MUHA

Vpogledi v udee stvarstva

Razodeto po Jakobu Lorberju

GOSPODOV PREDGOVOR
(3. septembra 1840)

Dobro je oko ustev vekrat usmeriti v marsikaj in tako spoznati mojo ljubezen in modrost, pa naj bo opazovani predmet e tako neznaten; kajti vedno je v njem nekaj neskonnega in tako je tudi vreden duhovnega pogleda, saj je vse, v emer se skriva neskonno, pred menoj le atom, v katerem vlada vena bit.

In e bo zdaj v majhni pesmici pribrenala pred vas neupotevana muha, tedaj pomislite, da tudi ta neznatna ivalca ne spada k breztevilnim; kajti, tako kot natanno poznam tevilo atomov svetlobe in monade etra skozi vse neskonnosti in venosti, kako ne bi poznal muhe, za nastanek katere je potrebno vendar ve kot milijarda atomov?

MUHA
Breni ivahna muha veselo vljudno pesmico meni, mogonemu Stvamiku v ast; v radostnem veselju prav duhovito breni o ljubezni in v morju ljubezni kroi iz notranjega gona in govori prav jasno razumljive besede milosti In vam oznanja in kae, kako hoditi po poti ubotva1. Poglejte ivalco, kako ivahno in veselo kroi in kako se popolnoma brezskrbno, posluna nagonu, hvaleno dri smeri, ki sem jo jaz ji doloil; in nikoli ne bo, tako kot vi, hotela prepovedanega. Pravim, ni vam zaman postavljena tako blizu, pa eprav je sredstvo e tako majhno, sem ga vendarle jaz izvolil! Dal sem ji par kril, lahkih kot eter, da bi se z njimi zlahka dvigala v zrak in kroila v ivahnem poletu v sonnih arkih, in pila z oesci svetlobo ziate krone, potem pa jo,nosila za ivljenje mrtvi snovi in priala trdoti o moji oivljajoi blagosti. Tako sem ji modro dal tudi est lahkih nog in dal sem ji, da z njim okusi sladkobo ivljenja, za srkanje hrane pripraven rilec. In glejte, kar sem vam rekel, vzemite kot klju in mislite v srcu o muhi takole: Jaz pravim: muha, muha, ona vam poje o zmagi.

Poti notranjega ubotva = poninost. (Opomba izdajateija.)

Glejte, to naj vam bo medtem majhna naloga; narediti jo morate v prostem, meni posveenem asu! - To majhno, nepomembno temo sem vam dal, da bi vaa poninost tako nala dobro hrano; pozneje pa (184; op. izd.) se bo tudi ta ivalca pojavila v Prievanjih narave, tam jo bom temeljito obdelal, Amen. Jaz, ki so mu vse stvari dobro znane, vam to dajem. Amen, amen, amen. Predloeni spis Muha je razodetje bojega Duha Jakobu Lorberju, in ta ga je v pero narekoval Anselmu Huttenbrennerju. Za prvi dve poglavji je imel Lorber kot pisarki na razpolago obe Hittenbrennerjevi herki, Paulino in Wilhelmino. Zaloba Lorber Verlag Bietigheim

1 Nastanek muhe
(8.marca 184)

1 Muha, sicer majhna ivalca in neredko nadlena ljudem kot tudi mnogim drugim ivim bitjem na Zemlji, posebno v tistem letnem asu, ko sonni arki moneje obsevajo zemeljska tla, pa vendar v redu stvari ni tako nepomembna in tudi ne tako nekoristna, kakor se ravno zdi. 2 Da bi vse to popolnoma in koristno uvideli, bomo najprej naredili kratko uvodno razmiljanje o naravnem stanju te ivalce. 3 Resnino bi vam bilo odve oznanjati podobo ravno omenjene muhe glede na obliko, potem ko ste prav gotovo videli e ve muh; nikakor pa se tu ne smemo ogniti njenim nenavadnim podrobnostim in nainu njenega nastanka, temve jih je treba upotevati z resnino veliko prizadevnostjo in s pozomim duhom. 4 Kako torej nastane muha? 5 Naravoslovci sicer vedo, da muha lee neke vrste jajca, ki so tako majhna, da jih loveko oko komaj zazna in imajo zaradi tega tudi tako neznatno teo, da podobno sonnemu prahu, zlahka plavajo v zraku. 6 Kam pa lee muha svoja jajeca, ko tevilo teh jajec, ki jih izlee ena muha, neredko presega milijone, in kje in kako se izvalijo? Gotovo e nikoli niste videli mlade muhe; muic pa vendar ne smete imeti za mlade muhe. 7 Vidite, muha lee svoja jajeca, ko je enkrat zrela za leenje, povsod tja, kamor le sede in ji potem sploh ni ve mar, kaj se z njimi zgodi. Milijone jih veter odnese in raztrosi na vse kraje sveta; milijoni pridejo v vodo; ja, skoraj nobene stvari na Zemlji si ne morete misliti, ki bi ji bilo

prizaneseno z mujimi jajeci, tako kot nekako tudi muhi nobena stvar ni tako sveta, da ne bi rada nanjo sedla in jo ovohala. Tako tudi razen areega oglja in goreega plamena skoraj ni stvari, ki je ne bi hotela popackati s svojimi jajeci. 8 Kam potemtakem lee svoja jajeca in kakna so, bi sedaj e vedeli; kako pa se izvalijo in koliko od netetih izleenih. o tem bo takoj govor. 9 Vsa tista jajeca, ki so bila znesena ali na vlana mesta na zidovih bi, e bolj pa ivalskih hlevov, ali na trhli les, ali na kar koli drugega, kar zadruje trohnobno vlago, jo skoraj najvekrat odnesejo; iz teh, kar jih je postalo plen vetrov in vode, pa se jih bo v muhe izvalilo le nepopisno malo. eprav se ne glede na to ni ne izgubi tako, da bi zgreilo kakrno koli drugo modro doloitev, celo tiste ne, ki jih ljudje in ivali neredko v milijonih z enim vdihom vdihnejo. Toda pustimo tista, ki so dovedena, za mnoge druge namene in se takoj obrnimo k tistim, ki se bodo izvalila. 10 Kako se torej le-ta izvalijo? 11 Vidite, ko zane sonce enkrat dovolj ogrevati zemljo, zanejo tudi ta jajeca rasti, dokler naenkrat ne postanejo tako velika, da jih lahko odkrijemo tudi s srednje ostrim oesom, in sicer kot belkasto siv cvetni prah, seveda samo na tistih krajih, kamor jih je odloila muha. To je potem as izvalitve, ki poteka takole: 12 Jajeca poijo, ker prebujeni duhovi silijo poprejnje ivalce, ki se redno zberejo v taknem jajecu. Ti duhovi se zdruijo v podobi komaj vidnega majhnega belkastega rvika v eno ivljenje. Ta rviek se potem nekaj dni hrani z vlago kraja, kjer se je bil izvalil; ta as prehranjevanja pa ni ravno doloen, temve je vedno odvisen od tega, koliko hrane je na voljo. 13 Vendar dotlej poteka ploditev muhe isto naravno. 14 e takoj na zaetku pa sem vas vpraal, ali e nikoli niste videli mlade muhe. Vidite, prav tu je zakopan pravi ude te ivalce. Naenkrat je tu, popolnoma izoblikovana, in nihe ne ve, od kod je prila in kje je njen rojstni kraj. 15 Kako se torej zgodi ta ude? 16 Morda ste e kdaj pa kdaj sliali govoriti stare ljudi: Muhe nastanejo deloma iz neke vrste prahu in deloma iz raztresenih telesnih delov starih, mrtvih muh. - Na videz je to res, v resnici pa seveda ne. 17 Kajti ko rviek dosee zrelo velikost, ki ima priblino toliken obseg, kot vejica pri srednje veliki pisavi, potem poi in s tem razstavi notranjost navzven. Nato se prejnja zunanja koa rvika raztegne v dejansko muhino telo, popolnoma opremljeno z vsemi notranjimi prebavili; prejnja notranja stran rvika pa se nato spremeni v muhine zunanje vidne dele, in ti takoj, ko se sproi ta sprememba in pridejo v stik z zunanjim zrakom, v najve petih do sedmih sekundah doseejo svojo popolno izoblikovanost; tedaj pa je tudi muha popolnoma dokonana. 18 Vidite, to bi bilo torej rojstvo, ali bolje. prav gotovo ni manj nenavaden nastanek muhe, ki se mora vsakemu opazovalcu zdeti dovolj udeen. Toda vse to je pri tej ivali e najmanj udeno. Kar bo tu e povedano kar najbolj na kratko - nad tem boste ele ostrmeli in se zaudili. - In tako pustimo. da bodo te posebnosti sledile kaken naslednji dan.

Muhine noge
(11.marca 1842)

1 Vaim oem gotovo ni ulo, in gotovo ste e vekrat opazili, kako muha s svojimi estimi nogami na navpino postavljeni najfineje polirani povrini prav tako urno drobenclja naprej kot na mizi, ki je popolnoma vodoravna. 2 Kako pa ta ivalca to zmore, ko pa so njene noge, eprav ima vsaka na koncu dva zelo majhna koniasta krempeljca, vendarle izredno gladke? 3 Vidite, to je e nekaj udenega, e pomislite, da na navpino postavljeni polirani povrini brez lepljivega veziva ne obvisi niti najlaji puh, - kako torej lahko muha to stori brez pomoi lepilnega sredstva? 4 Nekateri zelo prizadevni naravoslovci so s pomojo drobnogledov, ki zelo mono poveajo, odkrili, da ima muha in vse ivalice njene vrste na svojih nogah med krempljema nekakne zelo prone zvonke, in te kot nekaken silno majhen recipient zraka lahko uporabljajo za redenje zraka, in sicer takole: Ko muha postavi eno ali drugo nogo, npr. na navpino postavljeno steklo, takoj vsrka vase zrak, ki je v zvonku; zaradi tega ostane noga, opremljena z zvonkom, v katerem ni zraka, zaradi tee zraka, ki obdaja zvonek od zunaj, pritrjena na omenjeni povrini. 5 Samo za to pripravo bi morala imeti vsaka muha v sebi svojo zrano rpalko! In s kakno hitrostjo bi jih moral upravljati neizrecno spretni mehanik, da bi popolnoma zadostile izredno gibkemu in najbolj nepredvidljivemu muhinemu veselemu drobencljanju?! 6 Vidite, tega si ni lahko zamiljati, eprav ima muha popolnoma pravilno takne navidezne zrane zvonke! e pa se muha s svojimi nogami na omenjeni povrini ne dri tako, kot mislijo naravoslovci, kako se potem dri? - Odgovor bo zelo lahko dobiti iz naslednje razlage. 7 e ste samo enkrat opazovali muho res pozomo. ste morali opaziti. da je povsod po svojem majhnem telesu poraena z dlaicami in drugimi rogatimi bodikami, celo par peruti je poraen na zunanjih robovih z netetimi arkasto iztekajoimi se koniastimi peresci. 8 emu muhi vse to? Vidite, zdaj bomo kmalu dobili zaeleni odgovor! 9 Te dlaice in konice so sami dobro delujoi sesalniki elektrike, in ta elektrika, ki jo muha tako vsrka vase, tee za negativnim delom, ki je obenem tudi privlaen oziroma vlee skupaj neprenehoma skozi noge v e znane zvonke; zaradi tega postanejo ti delci zelo lani pozitivne elektrike. Ker pa se ta zbira iz zraka predvsem na poliranih povrinah, je seveda tudi isto naravno, da se mora muha pri svoji hoji prijeti na vsako, kakor koli e postavljeno polirano povrino, saj e od nekdaj vemo, da se nasprotne polaritete vedno privlaijo. 10 Vidite, to je torej odgovor na prejnje vpraanje. 11 Toda rekli boste; To se torej dogaja isto naravno, kaken ude pa je potem to? - Na to vam seveda ne morem odgovoriti drugae kot: Kolikor bolj se vam zdi neka stvar naravna, toliko bolj udena je tudi zaradi tega, ker za tistega, ki hoe ude upotevati v mojem imenu, ta ni minljiv in zaradi tega tudi manj koristen, temve je trajen in zato vedno in za vse ase zelo koristen. Kajti samo malo morate pomisliti, in takoj se vam bo posvetilo, kateri ude je bolj pomemben:

