trdnost in je zato dober izolator, o ima veliko specifino toploto in je zato dobro hladilno sredstvo. Olje mora imeti med obratovanjem prebojno trdnost vsaj 80 kV/cm, novo olje pa vsaj 125 kV/cm. Novo olje v visokonapetostnih transformatorjih mora imeti prebojno trdnost vsaj 200 kV/cm. Med obratovanjem se olje napija z vlago, v njega prihajajo neistoe, zato njegove dobre lastnosti upadajo. Olje moramo regenerirati s filtriranjem, centrifugiranjem in segrevanjem pri 105 C. V olju se dogajajo kemine spremembe znane pod imenom staranje olja. To se dogaja tem hitreje, im vija je obratovalna temperatura. Zaradi procesa staranja je potrebno olje po doloenem asu zamenjati.

3. 11. Okvare in zaita transformatorja

V transformatorju lahko pride do treh znailnih okvar: - preboj, - stik med ovoji, - stik navitja z Fe jedrom. Do prebojev prihaja zaradi razlinih prenapetosti. Kadar je pojav kratkotrajen, potem ne kodi transformatorju, medtem ko moneje prenapetosti povzroajo trajne preboje el. lok z visoko temperaturo, ki topi baker. Pri stiku med ovoji zaradi pokodovane izolacije poene inducirana napetost po ovojih kratkostini tok. Pri malih transformatorjih je posledica mono segrevanje navitja in zgorela 27

izolacija. Pri velikih transformatorjih pa inducirana napetost povzroi el. lok, ki takoj topi baker v pokodovanem ovoju, na ostalih ovojih pa je pojav manj intenziven in ostane izolacija praktino nepokodovana. Zaita na transformatorju je v osnovi dvojna: - Buchholzova zaita, ki smo jo e spoznali v elementih transformatorskih postaj in iti v bistvu vse napake notranjega in zunanjega izvora, - diferenna zaita, ki smo jo tudi e spoznali in jo uporabljamo predvsem na vejih transformatorjih, kjer Buchholzova zaita ni dovolj hitra.

3. 12. Posebne vrste transformatorjev

Do sedaj smo spoznavali najvekrat uporabljeno osnovno izvedbo transformatorja, ki se uporablja kot energetski transformator in tudi kot napajalni transformator za manje naprave. Taken transformator je res najpogosteji, e zdale pa ni edina izvedba transformatorja takna. V nadaljevanju bomo spoznali nekaj najbolj tipinih izvedb posebnih vrst transformatorjev. Nadaljnja obravnava se bo nanaala na: - avtotransformator, - merilni transformatorji, - regulacijski transformator, - varilni transformator, - zaitni

3. 12. 1. Avtotransformator

Ima samo eno navitje, s katerega napravimo odcep na sekundarno stran. Najdemo ga v enofazni in trifazni izvedbi. Imenujemo ga tudi varni transformator, saj smo z njim prihranili na materialu, ker imamo eno navitje manj. Vendarle je pa to eno navitje razdeljeno na dva dela: - serijsko navitje in - skupno navitje. I1

U1

I2 N1 N2 U2 Z

Slika 85: Vezava navitij avtotransformatorja Avtotransformator transformator v varni vezavi dela z mojo:

28

PP = U1 I1 = U 2 I 2

To mo imenujemo prehodna mo. e bi iz avtotransformatorja naredili normalni transformator z dvema loenima navitjema, bi bila njegova vezava naslednja:
I1 I2-I1

U1-U2

N1-N2

N2

U2

Slika 86: Vezava navitij avtotransformatorja Mo taknega transformatorja bi bila: Pt = ( U1 U 2 ) I1 = U 2 (I 2 I1 ) To mo imenujemo tipska mo avtotransformatorja. S primerjavo obeh moi: prehodne in tipske dobimo:
PP U 1 I1 U1 = = Pt ( U 1 U 2 ) I1 U 1 U 2

PP U2 I2 I2 = = Pt (I 2 I1 ) U 2 I 2 I1

Izpeljane enabe uporabimo na primeru dveh transformatorjev: pri prvem je sekundarna napetost 90 % primarne, pri drugem pa je sekundarna napetost samo 10 % primarne napetosti. a) U2 = 0,9 . U1
PP U1 U1 U1 = = = = 10 Pt U 1 U 2 U 1 0,9 U 1 0,1 U 1

Pp = 10 . Pt

b) U2 = 0,1 . U1
PP U1 U1 U1 = = = = 1,11 Pt U 1 U 2 U1 0,1 U1 0,9 U1

Pp = 1,11 . Pt

Podana primera nam povesta, da je v primeru a) mo, s katero dela avtotransformator desetkrat veja od moi, s katero bi delal pri dveh loenih navitjih. V primeru b) pa opazimo, da dela transformator le z 11 % vejo mojo, kot bi delal pri dveh loenih navitjih. Iz podanega primera sledi, da dela transformator z najboljo prehodno mojo takrat, ko je prestava im blije ena. Takrat je prihranek materiala najveji. Avtotransformator ima tudi slabosti: 29

galvanska povezava primarne in sekundarne strani, zato ga ne moremo porabiti kot zaitnega, omejena uporaba glede prestavnega razmerja (v praksi do 1,25 za VN navitja in 2 za nije SN navitja).

Izvedbo avtotransformatorja poznamo tako v enofazni, kot tudi v trifazni izvedbi. Avtotransformatorji se uporabljajo v omrejih srednjih in visokih napetosti kot regulacijski transformatorji, kot zagonski transformatorji pri zagonu motorjev, kot prehodni transformatorji v visokonapetostnih omrejih, kot delilci napetosti v preizkusnih postajah in tudi kot varilni transformatorji.

3. 12. 2. Tokovni merilni transformator - tokovnik

Ta transformator smo s stalia uporabe e spoznali v 2. poglavju, sedaj pa si poglejmo njegove elektrine lastnosti. Tej obliki transformatorja veemo primarno navitje zaporedno v tokokrog: I1

Slika 87: Vezava tokovnega merilnega transformatorja

K k A

L l

Vidimo, da je transformatorju vsiljen primarni tok, sekundarno navitje pa je preko ampermetra v kratkem stiku. Ker je transformator v kratkem stiku, je v njegovem navitju majhna gostota magnetnega pretoka (B < 0,1 T). Zato je tudi padec napetosti v transformatorju majhen je toliken kot znaa uk. Gostota magnetnega pretoka v jedru je majhna iz razloga, ker jedro magneti vsota magnetne napetosti na primarni in sekundarni strani. e bi sekundarni tokokrog razklenili, se fluks iz primarne strani ne bi ve mogel kompenzirati s fluksom iz sekundarne strani. Zato bi se mono poveala gostota magnetnega pretoka v jedru in bi se jedro premono segrelo. V sekundarnem navitju bi se inducirala ogromno napetost, ki bi povzroila preboj. Iz tega razloga sekundarni tokokrog ne smemo niti za trenutek razkleniti. Primarni nazivni tokovi tokovnikov so zelo razlini nazivni, sekundarni tok pa je vedno 5 A. Pri daljih sekundarnih tokokrogih je sekundarni tok izjemoma tudi 1A.

3. 12. 3. Napetostni merilni transformator - napetostnik

Tudi to vrsto transformatorja smo e spoznali s stalia uporabe, sedaj pa si poglejmo njegove elektrine karakteristike. Kot e vemo, tudi njih uporabljamo za merjenje zelo visokih napetosti in za zaito. Pri obratovanju je za razliko od tokovnika napetostnik vedno v praznem teku, saj je na izhodu prikljuen voltmeter, ki pa ima praktino neskonno upornost. 30

Slika 88: Vezava napetostnega merilnega transformatorja U u V v V

Primarne napetosti so lahko zelo razline (do 750 kV), sekundarna nazivna napetost, na katero prikljuimo voltmeter pa je pri vseh napetostnikih enaka in znaa 100 V. V trifaznem sistemu lahko z napetostniki merimo medfazne ali fazne napetosti. Delovanje napetostnikov in sama gradnja je popolnoma enaka, kot energetski, le da so za bistveno manje moi.

3. 12. 4. Regulacijski transformator

I1 I2

U1

N1

N2

U2

Regulator

U1 > U2 I1 < I2

Slika 89: Vezava regulacijskega transformatorja V odvisnosti od obremenitve bo napetost na sekundarni strani transformatorja nihala. Veja obremenitev pomeni nijo napetost in obratno: manja obremenitev pomeni vijo napetost. Na porabnikih elimo imeti konstantno napetost. To zagotovimo z regulacijo napetosti, ki jo izvedemo na visokonapetostni strani, saj imamo tam opravka z manjimi tokovi in monostjo fineje regulacije (veje tevilo ovojev). Obiajne izvedbe odcepov za regulacijo so: 2,5 %, 5 %, 7,5 %, 10 %, in pri novejih izvedbah tudi 20 % nazivne napetosti). Regulacijski transformator omogoa preklop izbirnega stikala z enega odcepa na drugega med obratovanjem tako, da noben del navitja ni v kratkem stiku. Preklopi se vrijo z vkljuitvijo upora ali duilke v kratkosklenjeni del navitja. Za regulacijo skrbi elektronsko vezje, ki primerja eleno napetost omreja z dejansko napetostjo. Zato z regulacijo ves as zajemamo signal velikosti izhodne napetosti in jo primerjamo z njeno referenno vrednostjo. Preklopi stikala in vkljuevanje uporov v kratkosklenjeni del navitja potekajo samodejno.
31

3. 12. 5. Varilni transformator

12 1

U1

N1

N2

U2

Slika 89: Vezava varilnega transformatorja Varilni transformator uporabljamo za elektro oblono varjenje. Med varjenjem je sekundarno navitje kratko sklenjeno, zato mora biti navitje v sekundarnem navitju dimenzionirano na kratkostini tok. Regulacijo sekundarnega kratkostinega toka vrimo preko spreminjanja debeline zrane ree . Veja kot je zrana rea, veji je dele fluksa 12, ki se sklepa skozi sekundarno navitje, veja je indukcija in veji je kratkostini tok. Velja seveda tudi obratno, da zmanjevanje kratkostinega toka doseemo z zmanjevanjem doline zrane ree. Varilni transformatorji se nameajo v ohija, ki morajo biti dobro ozemljena. Gradijo se kot suhi transformatorji. Gradijo se v enofaznih in trifaznih izvedbah. Napetost praznega teka varilnega transformatorja se giblje od 70 do 80 V, pri varjenju pa pade na 25 V do 30 V (to je napetost el. loka). Tok na sekundarni strani, ki vzdruje el. lok, se giblje v mejah od 50 A do 700 A.

3. 12. 6. Zaitni transformator

Zaitni transformator se uporablja kot ukrep pred nevarno napetostjo dotika in ima nalogo, da louje porabnik od izvora. Tak transformator uporabljamo za napajanje enega samega porabnika (kopalnice brivniki, kleti prenosne svetilke in drugi vlani prostori). Porabnik je na zaitni transformator prikljuen brez zaitnega kontakta, ki je nameen v okrovu zaitnega transformatorja. Okrov zaitnega transformatorja je iz termoplastine mase. Prestavno razmerje zaitnega transformatorja je ena.

32