ali prehod Izraelcev skozi Rdee morje ali pa trajnost sadnega drevesa, ki e danes rodi enake sadee, kot jih je rodilo v Adamovem asu; in naa muha, ki je danes e enaka kot je bila pred mnogimi milijoni let pred Adamom! - Presodite torej sami, kateri ude je veji in pomembneji! 12 e sem torej muho, tako zaradi njenega nastanka kot predvsem zaradi njenega obstoja in vsestransko koristne uporabe vseh njenih ivih sestavnih delov, in prav posebno zaradi njene doslej e popolnoma nepoznane dvojne koristnosti, imenoval udeni, ja, veleudeni pojav, potem lahko veliko bolj upravieno imenujemo tudi hojo muhe po polirani povrini - o tem se lahko vsak lovek vsak dan znova prepria, e je v svojem sreu ta pojav vsaj kolikor toliko cenil - kot pa zruenje jerihonskih zidov zaradi glasu trobent pod Jozuetovim vodstvom. 13 Kajti prvo se e dogaja vsak dan, netetokrat, pred vaimi omi, o drugem pa, razen v Svetem pismu, ni na vsej Zemlji ostalo nobene sledi. Kdor hoe namre od udenega poruenja Jerihe imeti kakno korist, mora v to najprej steka slepo verjeti; ob sonnem dnevu pa ga obie ve kot tiso taknih udeev prve vrste, in vsi mu pogosto c nadleno kliejo: Glej, ti ponosni, oabni lovek, kako obilno je veliki sveti Stvamik okrog tebe ustvaril ive udec, iz katerih mora spoznati in v sebi ivo priznati, kako blizu ti je Gospod ivljenja! 14 Presodite spet sami, kateri ude je za vas veji in pomembneji! Mislim, da muha, ki breni mimo vaih ues, cvrei riek, vrgolei vrabec in skromna spomladanska vijolica pojo ljubee razumnemu srcu ni manj vzvieno visoko pesem v mojo ast, kot jo je pel Salomon v vsej svoji modrosti in kraljevskem sijaju. 15 Salomonova modrost je res visoka modrost za tiste, ki so sami tako modri kot Salomon; toda v pesmi ive in neme narave je veja veliina in neskonno globlja globina kot v vsej modrosti Davidovega sina. 16 In tako vam muha v svojem hitrem letu udovito pripoveduje, kolikna sveta mo giblje njena lahka krila - ta veselo nosijo udeno ivalco v vse mogoe smeri sem ter tja, gor in dol in vam poleg tega e venomer govori: e sveti Oe tako vzviene udee dela e z menoj, drobceno, zanievano ivalco, kaj vse bo storil ele za vas, svoje otroke! 17 Ali ni to modrost nad modrostjo in udei nad udei? 18 Zadnji potek tega sporoila pa vam bo ele popolnoma razkril ude; in tako naj bo za danes dovolj dobrega in resninega.

3 Muha kot izenaevalka elektrike v zraku

(15. marca 184)

1 Kar smo doslej spoznavali o muhi, je prav gotovo udeno, ja celo nadvse udeno; toda e veliko veji ude je v njenem poslanstvu in z njim tudi v nainu, kako muha ustreza temu poslanstvu.

2 Kako mnogokratno pa je poslanstvo te ivalce? Ali je sploh lahko preprosta? In e bi bila, kako malo bi to bilo! Ali je lahko mnogokratna? 3 Nikjer v vsem stvarstvu ni stvari, ki bi imela ve kot dva pola 2, namre pritrdilnega in zanikovalnega. In tako sta tudi samo po en zgomji in spodnji pol, ki si stojita nasproti; kajti sredina ni ni drugega kot povezava med zgomjim in spodnjim. In tako je tudi en zunanji in en notranji, en materialni in en duhovni, eno dobro in eno slabo, eno prav in eno narobe. 4 e je torej govor o namenu bivanja nekega bitja, ta ne more segati nikamor drugam kot na enega teh dveh polov. In tako poglejmo, kaj vse zmore muha. 5 Vzemimo enkrat zadnji pol. 6 Morali ste e opaziti, zakaj pozimi le udno redko opazimo to ivalco, v vroem poletju pa kar breni in mrgoli teh majhnih krilatih prebivaleev zraka. 7 Vidite, moji ljubi otroii, takoj zdaj bomo izvabili nai ivalci spet enega od udeev. 8 Koliko dlaic in bodik ima muha, smo videli c pri odkritju prvega udea, ko sem vam razodel njeno hojo. Vendar to ni edini vzrok, zakaj je ta ivalca tako kosmata in bodljikava. Takoj boste spoznali, zakaj je vsaki teh ivalic podarjen tudi par kril za letanje. 9 Vidite, ta ivalca postane z vsrkavanjem elektrine snovi (na e znani nain) tako lahka, da proti privlani sili Zemlje nima niti najmanje tee in jo zato njen mali par kril z lahkoto nosi po zraku v vse smeri. 10 Zakaj pa jo tako nosi okrog, ali zakaj mora muha, kolikor topleje je, tudi toliko hitreje letati sem ter tja v vse smeri? - Dobro pazite, - to bomo kmalu odkrili! 11 Vidite, ti milijoni in milijoni muh so povsod poslani zato, da pouijejo tako imenovani elektrini ogenj, ki preobilno priteka od sonca, in ga tako oslabijo, da se zaradi lastne preobremenitve ne bi sam v sebi sprostil in tako uniil vsega sveta! Kajti glejte, ta elektrini fluid je nadvse mogoen ogenj, - samo po sebi se razume, v svoji pritrjevalni sferi! Dokler je zanikovalna elektrika nekega plancta v ravnoteju s pritrievalno, ki se razvija iz sonnih arkov, tako dolgo se ne more sprostiti pritrjevalna clektrika. e pa pritrjevalna elcktrika samo za tisoinko presee zanikovalno, potem tudi nenadzorovane sprostitve pritrjevalne elektrike skorajda ni mogoe prepreiti. Kako se torej lahko preprei takno splono unievalno zlo? 12 In zdaj poglejte nae ivalce, kako pridno vigajo v vse mogoe smeri in v svojem bitrem letu vsrkajo vase veino pritrjevalne elektrike; v njih se njena polamost kmalu spremeni zaradi tega, ker te ivalce v sebi pouijejo pozitivno, ki je enaka kisiku, negativno pa spet izdihnejo, podobno kot lovek izdibne duik atmosferskega zraka, ki ga je vdihnil, takoj ko so pljua iz njega sprejela kisik za prebrano krvi. 13 Toda ob tem bi me radi vpraali: Ja, ali pa sploh lahko te ivalce toliko opravijo? 14 In jaz vam pravim na to: O ja, moji dragi! Kajti glejte, ena edina muha obme v sebi toliko pritrditne elektrike, da - e bi le-to lahko zbrali v eno posodo - bi bila dovolj mona, da bi v trenutku spremenila v prah desetkrat vejo goro, kot je va Schlossberg, - prav tako kot bi s koliino zraka, ki ga lovek v enem dnevu vdihne in izdihne, e bi se vgal, lahko uniil celo

Dva nasprotna pola, namre pozitivni in negativni. (Op. izdajatelja.)

Evropo tako, da bi popolnoma izgubila svojo sedanjo podobo, da potem nihe ve ne bi mogel prepoznati, ali je sploh bila, in kakrna je sedaj, dobro obljudena in rodovitna decla. 15 Da pa vam to ne bi zvenelo preve neverjetno, vas opozarjam na neznaten vzrok (gledano z naravnega vidika) velikega potresa, ki so ga obutili na vsej zemeljski polobli in e prek nje. Vidite, ta vzrok je bil v tiso kubinih evljih zaprtega zraka, ki se je zaradi znanih zunanjih tlanih razmer vgal! 16 Sedaj pa si mislite, da en lovek s tirikratnim vdihom porabi oziroma spremeni in zamenja en kubini evelj zraka, mislite si, kolikokrat lovek zajame zrak ez dan in strmeli boste nad prostomino zraka, ki ga je en sam lovek ez dan - ali doloneje povedano - v tiriindvajsetih urah porabil oziroma spremenil. c vse to po prej povedanem samo malo presodite, potem vam gotovo ne bo zvenelo preve udeno, da sem prej omenil, da bi lahko zrak, ki ga v enem dnevu en lovek vdihne in izdihne, uniil vso Evropo. 17 Torej se tudi ne smete uditi temu, kar sem vam povedal o elektriki, ki jo muha obme v enem dnevu. In e e ena muha toliko opravi, kaj vse jih bo opravilo ele toliko milijonov in milijonov?! 18 No, otroii moji, ali ni ude to, da s tako neznansko majhnimi dninarji varujem vso Zemljo pred nenadnim propadom?! 19 Vendar vse to je samo majhen stranski namen te ivalce in e sploh ni najveji ude. Toda samo potrpite, glavne stvari ele pridejo. - in tako naj bo spet dovolj za danes. -

4 Muha kot reiteljica lovekovega ivljenja

(16. marca 184)

1 Tako smo torej videli, kako ta ivalca po svojem namenu ustreza negativnemu polu. Toda to, kar nam je e znano, ni izkljuno negativni namen te ivalce, temve je tu e mnoica stranskih namenov, tako kot moder gospodar svojim delavcem ne doloi ene same naloge, ki jo morajo opraviti, temve naloi vsakemu poleg glavnega dela e vsakovrstna majhna koristna stranska opravila, da ne bi bil noben delavev gib nekoristen. In tako bomo prej, preden preidemo na drugi glavni del opravila te ivalce, spoznali e nekaj njenih stranskih opravil. 2 Vidite, moji ljubi mali, poleti vam bo pogosto prav hudo nadleno, e bo v sobi letalo naokrog veliko muh in vas nadlegovalo, posebno e bodo postajale hudo vsiljive. Toda zaradi tega ne sme nihe teh ivali grajati; kajti ravno ob taknih dnevih opravljajo zelo pomembno majhno stransko slubo, in sicer zelo koristno ljudem, pa tudi domaim ivalim, ki jih loveku porablja v svojo korist. Gotovo bi e radi vedeli, kakna je ta koristna stranska sluba? Toda samo malo potrpljenja, prej je potrebna e majhna opomba, potem pa boste takoj zvedeli!

3 Vidite, moji ljubi otroii, ob taknem zelo vroem poletnem dnevu, posebno tedaj ko je ivo srebro zelo nizko v tako imenovani vremenski cevi3, se iz nizko stojeega etra porodi neteto milijard atomskih ivalic v atmosferski zrak in zaradi teh je zrak neredko tako plavkasto zgoen, da teko razloite celo pokrajine, ki so oddaljene samo nekaj ur. 4 e tu zajamete sapo, jih pride ob takni prilonosti v vas zmeraj ve trilijonov. eprav so te ivalce tako majhne, da jih tiso miiijonov na kupu e sploh ne bi opazili, pa je vsota ve decilijonov, ki jih vasih v enem taknem dnevu vdihne lovek, vendarlc e nekaj pomembnega in bi lahko zadostovala - ker so te ivalce telesnemu ivljenju zelo nevarne, da bi bil lovek naenkrat oh naravno ivljenje. Kajti naravnemu ivljenju kodljiva snov teh ivalic je skoraj tisto, kar je pri nas najpopolneja tako imenovana pruska kislina. 5 No, to sedaj vemo; kaj pa ima tu opraviti muha, tega e ne vemo. Ravno to pa je e prej omenjeno stransko opravilo teh ivalic, za katero boste sedaj takoj po tem uvodu zvedeli. 6 Vidite, tisti del atomskih eterinih ivalic, ki jih lovek vdihne, njegovemu zdravju ni ravno najnevarneji, saj ga takoj eljno sprejme kri, ki je v tem asu e tako revna potrebnega kisika. Popolnoma drugaepa je s tistim delom, ki sede na zunanjo koo in predvsem na tista mesta, kjer so pore najbolj odprte. 7 c tukaj te ivalice prodrejo, zavzamejo proti tistim, ki jih je sprejela kri, pozitiven znaaj. Dokler ta zunanji pol ne prevlada nad notranjim, tako dolgo tudi ni nevamosti, kakrna je na primer pri srednji temperaturi. e pa prevlada ta zunanji pol nad notranjim samo za milijoninko, potem je to c najveja nevamost za ivljenje, saj bi se ob tej prilonosti lahko spremenil pol v loveku; to bi bilo prav tako, kot e bi se nekdo zabodel z iglo. ki bi jo prej potopil v najgostejo prusko kislino. 8 e pa bi zunanji pozitivni pol naenkrat prevladal nad notranjim negativnim le za stotinko, bi se zaelo vidno clektrino praznjenje, in to bi loveka v nekaj trenutkih tako uniilo, da od vsega njegovega telesa ne bi ostalo drugega kot pol pesti smrdeega pepela. 9 Kar zadeva prvi primer, si poglejte kune bolezni; te niso ni drugega kot takne posledice. Kar pa zadeva drugi primer, pa ta nastopi seveda veliko bolj poredko, toda popolnoma nezasliani pa takni tako imenovani samovigi, vendarle niso, posebno v junih deelah. 10 Zdaj ko to vemo, pa se ozrimo na nae male domae delavke in jih opazujmo, kaj tu pono. 11 Vidite, naa muha ima tudi par oi, ki so pri tej ivalci tako velike, da zavzemajo skoraj sedmino vsega njenega bitja. Vsako oko zase pa ni posamezno, temve je sestavljeno iz ve kot tiso majhnih oi. Te so razvrene kot celice ebeljega satovja in se stekajo, vsako zase stoasto koniasto, v skupno vidno toko; in tako rabijo ivalci kot za vas nedoumljivo mono poveujoi mikroskop; zato lahko ta ivalca vidi celo vsako posamezno prej omenjeno atomsko ivalco.

Barometer. (op.prev)

12 Poleg tega pa je tudi njihov elodec tako prirejen, da jim ravno te ivalce dajejo glavno hrano. e potem ena ali druga muha na lovekovi koi opazi cel kup prej omenjenih atomskih ivalic, takoj odleti tja in ne odneha prej, dokler ne izrpa svoje najdbe. 13 Poleg oi pa ima ta ivalca e par majhnih tipalk, ki ji rabijo namesto nosu; in ker lahko uporablja oi samo na kratke razdalje, ji te tipalke rabijo pogosto za zelo velike razdalje, ja: Povem vam: So nekatere muhe, ki so s pomojo teh tipalk na ve ur dale zavohajo hrano, ki jim dobro tekne. 14 Vidite, moji ljubljeni otroii, e spet imamo ude te ivalce ali omenjeni stranski namen njenega obstoja. 15 Ali ne opravlja ta ivalca koristne slube? Povem vam, to si lahko dobro zapomnite: e na kaknem kraju, posebno poleti, naenkrat ta ivalca izgine, potem je to zanesljivo znamenje, da tedaj nisem ve dale s svojo kaznovalno ibo! 16 Podobno kot to stransko nalogo, ki je zdaj dobro pojasnjena, opravlja ta ivalca e ve taknih zelo koristnih nalog. 17 e bi hoteli spoznati vse skupaj, bi vam moral o tem narekovati ve let; lahko pa sprejmete kot zanesljivo, da vse, kar je, in tako gotovo tudi muha, ne obstaja za en sam namen, temve za tisoe dobrih namenov. 18 Da ne bomo naih stvari preve na dolgo razlagali, bom, preden preidemo k pozitivnemu polu te ivalce, pojasnil samo e dve takni koristni stranski nalogi, da se bo potrdilo to moje oznanilo. - In tako naj bo spet za danes dovolj. -

5 Muha kot ohranjevalka zdravega zraka

(17. marca 1842)

1 Ob toplih poletnih dneh ste gotovo e vekrat doiveli, da se, posebno ob soparnih popoldnevih, neredko utrujenega loveka loteva sladek spanec. Kdor je e poln mladosti, si ga z razlinimi sredstvi lahko preene, najbolje za to bi bilo telesno gibanje ali kakna druga zabava, s katero se mlad lovek tako prebudi, da ga spanec ne more zlahka premagati. 2 Popolnoma drugae pa je s priletnim lovekom, katerega udi so c veliko pretrpeli in so zaradi tega postali tudi bolj okorni, nadleni in zaspani. e pri teh na taken dan primanjkuje, glede na njihovo potrebo, protoplazme v zraku, ki jih obdaja, potem takoj nastopi omenjena zaspanost, in taken lovek se ne more obdrati pokonci. - Da pa bi lahko popolnoma uvideli, kako kodljivo je takno spanje, se je nujno prej ozreti na lovekovo naravno spanje. 3 Zakaj postane lovek naravno zaspan ponoi in ne podnevi? Vzrok je sicer isto naraven, toda ker mnogi podroja naravne sfere e niso spoznali, najvekrat tudi ne poznajo vzroka naravnega spanja.

4 In tako glejte: Ko sonna svetloba kot pozitivno polarni del naravnega ivljenja ne poilja ve svojih arkov na eno ali drugo Zemljino polovico, se tudi neprestano spreminja polarnost na Zemlji, in sicer tako, da vsaki, ko Sonce za kaken del Zemlje zaide, zaenja ta takoj postajati negativno polaren. 5 Negativni pol ivljenja pa popolnoma ustreza enakemu Zemljinemu. Ta sam po sebi nasprotuje naravni ivljenski dejavnosti in torej tudi loveku; saj bolj in bolj poira pozitivno elektriko v njem, lovek pa zaradi tega tudi vedno bolj izgublja zunanjo ivljenjsko dejavnost. To popuanje najprej obutijo tisti neni gibljivi deli, kot so npr. oesne veke, in se ne morejo ve obdrati, kmalu za njimi pa oslabijo tudi drugi deli telesa; to stanje pa je, potem naravno nono spanje pri loveku. Ko se spet zaneta priblievati jutro in sonni vzhod, se edalje moneje krepi pozitivni pol in lovek postaja vedno bolj buden; njegovo spanje postaja edalje rahleje; to zmanjevanje negativne polarnosti in sorazmemo naraanje pozitivne, pa traja tako dolgo, dokler se lovek popolnoma ne prebudi. 6 Edino vpraanje je e, v kaknem odnosu je naravno spanje do prej omenjenega dnevnega spanja. Ko boste to razumeli, pa je odgovorjeno e skoraj na vse. 7 To dnevno spanje je popolnoma nasprotno od naravnega, ker ne izvira iz manjanja pozitivne elektrike, temve samo iz prenasienosti z le-to, prenasienost pa nastaja ker manj gibljivo telo ne more ve porabiti ali bolje izmenjati vse sprejete elektrike v pravo mnoino negativne. 8 e tako zane prevladovati pozitivno, se zane v enakem razmerju zmanjevati negativno. Kaj je torej posledica tega? To je zelo lahko razumljivo. 9 Opazujte, kako se ruvata neenako mona loveka: im bolj ibkeji slabi, toliko ve moi nad njim dobiva moneji. Ko pa je ibkeji premagan, ostane tudi moneji brez moi, ker nima niesar ve, na kar bi lahko oprl svoje prevladujoe moi. Vsaka mo pa je toliko kot nikakrna, ko nima ve oporia ali niesar, na kar bi se lahko naslonila. 10 Vidite torej, moji dragi, ravno tako je tudi s lovekom, e ga podnevi premaga spanec - to se pravi in to poudarjam: z elektriko prenapolnjenega soparnega poletnega dne! In kaj imajo pri tem nae domae4 muhe? 11 Vidite, tu se bo spet pokazal kar najpomembneji stranski namen te ivalce, in sicer eden tistih dveh, ki smo jih obljubili c veraj. 12 Vidite, te ivalce prav skrbno brenijo, brnijo in drobnijo okrog taknega loveka, ki poodnevi spi, in s svojimi nogami in drugimi dlaicami in bodicami vsrkavajo odveno pozitivno clektriko, tako da pri speem ta pozitivna elektrika - ne glede na to, da je je preve - ne more zatreti negativne in zaradi tega spei lovek e naprej obrani svoje naravno ivljenje. 13 c pa te neopazne uravnalke te naravne ivljenjske snovi ne bi tako dejavno ohranjale najvejega mogoega ravnoteja, bi bilo tudi naravnega ivljenja konec tisti trenutek, ko bi pozitivna elektrika premagala negativno. 14 Spei lovek sicer pridno odganja te nadlene prebujevalke, dokler le more, samo to je postranskega pomena, kajti dokler e zmore odganjati te majhne nadlenice od svojega telesa,
4

Gre za domao muho.

tako dolgo tudi njegovo ivljenje ni v nevamosti. Ko pa ga spanec povsem ohromi, potem imajo te nadlegovalke tudi prosto pot in varujejo speega, da se mu ne bi zgodilo kaj takega, kar bi ogroalo njegovo ivljenje. Ko se je sasoma in vasih tudi samo z dejavnim sodelovanjem teh nadlenic medsebojna polarnost spet bolj in bolj izravnala, se spei spet zbudi in marljivo odganja od sebe te nekakne majhne duhove, varuhe naravnega ivljenja. Samo zdaj jih lahko kar naprej odganja: kajti ko se je spet zbudil, jc tudi vsa nevamost skoraj popolnoma minila. 15 No, moji ljubi, kako vam je ve to postransko opravilo te ivalce? Morali bi rei, da sem to nadvse modro in dobrotno uredil, jaz pa k vsemu temu dodajam: ko boste neko v duhu mogli spoznati popolni namen takne ivalce, se boste udili in rekli: Kako velik in dober si Ti, o sveti Oe, da si c taknim bitjem, ki se zdijo tako nepomembna. naloil tako nedojemljivo modre naloge. Le kdo se Ti lahko dovolj zahvali, Te slavi in asti za eno samo muho?! Od kod pa bomo ele vzeli besede, misli in obutke, da bi Tvojo vzvienost, neskonno ljubezen in modrost astili, sprejemati in najhvaleneje priznavali v kaknem Tvojem popolnejem bitju?! 16 Ja, moji ljubi otroii, v kaknem soncu je gotovo e kaj vejega kot v muhi. Kdor pa hoe spoznati metre, mora najprej v malo olo in v tej zaeti spoznavati ]jubljenega Oeta. e bo v tej vztrajal, bo nato gotovo vztrajal tudi v veji in se bo nadvse veselil, ko bo tam spoznal, da isti najljubezniveji sveti Oe, ki tu sam vodi majhno muho v njenem majhnem krogu delovanja, tam vodi sonca po neizmemih tirnicah in predpisuje zakone vene ljubezni najbolj vzvienim in najmogonejim in najpopolnejim duhovom. 17 Vidite, moji ljubi, vse to boste povsem spoznali ele neko, zdaj pa se spet vrnimo k nai mali muhi, v njene ozke in dostej e povsem neupotevane kroge delovanja in poglejmo e kakno njeno koristno stransko nalogo.

6 Muha kot kemiarka hranilnih snovi in razdeljevalka elektrike

(18. marca 1842)

1 Gotovo ste e vekrat opazili, da muhe rade sedajo predvsem tja, kjer se lahko s im posladkajo: zato se tudi pri obedu zelo rade zbirajo v velikih mnoicah kot nepovabljene gostje, ter se poeljivo lotijo jedi in njihovih ostankov. Opazili ste tudi, da se te gostje pri kaknem obedu toliko pogosteje pojavljajo ob soparnih dneh in c so sobe, kjer se obeduje, nizke in zatohle. 2 Toda mnogi bodo rekli: Ali naj te zajedalke hvalimo, e nam onesnaijo obed in so nam pri vsakem griljaju, ki ga denemo v usta, neskonno nadlene? 3 Jaz pa pravim takole: Tako vprauje, presoja in se jezi samo nadvse kratkoviden lovek. e bi lahko videl in razumel. kako dobro delo mu naredi muha s tem, ko samo za trenutek ali dva sede na lico ali griljaj, ki ga lovek nese v usta, resnino ne bi storil preve, e bi dal muho, kot imate navado rei, pozlatiti!

4 Kajti glejte, vse jedi, razen zelo redkih, imajo zaradi sladkih snovi, ki jih vsebujejo, lastnost, da posebno ob soparnih dneh iz pokvarjenega zraka potegnejo nase ves duik. e jed tako lc kratek as nekje stoji, postane ta slabi zrak v njej takoj opazen: jed se zlahka skisa ali se na njej kmalu naredi plesen: marsikatera jed spremeni barvo, drugana postane na robovih, kjer je najmanj gosta, bledo-modrikasta. Vidite, vse to so posledice pokvarjenega zraka. 5 In kaj pone pri tem muha? Glejte, ker je muha, kot c vemo, zaradi svojega ustroja majhna letajoa elektrina steklenika, si tudi poeli vse, kar vdre v njeno naravno obmoje. 6 Ta pokvarjeni zrak je negativno naelektren in zaradi tega izloa toliko pozitivne elektrike, da v takni sobi, ali e bolj v hrani, zauiti v njej, najvekrat ni niti iskrice pozitivne elektrike ve. 7 Sedaj pa si lahko mislite, e v takno sobo ne bi pogosto prihajale ivahne nosilke elektrike, kakno bi bilo lovekovo telesno zdravje? Toda to bi bilo e najmanj; kajti dokler se pokvarjeni zrak e zadruje v celotni prostornini sobe, ima e zmeraj toliko napona, da se vsaj pljua pri vdihu lahko razirijo. e pa se ves ta zrak svojega napona znehi, se spusti kot umazana, meglena rosa posehno na sebi sorodne dele, kot so jedila. e je griljaj, ki ga hoe pojesti lovek, e vekrat tako oroen, se tja rade usedejo ena ali ve muh in izlijejo preseek svoje pozitivne elektrike nad rei, po kateri lezejo. 8 Kaj je posledica tega dejanja? Takole pravim: Ni ve in ni manj, kot to, da ta pobiti zli zrak na doloen nain spet oivi in postane hlapljiv: nato se dvigne z griljaja ali z jedi, ki je e v skledi, in z razkrajanjem postane jed spet uitna in nekodljiva. V nasprotnem primeru ali ob pomanjkanju teh majhnih nadlenih kemiark pa bi ob taknih soparnih dneh, posebno v prej omenjeni sobi, lovek le redko preivel taken obed. 9 Kako vam je ve ta stranska sluba? Ali ni to spet ude, celo trajni ude, ki je e dandanes prav tako uinkovit kot je bil v najbolj prastarih asih, v katerih so iveli ljudje? 10 Morda si boste mislili in potem govorili takole: Ne, to je vendar le e nekoliko nenavadno! Da bi imela toliken krog delovanja?! 11 Jaz pa vam pravim: Ne samo toliken krog delovanja - od tega ste spoznali komaj nekaj neznatnega - ta neznatna stvarca ima za vae pojme e kar neskonen krog delovanja. Kajti e bi vam razodel vse, kar se tie te ivalce, potem stotiso pisarjev v milijon letih ne bi tega opravilo, pa tudi e bi pisali neprenehoma no in dan. 12 Ne udite se torej preve samo nekaterim tokam, ki sem vam jih razodel! Kdor pa hoe po pravi poti, naj pomisli, da ima vsaka e tako neznatna stvar, ki izhaja iz mene, neskonno vrednost. 13 Takne misli bodo zelo prav prile vsakemu loveku, ker ga bodo ohranjale nenehno poninega, po drugi strani pa mu bodo tudi jasno pokazale. v kaknem poloaju je po vsem tem ele pravini lovek. ki gotovo pomeni veliko ve kot cel trilijon muh. 14 Vendar, ker smo zdaj pri muhah, ne bomo merili lovekove vrednosti, temve bomo namenili nekoliko pozornosti e omenjeni stranski nalogi, ki jo ima muha. 15 Gotovo ste tudi opazili, da tako nasiene muhe potem zelo rade poletijo na bleee se predmete in jih neredko prav hudo popackajo. Tu se boste, moji ljubi, gotovo spraevali: Ali naj bi bilo celo to koristno?

16 O ja, vam pravim: celo to je zelo koristno in brez tega bi bilo prej omenjeno kemijsko delo teh ivalic samo napol opravljeno, e ne bi takoj sledilo to drugo, malenkostno dejanje. 17 e od prej vemo, da muha najve pouiva negativno-elektrino hrano in je tako pravi sesalec strupa; tega sesa iz zraka, ljudi in ivali, pa tudi iz vseh jedi, ki jih uiva lovek. 18 Potemtakem je torej tudi njihova nesnaga lahko, e e nekodljivo strupena in elektrino negativna. Vemo pa tudi, da se pozitivna elektrika kopii predvsem na poliranih predmetih. Vidite, zdaj bomo to kmalu ugotovili! Da pa bi se potem tisto malo pozitivne elektrike, ki se zadruje na poliranih predmetih v sobi, ki je revna s pozitivno elektriko, prav razdelilo, te kemiarke skrbno popackajo takne polirane predmete, ti pa zaradi tega postopno bolj in bolj izgubljajo mo, s katero privlaijo pozitivno elektriko, ki je nujna v sobnem zraku. e to morda teko verjamete, postavite pozlaene predmete v takno sobo in prepriali se boste, da jih bodo te kemiarke kaj hitro tako umazale, da se bo komaj e kaj zlata svetilo skozi. 19 In zakaj obutijo te ivalce tolikno strast ravno do zlata? 20 Na to vam ne odgovorim ni drugae kot z vpraanjem: Zakaj pa vi pozlatite strelovode? 21 Na to bi morali odgovoriti: Ker zlato izredno mono privla pozitivno elektriko. Toda, boste rekli, muhe maejo tudi okenska stekla, steklo pa, kot je znano. ne privlai elektrike! 22 To je sicer res, toda vpraal vas bom drugae: Zakaj pa se uporabljajo steklene ploe ali cilindri kot primerna sredstva, da bi prosta elektrika v zraku po rahlem trenju postala vidna? 23 Glejte, spet sem vas ujel in vam odgovarjam: ker se elektrika rada zbira ravno na steklenih ploah, in e se te potem le nekoliko trejo, postane tudi pri prii opazna. 24 Ker zdaj to vemo, bomo tudi nae male kemiarke pustili packati, da bodo postale te zadrevalke elektrike edalje bolj grobe in zaradi tega tudi vedno manj sposobne zadrevati elektriko na sebi in se bo tako prisiljena pravilneje pomeati z drugim sobnim zrakom. 25 No, kaj pravite zdaj, e o povedanem vsaj malo bolj premislite? Vidite, niti najneznatneja muja pika ni brez moje modrosti in previdnosti postavljena na tisto mesto, kjer je in vendar je zgolj iztrebek te neznatne ivalce. 26 Kaj pa bi odgovorili loveku, ki s svojim velikim razumom zanika namen loveka samega? Kakna strahotna neumnost! 27 In e skrbim, da e najneznatneje skriva v sebi nadvse koristen namen in najbolj nepomembni muhi nadvse koristno predpisujem njena najneznatneja opravila, koliko bolj bom skrbel za loveka, ki ni samo ustvarjeno bitje, temve je resnini otrok moje ljubezni ali bi to vsaj moral postati. To pomeni, da mora spoznati, da sem mu 0e in ne samo Stvarnik kot kamnom in kladam zemlje! 28 Saj mora vendar e kolikor toliko pobono otroko srce povedati, da oetovsko skrbim celo za nemo travo na polju, - in to je res, celo popolnoma res: kajti samo Oe daje hrano in pijao vsem stvarem, ki so ju kakor koli sposobne uivati. In e tako oetovsko skrbim e za neme stvari, bom kot Oe gotovo toliko bolj skrbel za tista bitja, ki sem jih kot otroke ustvaril po svoji podobi iz svoje ljubezni! 29 In to upotevajte! Gotovo se je vredno potruditi in spoznati mojo oetovsko skrb za majhne stvari, da bi konno tudi dvomljivcu postalo jasno, da nisem nerazumljivi oblastni Bog, ki bi vse porl, temve da sem edino in samo resnini Oe vsem svojim ljubljenim otrokom, da nisem

zapravljivi Oe, temve nadvse gospodaren, ki zna celo muhine iztrebke uporabiti v blagor svojih otrok. 30 Takole vam pravim: tu je e neteto in veliko nepomembnejih stvari in vendar ne dopustim niti najneznatneji da bi propadla! Ker potemtakem vendar zagotovo nisem Bog, ki bi hotel vse poreti, temve Oe, ki ohranja celo najneznatneje in torej nadvse skrbno gospodarim svojim otrokom - v prid. Kolikna mora biti torej slepota loveka, ki mi hoe spodbijati mojo nenehno oetovsko skrb5 za vse otroke. 31 Moji ljubi otroii! Verjemite: no in dan skrbim celo za rast vsake posamezne dlaice na vaem telesu, ki bo tako kmalu skupaj s telesom prepuena trohnobi: koliko bolj zanesljivo bom skrbel ele za vao neumrljivo duo in vaega venega duha iz mene! 32 Ljubi moji. Poglejte samo to majhno muho; resnino vam poje o zmagi, vendar boste to popolneje in jasneje spoznali ele v naslednji pozitivno polarni predstavitvi. 33 Za danes naj bo dovolj!

7 Muha, zbiralie ivljenja iz boga

(19. marca 1842)

1 Zdaj, ko smo spoznali negativno polarni del te ivalce, ki je pravzaprav materialni del, se bomo posvetili njenemu pozitivno polarnemu delu, da bi ele pri tem z nekaj pazljivimi pogledi uzrli tisto, kar je najbolj udeno. 2 Kdor je kdaj videl kakno muho, ji vendar ne more zanikati ivljenja, temve mora priznati: ta ivalca ni samo iva, temve ima v naravnem pogledu celo popolneje ivljenje kot marsikatera ival, ki je e na veliko viji stopnji razvitosti. Na koncu bo e rekel: resnino, e bi mogel ohraniti svoje druge lastnosti, bi bil jaz kot lovek prvi, ki bi hotel menjati z zelo udobno urejenim ivljenjem muhe! 3 e mora lovek dati neki ivali takno priznanje, potem gotovo ne bo treba e podrobneje dokazovati, da je muha popolnoma iva ivalca. 4 Muha torej ivi, to zdaj e vemo; toda kako ivi in zakaj ivi, vidite, moji ljubi, to pa je isto drugo vpraanje. Da bomo to kolikor je mogoe temeljito dojeli, se bo treba prej na splono ozreti na ivljenje samo. 5 Torej posluajte: isto pravo najsvobodneje ivljenje je samo v meni, to ivljenje pa je takno in tako ezmerno popolno, da se ga v njegovem obmoju nobeno ustvarjalno bitje ne more nikoli polastiti in ga zajeti, zato ker je to ivljenje sveto: in ker je takno je tudi veno in neskonno. 6 Zamislite si celotno neskonnost ali neki prostor, v katerem je sredie, iz katerega izvirajo arki in potekajo v neskonnost na vse strani.
5

Ki za vse skrbi, ki se obraa tudi k najbednejemu.

7 V tem srediu je zdruena ivljenjska mo celotne neskonnosti in iz tega sredia spet izhaja v vso neskonnost. Da pa se ta ivljenjska mo preve ne razpri v najvejo neskonnost in zato ne oslabi, si je skozi vso neskonnost venega prostora ustvarila tudi neskonno veliko ivljenjskih zbirali; iz teh se na doloen nain ivljenje samo zajame in se nato spet vraa k svojemu pravenemu srediu. 8 Vidite, moji ljubi, zdaj sem vam razkril izredno veliko skrivnost, - skrivnost, ki je bila, odkar so na Zemlji ljudje, nakazana le zelo redkim, pa e takrat samo v temnih obrisih. 9 Toda, e to skrivnost nekoliko razumete, se vam bo kar samo po sebi postavilo tole pomembno vpraanje. Toda zakaj se mora kaj takega zgoditi? Ali more Bog v svojem ivljenju kdaj oslabeti? 10 Na to vam odgovarjam takole. To je seveda nemogoe dokler hoe Bog ostati v sebi sam in noe v sebi in iz sebe ustvariti in oblikovati nobenih ustvarjalnih bitij. 11 e pa je zaradi potreb svoje neskonne ljubezni e - vsaj za vae pojme - pred mnogimi venostmi ustvaril bitja nadvse razlinih vrst, od najpopolnejih duhov pa do najneznatnejih atomsko majhnih ivalic, in dal vsem tem natetitn bitjem ivljenje, vsakemu po njegovi vrsti, povejte mi no, s katerim ivljenjem je Stvarnik vsa ta bitja oivil, jih e sedaj oivlja in jih bo vedno oivljal?! 12 Ali ima morda kjer koli zunaj sebe kakno zasebno ivljenje, s katerim oivlja vsa ta bitja, ne da bi mu jih bilo treba oivljati s svojim ivljenjem? Mislim, da bi se takna domneva vendar zdela nepredstavljiva in nemogoa e kaknemu kamnu. Ker Stvarnik torej nima taknega zasebnega ivljenja, bo vendar jasno, da mora vsa ta ustvarjena bitja oivljati iz sebe samega. 13 e bi se torej vsa ta bitja s svojim prejetim ivljenjem veno oddaljevala od sredia, bi morala sredina mo isto naravno bolj in bolj slabeti, eprav se ivljenje kot tako sicer veno ne bi moglo nikoli izgubiti, saj je neskonno; vendar pa bi namesto, da bi se krepilo, lahko edalje bolj slabelo, ker bi se izpostavilo neskonni delitvi. 14 Da boste takno oslabitev e globlje razumeli, naj vas opozorim na neskonno deljivost same materije; kajti zaradi te delitve si lahko e v enem atomu mislite neskonno veliko delov. Toda, ali bo atom moneji e, e ga boste neskonno delili, ali obrnjeno? Atoma sicer z veno trajajoo delitvijo ne morete izniiti, razumete pa lahko, da tak neskonnokrat razdeljeni atom ne bo imel ve tiste moi, kakrno je imel pred delitvijo. 15 e to nekolik-o razumete, se vam bo spet postavilo vpraanje in rekli boste: e je tako, potem bi Stvarnik naredil bolje, e od vekomaj ne bi niesar ustvaril! 16 Namesto, da bi vam odgovoril, vas bom vpraal nekaj, kar je znano mnogim ljudem. 17 Zakaj so tisti ljudje navadno - vsaj naravno - moneji, ki so si svoje moi e od mladosti krepili z vsakovrstnim tekim delom? To je tevilka ena. 18 tevilka dve: Zakaj obeajo na podkvasti magnet postopno vedno veja bremena? 19 Stevilka tri: S katerimi sredstvi postane neki lovek umetnik ali virtuoz v eni ali drugi umetnosti? 20 Se vam ob teh zelo pomembnih vpraanjih e ni posvetilo?

21 Zakaj postane kovana kovina moneja in toliko bolj prona, e je kovana, kot enaka nekovana? 22 Zakaj je les istega drevesa tem bolj trdneji in neuniljiv, kolikor bolj je bilo kakno drevo izpostavljeno viharjem? 23 Glejte, in si zapomnite, zakaj je bilo tu v prostrani neskonnosti postavljenih tako neskonno veliko tok za ohranjanje ivljenja! Glejte postulate in razumite: Zato, da se praveno ivljenje samo vedno bolj in bolj vadi in torej tudi veno pridobiva neskonno mo, tako se iz sredia izhajajoe ivljenje vraa nazaj v sredie vedno popolneje in intenzivneje. 24 e to vemo in razumemo, imamo, moji ljubi, e skoraj popoln odgovor tudi na prvi dve postavljeni vpraanji, namre kako in zakaj ivi muha. Kajti, kako ivi, pove e to, da je tudi ona prav takno zbiralie ivljenja, ki izhaja iz sredia in zato zbirajo sprejema vase ivljenje netetih prejnjih ivalic. 25 Tako mora biti prvo vpraanje jasno celo slepcu. 26 Zaradi tega zdaj gotovo ne bo nikomur ve teko jasno doloiti, zakaj muha ivi, namre: Da bi vsota njenega ivljenja prela in se tako vrnila v popolneje in e intenzivneje ivljenje, in tako bolj in bolj prehajala navzgor do lovekove due, ki je obenem tudi sposobna sprejemati vase najintenzivneje ivljenje iz mene: to pa se lahko v meni - kot veste - po ljubezni spet zdrui v eno mo. 27 e zdaj opazujete nao ivalco iz tega zornega kota in ne vzkliknete: Muha, muha, nam poje o zmagi!, tedaj ste trikrat slepi in gluhi. 28 Vendar vam naj doslej povedano o pozitivni polarnosti te ivalce rabi samo kot dober uvod, da boste lahko tem bolj temeljito razumeli to, kar sledi. Dobro premislite: ele naslednje nadaljevanje vam bo omogoilo, da boste nekoliko poblie pogledali v bistvo te ivalce. - In tako naj bo spet za danes dovolj!

8 Muha in nastanek kometov

(20. marec 1842)

1 Da boste lahko to pomembno nadaljevanje temeljito razumeli, se bo treba nekoliko vrniti k pravkar povedanemu, to je samo k pozitivno polarnemu delu nae muhe, k temu zbiraliu ivljenja. 2 Pazljivo poglejte Sonce! Le kdo od vas bi mogel izmeriti, kako dale od njega segajo poslednji arki? Ta razdalja gotovo ni nepomembna. e boste doloili starost Sonca na ve kot sto tiso decilijonov let, v katerem za vas nedojemljivo dolgem asovnem obdobju je Sonce neprestano poiljalo svoje arke v neskonni prostor, in sicer tako, da tisti arki, ki so najprej izli iz njega, e zdaj hitro potujejo v prostrano neskonnost, netetokrat ve arkov pa se je znova vrnilo k njemu s tistih tok, ki so jih ujele, boste prej povedano o zbiraliih ivljenja toliko bolj zanesljivo in temeljito razumeli, ko vam vsak dan sijoe Sonce nadvse prepriljivo

govori: Poglejte, tako dolgo e poiljam svoje arke v prostranstvo, pa ni zaradi tega moja svetloba, ni slabotneja, kot je bila pred za vas neskonno dolgimi asi! 3 Lahko da boste ob tem vpraali: Le kako bo Sonce spet dobilo nazaj tiste arke, ki odtlej, ko so nastali, e zmeraj odhajajo v neskonne prostorske daljave? 4 To stvari sploh ne kodi; kajti tudi e bi se arki oddaljili e decilijonkrat bolj, kot so se e, bodo neko zagotovo nali toko, ki jim bo zaprla pot in jih prisilila k vrnitvi. 5 Morda bi radi vpraali: Le kako se nadomesti sonna svetloba, ko se zaradi dolgega potovanja svetlobe in zaradi redkih vidnih zadrevalnih tok gotovo vrne samo zelo malo oddane svetlobe? 6 Toda, tudi to ne koduje nai stvari; kajti zato, da Sonce dobi nazaj le zelo malo svojih oddanih arkov, je ono samo po drugi strani zbiralie in kot takno sprejema arke od ve kot milijarde sonc, jih v sebi intenzivira in potem spet v gosti masi oddaja. 7 Vidite, e to le nekoliko upotevate, boste zlahka odkrili, kako gospodarno sem uredil svetlobo od neskonnosti do neskonnosti, tako da niti najmanji atom ne plava brez smisla v neskonnem etru! 8 To je nekoliko teje razumljivo duhu, ki ni vajen misliti o velikem; toda ustvarjalni primer, ki vam ga bom e dodal, bo gotovo veliko pomagal vaemu duhu, da bo razumel vraanje in gospodarno izmenjavo arkov. 9 Torej glejte: Povsod tam, kjer se za vae pojme seveda v zelo daljnih medprostorih sreujejo arki dveh sonc, tudi ti arki sami postopno postajajo bolj in bolj medsebojne sprejemne toke. 10 In e spraujete: Le kako? 11 Na to vpraanje je zelo lahko razumljivo odgovoriti, ker najbr domnevate, da je oddani arek, vsebovan v asu in prostoru, etudi e tako neizmerno subtilno, vendar le nekaj materialnega. 12 e se torej takni arki dveh sonc sreajo, so seveda tudi kot arki enega sonca enake polarnosti. Veste pa, da se enake polarnosti nikoli ne privlaijo, temve zmeraj odbijajo. In e imate v srcu vsaj nekaj razumevanja, morate zaradi pravkar povedanega doumeti: e se tako sreujoi se arki odbijajo, potem na doloen nain tudi drug drugemu sluijo, tako da se poiljajo domov. 13 In kaj se zgodi, ko se arki ve sonc istonaravno nujno sreajo v taknem medprostoru, ki je od vseh sonc skoraj enako oddaljen, sicertako, da se sreajo arki od vseh strani, ki si jih je mogoe zamisliti? 14 To je seveda malce drugano vpraanje. Da pa vas ne bom predolgo zadreval z manj pomembnimi remi, naj vam takoj odkrito povem, kar bi tudi sami odkrili, e bi nekoliko bolj premijali: na tem mestu nastane konflikt arkov, in sicerzaradi tega, ker del arkov isto ravno seka progo drugega dela, in se tam sreuje - to kriie arkov si morate predstavljati tako, kot da bi ve taknih kriev naloili drugega na drugega, da bi bila iz enega sredi vidna mnoca iztekajoih se arkov. 15 Ti kriajoi se arki nujno nevtralizirajo polarnost in s tem ovirajo druge, ki jim kriajo pot, da se ne morejo takoj umakniti. Tako nastane tu sasoma klobi arkov ali za vas bolj razumljivo, lesketajoi se svetlobni klobi, in ta dobi po dolgih asih taknega zbiranja arkov nekakno fino megliasto gostoto ter postaja edalje teji.

16 Gre za tole: sonca so prav tako kot planeti, gibljejo okrog nekega drugega sredia; sonce, ki se na svoji dolgi poti bolj priblia temu svetlobnemu klobiu potegne ta klobi v svoje obmoje in ga pouije. 17 In ker zdaj to veste, vam povem, da je to najobiajneji nain nastanka kometov. 18 Toda e spet sliim vpraanje: Kako pa takni kometi lahko obstanejo in jih tisto sonce, ki jih je pritegnilo, ne pouije? 19 Odgovor bi sicerlahko nali v e povedanem; toda da se ne boste trudili z razmiljanjem, vam raje kar takoj povem, da je razlog v prej ornenjeni nevtralizaciji arkov. Kajti glejte, s to nevtralizacijo ali - za vas e bolj razumljivo povedano - pritrdtvijo postanejo tako zbrani arki negativni in tako ustvarijo nasproti soncu e polarno nasprotno toko: le-ta je po vaem zakonu moje ureditve e sposobna neprenehoma sprejemati pozitivno polarne sonne arke, ki jo sreujejo, jih sprostiti in tako porabiti za svojo hrano. 20 Da taken komet to pone, vam dokazuje prvi e njegov, pogosto zelo razirjeni megliasti krog, ki ga obdaja; ta se navadno raziri na nasprotni strani sonca v dolg rep. Kaj pa je pravzaprav ta rep? 21 Glejte, ta rep ni sam po sebi ni drugega kot zakasnitev iz sonca iztekajoih se arkov, ki jih negativna polariteta ovira v njihovem prvotnem, iz sonca izhajajoem zagonu, in postanejo zato, ker se na svoji poti obrnejo k telesu, ki jih privlai, vidni kot nadvse rahla meglista masa. 22 Vidite sedaj, s tem je soncu sicerprirasel novi gost, ki bo pouil prav veliko arkov, dokler ne bo dosegel planetarne gostote. Ko pa jo enkrat dosee, je s svojo sredino silo prisiljen, brez kode za svojo bit netetokrat povrniti soncu njegove arke, potem ko pri svojem planetarnem poloaju ne sprejema samo arkov tistega sonca, v katerega obmoju je, temve v masah vsrkava vase arke netetih sonnih teles, ki ga obdajajo od vseh strani, in jih na doloen nadin dovaja svoji materi. 23 No, to zdaj e veste: toda v vas se bo e spet zbudilo vpraanje: Kaj pa ima naa majhna muha opraviti s temi kometnimi tvorbami in vraanjem sonnih arkov? 24 Na to naj vam odgovorirn takole: Samo e isto malo potrpite in takoj jo bomo pustili odbrenati za mogonim hrumenjem na novo nastalega nebesnega telesa! 25 Preden pa to lahko storimo, je nujno, da sami beno pogledamo na arke, ki se iztekajo iz sonca, in spoznamo, kaj so pravzaprav ti iztekajoi se svetlobni delci. 26 Deloma tako in tako e veste: kljub temu ne bo kodovalo, e stvar na kratko ponovimo. Torej prisluhnite: ti iztekajoi se svetlobni atomi so obenem tudi, kot le veste, prva stopnja in podlaga za nastanek svetlobnih ivalic, o katerih ste e sliali. 27 Zdaj glejte: skupine taknih arkovnih atomov, iz katerih pozneje nastane planetarni klobi, so obenem tudi skupine ivalskih ivljenj, namre v taknem planetarnem klobiu. 28 Kako pa se najprej izraa to ivalsko ivljenje na takem novem planetu? 29 ivalsko ivljenje se nujno izraa dvakratno, in sicer prvi v negativnem ivljenju, ki je tu rastlinsko ivljenje. Ko to iv ljenje postane primerno nasieno in ne more ve sprejeti vsega razpololjivega polarnega ivljenja, se naravno in nujno izoblikuje pozitivno polarno ivljenje in ima zaradi prenasienosti negativnega ivljenja potem dovolj hrane zase.

30 Kako pa se oblikuje in izraa to prvo pozitivno polarno ivljenje? 31 Vzemite samo mikroskop in opazujte kakrnokoli vodno kapljico, ki gnije zaradi primesi rastlinskih delov, ali opazujte celo sok iztisnjene rastline, pa boste v svoje nemajhno zaudenje zagledali cela krdela ivalic6, zaradi esar vam bo po tem pojasnilu brez velikega truda kmalu postalo jasno, kako se negativni ivljenjski pol obraa in potem preide v pozitivno polarno ivljenje. 32 Vidite zdaj, moji ljubi otroii, ko se je zdaj tukaj zaelo oblikovati ivalsko ivljenje, potem tudi ne more ve priti do zastoja, temve spet zaenja svoje postopno vraanje - k prasrediu vsega ivljenja! 33 Ker pa se zaradi vene ureditve povsod opaa postopen potek, ki sam na sebi ni ni drugega kot edalje popolneje in veje zgoevanje ivljenja - to se isto naravno dogaja tako kot z vraajoimi se arki, ki tudi naravno postajajo vedno intenzivneji, kolikor blije svoji prvotni izhodini toki dospejo - tako je tudi naravno, da ivljenje ne more hiteti k svojemu izvoru v tej razprenosti, temve se zbira v vedno gostejih oblikah in se tako spet vraa k svojemu venemu izvoru. 34 Katera pa je naslednja stopnja, v katero se konsolidira7 to prvo pozitivno polarno ivljenje? 35 Ljubi moji, naj nastopi naa muha! Glejte, to je prva ivalca, ki naseli taken na novo nastali planet; kajti kakor veste, ta ivalca e dandanes uiva takno hrano, po kateri trilijonkratno ivljenje v njej postane eno ivljenje! In tako boste razu-meli, zakaj sem prej rekel: Samo e malo potrpljenja, pa bomo na nao muho kmalu sligali brenati za mogonim hrumenjem nae nove planetne kepe! 36 Razumeli boste tudi, kako muha postane in je zbiralie ivljenja. 37 Poleg tega naj vam e povem, da v tem pogledu kot zbiralie ivljenja ena sama muha teje ve kot vsa naa prej oblikovana planetarna kepa! In e to upotevate, boste razumeli, kako zelo vzvieno nad zunanjo materijo je ivljenje samo e v prvi iskrici, razumeli pa boste tudi to, da je ivljenje enega samega loveka vije kot vsa sonca in planeti vsega vam znanega vesolja. 38 In e to razumete, vam tudi ne bo teko dojeti, zakaj sem jaz kot praivljenje vsega ivljenja kot Oe in Odreenik priel na Zemljo in sem tu loveka naredil za svojega otroka in mu pripravil pot do svojega srca. In konno boste tudi iz tega lahko spet malo bolj razumeli, zakaj sem vam rekel: Muha, muha vam poje o zmagi! 39 Zmaga sicer e ni popoln,. toda nadaljevanje in nadaljnja sporoila vam bodo omogoila, da boste jasneje razumeli, koliko zmage je e samo tukaj. - Naj bo za danes spet dovolj!

9 Vzrok in bistvo svetiobe

(22. marca 1842)
6 7

"ivalic". (Dopolnilo izdajatelja) Zedini. (Opomba izdajatelja)

1 V prejnjem sporoilu smo sliali nao muho brenati kot prvo ival za novo oblikovanim planetom. 2 Komaj bo treba to govorniko figuro poblie pojasniti, vendar naj zaradi nekaterih slabotnejih dodam, da je treba to vzeti samo asovno, ne pa prostorsko, zaradi esar bi e lahko kdo domislil, da bi neznansko velik roj muh podobno kometovemu repu letal za taknim planetom. To je torej treba razumeti samo asovno, kako iz ene pradavne razvojne periode sledi razviteja in popolneja. 3 To torej zdaj e veste; in vendar boste pomislili: Le kaj vijega in konno zmagoslavnejega bi e lahko pridobili od revne muhe? Kajti zdaj smo jo, v tem razodetju, videli od izvira sem, in smo pri vseh teh udenih izrednih razmerah na koncu. nali vendar - ni ve in ni manj -, bojemu redu sicer popolnoma ustrezno, toda drugae samo "navadno" muho, kakrnih vidimo poleti velike roje. 4 Vidite, to je dobro miljena in zelo primerna pripomba, da bi na tem temelju postavili novo, trdno zgradbo. 5 Toda preden se lotimo same zgradbe, moramo narediti moan obrambni zid, in se dobro zavarovati pred napadi; kajti sicer je naa uboga ivalca ne bo iva odnesla, posehno v tem asu, ko je toliko uenih lovcev na komarje in globoko znanstvenih muholovcev. 6 Kje pa bomo postavili nae okope? Glejte, ne bo teko ugotoviti! 7 Ker je napanih mnenj ali tudi hipotez zmeraj najve tam, kjer je kratkovidnernu lovekemu razumu najmanj dovoljeno pogledati v svetlo obmoje resninosti, zato se tam tudi navajajo najraznovrstneje teorije; prevladuje zmeraj zadnja, tako kot pri francoski rnodi oblail. 8 Kaj pa je tisto, o emer je v tem uenem asu skoraj prav toliko teorij, kolikor je uenjakov? 9 Glejte, to je svetloba! 10 Zato bomo nekaj pazljivih pogledov uprli v svetlobo, in to bo nae predzidje in ele nato preli k muhi! 11 Tako postavljamo bistveno vpraanje: Kaj je pravzaprav svetloba sama in kako se razirja? 12 Da bi to prikazali, ne bo treba posebej navajati katere koli zmotne teorije, temve bomo postavili nao razlago in ta je lahko vam in vsakomur preskusni kamen: na njem lahko preskusite, koliko plemenite ali neplemenite kovine je v vseh drugih navedenih teorijah. 13 Kaj je torej svetloba? 14 e hoete prav in temeljito doumeti svetlobo, tako kot se pojavlja v asu in prostoru, je ne smete imeti niti za isto materialno niti za isto duhovno, temve za materialno in duhovno hkrati ter za tako uravnano polariteto, v kateri sestavlja duhovni del pozitivni pol, materialni pa negativnega. 15 Ta polariteta pa je uravnana tako, da ni v razmerju kot sprednje in zadnje, temve kot notranje in zunanje, in je potem notranje pozitivni pol in zunanje negativni. 16 In kako se ti dve polariteti pojavita kot svetloba? 17 Glejte, to vpra nje bomo kmalu reili! e vzamete tako imenovani kresilni kamen in potegnete po njem s kaljenim elezom, boste takoj videli mnoico preih se isker, ki uhajajo od

tam, kjer ste s kaljenim elezom potegnili po kamnu. Te iskre so bile svetloba; le od kod so vzele svetljenje - od kamna ali eleza? Ali iz obeh soasno? 18 Ni potrebno, da bi tukaj natanneje omenjali, da pri tem dejanju iskrice izvirajo samo od eleza, od katerega je trdi kamen izpraskal nadvse majhne delce, ki so se zaradi tega vgali, ker se delci zraka, ki so bili zaprti v elezovih porah, niso mogli ogniti pritisku, ki je nastal zaradi kresenja, in so se zato vgali, ter tako loene elezne delce prisilili v belo arenje. 19 To bi vedeli; toda kako se tako stisnjeni zrak vge, in kaj je potemtakem svetlenje pri vigu zraka? 20 Stvari ni mogoe razloliti drugae, kot da vam ponovno oznanjam, da zrak do polovice ni ni drugega kot materialno telo v njern vsebovanih intelektualnih duhov. Fiziki bi sicer raje sliali, e bi namesto duhov postavil "proste, nevezane sile"; toda, ker hoemo biti temeljiti, tudi vzamemo namesto lastnosti stvar, ki ima to lastnost, in ki je tukaj duh sam ali ker tukaj nimamo opravka z enim duhom, temve z mnogimi. 21 Ker smo to ugotovili, lahko takoj ugotovljamo najzanesljivejo sled te stvari. Torej posluajte: Ker je duh pozitivno - polarna sila, neprestano tei po najbolj nevezani svobodi in je v vezanem stanju miren samo tako dolgo, dokler od negativne polarnosti, ki ga obdaja, ali - e bolj razumljivo - od svoje lupine, ne obuti nenavadnih vplivov. e pa ta od zunaj pretrpi kaken koli pritisk, se duh mahoma prebudi iz svoje privajene utesnjene sfere in naznani svoj obstoj z raztezanjem, ki ga vsakokrat spoznate po vam znanem fenomenu svetljenja. 22 Tako dale srno torej prili; toda ne glede na to bo vsakdo dejal: To je lahko pravilno; toda kaj je pravzaprav svetljenje samo po sehi, tega pa vendar e ne vemo! 23 Jaz pa pravim: samo e malo potrpljenja., saj vendar vsi veste, da star obseen hrast ne pade pod enirn udarcem! 24 Tako bomo tudi temu isto pravemu svetljenju vendarle e kos. 25 Torej, kaj je pravzaprav to svetljenje? 26 To stvar vam bo ponazorili e tale primer. Kaj opazite pri loveku, katerega srce je e polno napuha, e dobi od katere koli strani kaken prav grob, poniujo udarec? Ali ne bo takoj nadvse pobesnel, in sicer tako, da se bo zaradi tega zael po vsem telesu tresti od jeze in njegove oi bodo zaarele, kot da bi bilo za njimi aree ognjie, njegovi lasje pa se bodo najeili in trleli na vse strani? e je v enakomisleem okolju, ali ne bo kmalu tudi to, eprav ne tako zelo, pa vendarle glede na stopnjo prijateljstva, postalo z njim vred bolj ali manj jezno? 27 Mislim, da ta pojav ne potrebuje podrobneje razlage: lahko pogledate samo na kakno vojsko, in gotovo vam ne bo uio, kako izarevanje jeze ali "vroica besa" zajame tisoe in tisoe in jih potegne v krvavi spopad. 28 No, e to opazujete samo nekoliko notranje, potem bi nae svetljenje pravzaprav skoraj popolnoma pojasnili: kajti v negativno polarnost zaprti pozitivno-polarni duh se zaradi sunka prav tako razjezi, ker se pri tem zave svojega ujetnitva. S to zavestjo se v njem zbudi veliko poelenje, da bi se raziril ali osvobodil. 29 Ker pa je njegova zunanja, negativna polarnost, ki ga obdaja, takna, da je sicer nekoliko raztegljiva, sicer pa neuniljiva ali bolje "neraztegljiva", se svobode eljni duh v njej sicer raziri toliko, kolikor je mogoe; ker pa ne glede na to ne more prodreti, se hitro spet umakne nazaj in

potem poskua znova z - zmotno zamiljeno - obnovljeno mojo raztrgati svojo lupino, - dejanje, ki so ga nekateri duhovi sposobni ponoviti ve tisokrat v eni sekundi. To dejanje se imenuje "bes", spremlja pa ga stalno naraajoa jeza. 30 In kaj e potem vidna posledica tega dejanja, ki bi ga lahko imenovali resnina "besna vroica"? 31 Ni drugega kot to, da drugi duhovi, ki so e mirni, so pa blizu razbesnelega duha, zautijo to vroico, in se nato v svoji zunanji polariteti vnamejo v podobno sovroico: ta se lahko iri toliko hitreje. ker so negativne lupine duhov, iz katerih pravzaprav sestoji zrak, postavljene tesno ena poleg druge. 3 In zdaj imamo pravzaprav e vse. Kajti ravno to vroico taknega duha zazna ivalsko oko in predvsem loveko, in ta zaznava je v resnici tisto, kar imenujete "svetljenje", ker je oko tako uravnano, da zazna to najtije utripanje. Vsako oko je namre samo po sebi bolj ali manj do polovice duhovno in do polovice materialno in ima s tem, kar tu imenujemo "svetloba", popolnoma enako polarnost, zato potem tudi lahko zazna in obuti vse, kar mu je sorodno. 33 e se potem na ta opisani nain katera koli takna duhovna polariteta v sebi vname, se zato tudi vsakokrat pojavi svetljenje. Svetljenje pa samo na sebi potem zopet ni ni drugega kot zajetje tudi tistih duhovnih polaritet, ki so v bliini takne duhovne polaritete, ki se je vnela, - to razirjanje pa se po stopnji velikosti in silovitosti vnete duhovne polaritete polasti blijih ali daljnih distanc in jih spravi v, eprav ne preburno, pa vendar obutno vroino stanje. Naravno bo vroica toliko slabotneja, kolikor bolj so drugje duhovne polaritete prostorsko oddaljene od tiste glavne polaritete, ki se je vnela. 34 Zdaj boste rekli: O svetljenju nam je zdaj vse jasno, toda e zmeraj ni o tem, zakaj vidimo osvetljene predmete po njihovi obliki, in tudi ni o stanju raznovrstnih svetlob in posehno e sonne svetlobe. 35 Samo toliko vam e povem, da to ne bo ve nobena velika umetnost, potem ko so glede tega e premagali najvejo teavo. 36 Kar potem zadeva gledanje predmetov, to ni samo na sebi ni drugega kot ovira tega nam e znanega razirjanja, ki popolnoma ustreza materialni, trdni obliki nekega predmeta, ali pa je podvojeno vraanje od kakrnega koli predmeta, od katerega dobi sunek od zadaj ali, da boste bolje razumeli, nasprotni sunek. 37 Kar pa zadeva sonno svetlobo, je njeno svetljenje istovetno svetljenju nam e znane iskrice. Razlika je v tem, da bela sonna svetloba izvira na skoraj enak nain od drhtenja ljubezni, kot vam znana rdekasta poarna svetloba od drgetanja jeze8; in ker sonna svetloba izvira od drhtenja ljubezni je tudi njena frekvenca razlina od frekvence svetlobe. ki izvira od drgetanja jeze. 38 V em pa je ta razlika, in kako bomo potem dosegli nao zmago glede nae ivalce. vam bo jasno pokazalo nadaljevanje. 39 In tako naj bo spet dovolj za danes.

Ljubezen drhti, jeza drgeta, op. prev.

10 Bistvo etra in sonne svetlobe

(23. marca 1842)

1 Morda ste kdaj pa kdaj e sliali, da kolikor globlje je kakno podroje na zemiji, toliko gosteji je tudi zrak v njem. To je isto naravna posledica, saj ne samo zrak, temve vse stvari, kolikor bolj se arkasto pribliajo skupnemu srediu, postanejo tudi gosteje. Kolikor bolj pa se od tega sredia oddaljijo, toliko rahleje stojijo ena ob drugi. 2 Kaj je sam na sebi zrak. ki obdaja neki planet, bi deloma e vedeli iz sedanjega sporoila, e ve pa iz drugih, e zdavnaj danih razlag o stvareh naravnega sveta9. 3 Da bi vas, moji ljubi, vendar reil daljega iskanja, vam povem e enkrat, da zrak kot vsa materija skupaj, ni ni drugega kot duhovno-materialni in materialno-duhovni konflikt in da so vse te duhovne potence, kolikor globlje leijo10, tudi toliko zlobneje, in kolikor vije nad planetom se zadrujejo, so tudi toliko ljubkeje, miroljubneje in stanovitneje. 4 Ko sedaj to vemo, nam ne bo teko spoznati vsaj v splonem pregledu Zemljo skupaj z zrakom, ki jo obdaja, po njeni vsebini; o tem lahko reemo: Celotno bistvo Zemljinega telesa z zrakom vred, ki ga obdaja, kakor dale ta tudi sega, ni ni drugega kot gradacija11, ki je bila postavljena v taken planet, da bi nastopili nam e znano pot vmitve. 5 In kaj napolnjuje prostrani prostor med soncem in planetom? boste vpraali. 6 Po mnenju raziskovaleev narave nastopi tu nadvse lahek in proen eter. Kaj pa bi fiziki rekli, e bi morati razvidno prikazati, kaj je pravzaprav ta eter? 7 Resnino, takno vpraanje bi si teko priborilo ceno petdesetih dukatov! Kajti prvi, etra ni mogoe opazovati skozi noben mikroskop, potem ko e veliko gostejega zraka noben mikroskop ne zazna veparcialno; toda kemino bi fiziki lahko preiskali eter, e bi le lahko dobili kaknega v svoje retorte. Toda, ker se podroje pravega etra zaenja ele pri viini dveh, treh, tirih in proti severnemu polu ele pri desetih nemkih miljah visoko nad Zemljo 12, bo pa vsem raziskovalcem narave nekoliko teko, da bi si zaradi svojih preiskav za svojega ivljenja od tam priskrbeli eter. 8 Mi pa bomo ubraii veliko udobnejo in zanesljivejo pot, namre pot notranje vere, zaupanja in pot resnine ljubezni. Po tej poti stoji kravjemu in ovjemu pastirju Sirius lagodno blije, kot po temni poti nadvse kratkovidnega lovekovega razumskega raziskovanja dena kaplja, ki je nadvse matematinemu raziskovalcu narave padla na nos.

Glej Zemlja in Luna. Prievanja narave in druga dela o Stvarstvu. (Lorber Verlag) Kolikor teji so atomi. (Opomba izdajatelja) Stopnjevanje. (Opomba izdajatelja) Od 15 kilometrov dalje. (Opomba izdajatelja)

10 11 12

9 ln tako povemo: Eter je prav tako duhovno bitje, ki je v razmerju do vseh planetov sicer pozitivno, do sonca pa je negativno. 10 Eter sestavljajo nadvse isti, miroljubni in potrpeljivi duhovi, kajti e ne bi bili takni, kako teko bi bilo planctom na poti okoli Sonca, ki je zelo dale razirjena tirnica, po kateri se mora planet premikati z izredno hitrostjo! 11 Ker pa so ti eterini duhovi nadvse isti, miroljubni in proni, njihov obstoj ne ovira gibanja bitij ali stvari, ki bi se hotele ali morale gibati, pa naj so e tako majhne in neznatne. 12 Vidite torej, moji ljubi, zdaj ko to vemo, gotovo ne bo ve teko ugotoviti svetljenja nekega sonca in irjenja njegovega svetljenja! Vendar, e preden zmoremo to storiti, moramo nameniti nekaj pogledov tudi svetleemu Soncu in se vpraati: Kako je tam in kaj se tam dogaja? 13 To je vendar nujno: kajti sicer bi se morali prej ali slej tudi sami vpraati: Kako bi lahko nekomu pojasniti posledico, e mu zamolimo vzrok? 14 Da je Sonce izjemno mono svetlee nebesno telo ni treba nikomur natanneje razlagati., kajti to povedo e njegove zdrave oi. 15 Kako pa postane tako nadvse mono svetlee? In kakna je njegova povrina in kakno je vse do svojega sredia? 16 Glejte, to je isto drugo vpraanje, na katerega moramo e isto na kratko odgovoriti, preden se lahko znova uspeno lotimo glavne teme. 17 Gotovo ste pri soncih morali postati pozorni le na njihovo izredno velikost, zaradi katere je neko sonce neredko en ali celo ve milijonkrat veje kot eden ali drugi njegovih planetov. 18 Kaj je torej Sonce samo zase? 19 Sonce samo zase je najpopolneji planet, in vsi drugi planeti so le trabanti tega velikega in popolnega planeta. 20 Odkod potem izvira i redna svetloba, ki obdaja taken popolni planet? 21 Svetloba izvira od duhovnega ljubezenskega veselja duhov, ki obdajajo ta popolni planet. 22 Ali so ti duhovi morda e popolni duhovi? 23 To vpraanje moramo spet razdeliti, in sicer na sedem razlinih tok, ki pa ne glede na to, ne bi smele biti preteke za temeljito razumevanje, ker so lepo razvrene ena poleg druge. 24 Teh sedem tok je torej sedem razlinih vrst duhov v Soncu, ki skupaj obestveno pogojujejo njegovo veliko svetlobo. 25 e hoete natanneje sponati notranjo naravo teh duhov, se ozrite na sedem zapovedi ljubezni do blinjega in - tem sedmim zapovedirn za podlago - na tiste tri, po katerih mora lovek spoznati svoj odnos do Boga, svojega Stvarnika, in e imate popoln ciklus zdruenja duhov na sonnern telesu. Tudi barve mavrice vam omogoajo spoznanje tega reda. 26 In kaj sledi iz te vnaprejnje pripombe? 27 lz te vnaprejnje pripombe ne sledi ni drugega, kot to, da je Sonce v svoji notranji sferi zbiralie sedmerih13 duhov. Med njimi so takni, ki bodo za preskunjo ele prestavljeni iz
13

Sedem vrst. (Opomba izdajatelja)

Sonca v planete, in spet takni, ki so se kot e popolni vrnili nazaj; in potem sestavlja prva skupina, ki se e mora spopolniti, notranjo vsebino sonnega telesa, druga, e spopolnjena skupina, pa zunanjo, svetlo ovojnico sonnega bitja. 28 Vidite, e bi bili sposobni nekoliko ostreje gledati, bi bil kamen spotike pravzaprav e odstranjen; toda ker e zmeraj slabo vidite in ste poleg tega tudi nekoliko nagluni, vam moram dodati, da so pravzaprav ti duhovi tisti, ki s svojim drhtenjem od ljubezni in ugodja povzroajo dejansko svetljenje Sonca. 29 Kar pa zadeva irjenje te svetiobe, vas opozarjam samo e na duhove, ki se morajo ele izpopolniti, in zato neprenehoma oddaljevati od Sonca. Tako imate vendar natanko pojasnjeno tisto irjenje svetlobe, o katerem je bil govor e prej pri nastanku planetarnega vozla, in s tem tudi bistvo e vekrat omenjenih atomsko majhnih ivalic, po katerih e spopolnjeni duhovi oddajajo svoja valovanja kot krepilni dar na pot tistim nepopolnim duhovom14, ki ele komaj zapuajo Sonce.

11 Muha kot zbiralka svetiobe in ivljenja

(24. marca 1842)

1 Gotovo si boste rekli: Vse lepo in prav; toda kaj naganja duhove prve vrste, ki e niso popolni, pro od Sonca v neskonne prostore? 2 Na to vam odgovarjam takole: Ni drugega kot moj veni red, zaradi katerega so sicer ti duhovi, ki odhajajo od Sonca, pozitivno-polarno nasieni, toda v bistvu in sami po sebi so samo negativni. 3 In kaj se zgodi, e se pribliata enaka pola? Tako dolgo se odbijata, dokler samo pozitivno nasieni, pa vendar v bistvu in sam na sebi negativni pol ne odvre vsega pozitivnega. 4 Vidite, kako so ta nam znana atomska bitja v bistvu negativna in lahko ostanejo v Soncu samo tako dolgo, dokler ohranijo le-ta znaaj. e pa preve poreno sprejemajo svetlobno nasienost s pozitivnega polarnega obmoja sonnih duhov, tako da se s tem po bistvu svetlobe le e zelo malo razlikujejo od pravih pozitivno-polarnih duhov, ki so e popolni, potem jih pozitivno-polarna bitja tudi pri prii izenejo, in to prav s poastno bitrostjo15. 5 Ti tako izgnani duhovi pa so v resnici izsevana sonna svetloba, ki se, e pade na kaken planet, prenese nanj po pozitivnem delu, in je torej s seboj vzeta svetloba ali e trajajoe ljubezensko-veselo drhtenje popolnih duhov. 6 Po negativnem delu pa se, posehno pri priblievanju kaknemu planetu, ta odhajajoa atomska bitja kmalu znebijo svojega pozitivnega dela in se potem kot antipolarna spet vraajo k Soncu: to
14 15

"Nepopolnim duhovom, ki ele komaj zapuajo sonce" je nujno dopolnilo izdajatelja. S svetlobno hitrostjo. (Opomba prevajalca)

je odsevanje sonne svetlobe. In ker se ta bitja zaradi svoje velike hitrosti premikajo venomer premortno, se tudi lahko pojasni, zakaj so predmeti, ki so obsijani s sonno svetlobo, nadvse jasno vidni, posebno e se v atmosferskem zraku ne pojavi vznemirjenje16. 7 Tako osvetljena oblika pa je v vseh svojih delih vidna, zato ker vsaka materija, ki kakno obliko sestavlja, ni nidrugega - to e veste - kot konflikt duhovnih potenc. 8 e torej ti hitri nosilci svetlobe iz Sonca zadenejo v neko obliko, ta takoj sprejme vase - glede na to, kakna je po svoji notranji vsebini - sebi ustrezne dele17, tiste ki zanjo niso uporabni, pa takoj odene z najvejo hitrostjo na vse strani. 9 Oko je torej samo sprejemni organ za raznovrstne razlike glavne ali odbite svetlobe; in te raznovrstne razlike svetlobe so potem tudi naravno oblikovalci vseh razlinih stvari v oesu, primernem za takne svetlobne razlike. 10 Ko sedaj to veste in kolikor je le mogoe s telesnimi uti razumete, vam mora konno vendarle postati jasno, da je s tem vse, kar koli se kae materialno, v bistvu vendarle nematerialno, in isto duhovno; samo duhovnega ne morete videti, ker e niste v duhovni polariteti. Ko pa boste neko v duhovni polariteti, bo takoj nastopila nasprotna pojavna oblika, zaradi katere boste potem gledali samo duhovno, vse materialno pa si boste morali zraven zamisliti, tako kot zdaj duhovno k materialnemu. Zato se tudi ne smete preve uditi, e tu in tam v tem sporoilu naletite na toke, ki vam niso preve jasne. Kajti, da bi vam e zdaj lahko popolnoma pojasnil vse te razmere, bi morali preiti iz materije v isto duhovno, vendar za to zdaj e ni as. 11 Kolikor pa je le mogoe doumeti duhovno v materialnem, vam je to sporoilo tudi dovolj pokazalo, po kako plitki poti morajo tisti, ki nimajo pred seboj ni drugega kot materijo; in nasprotno, kako nerazumijivi postanejo oni, ki pri svojih raziskavah s svojo modrostjo povsod posegajo dale prek meja materije. 12 Potem, ko smo s tem nadvse kratkim opisom predstavili razlike med svetlobo in svetlobo, ter med svetljenjem in svetljenjem in vam jih kolikor mogoe temeljito in razumljivo prikazali, smo tudi e postavili prvi okop nae zgradbe zmage. Vrnimo se torej spet k nai e skoraj pozabljeni ivalci. 13 Toda vidim, da vas zanima e eno vpra anje: Kakno delo bo dobila naa uboga muha med sonci in zemljami in med vsemi temi pravkar natetimi duhovi, ki proizvajajo in nosijo svetlobo? 14 Odgovor na to vpraanje dobite, e se vpraate: Kaj bo muha med duhovi, ki proizvajajo svetlobo, in tistimi, ki so nosilci svetlobe? 15 Muha, pravim, bo medij in postala bo duh, ki izbira svetlobo. 16 Vidite, tu je skrit velik vozel! 17 e bi lahko kdaj rekli: Sedaj razumemo to bitje in bi si pri tem morali priznati, da ne veste, na katerem staliu je - emu bi koristilo vae razumevanje? 18 Resnino vam povem: Bilo bi le malo razlike med tem, kako vidite muho ali kakno drugo stvar, ali kako to iv alco vidi kakna druga ival, razen da bi jo vi lahko poimenovali in rekli, da
16 17

Vznemirjenje zranih duhov.(Opomba izdajatelja) Absorcija komplementarnih barv. .(Opomba izdajatelja)

ima est nog, dvoje kril, eno telo, eno glavo in spada v kraljestvo letajoih uelk - in potem morda e dodali dve podmeni ali tri. 19 Stalie neke stvari je torej temeljna baza, in samo e iz nje opazujemo stvar, ele takrat se ta pokae v svoji popoini resninosti. 20 Kaj pa je resninost neke stvari? 21 Glejte in posluajte! Duhovno neke stvari je resninost! Dokler tega ne ugotovimo, je vse podobno pikavemu, votlemu orehu, v katerem ni niesar. 22 Stalie je torej baza; tako smo izrekli in tako se mora tudi potrditi. Gleite torej nao muho glede na to srednje stalie. 23 Ali je samo duhovna ali samo materialna? 24 Ne, morate rei, deloma je materialna - in zato ivi, in deloma duhovna. Kot neteta druga bitja je tudi ona med dvema glavnima polaritetama, namre med pozitivno ivo polariteto Sonca in negativno polariteto planeta, ki je nasproti soncu. 25 To torej pove, da je nevtralna, to se pravi, niti isto pozitivnia niti isto negativna. In, tako je tudi prav, dobro in resno: ni niti samo proizvajalka svetlobe, niti samo njena nosilka, temve zbiralka svetlobe. 26 Kai pa je svetloba? 27 Vemo, da se reprezentira iz gibljivosti ivljenja; torej sta svetloba in ivljenje eno in isto, in tako je svetloba samo en pojav ivljenja. 28 e pa je naa muha zbiralka svetlobe, zbiralka esa je potem e? Ali bolje: Ali ni potem zbiralka ivljenja? 29 Kako se torej to ivljenje izraa v muhi? Ali se morda e zmeraj kae v bleei svetlobi? 30 Morali bi biti slepi ali pa imeti fantastino oko, e bi lahko kdaj o kakni muhi trdili, da ste jo videli letati okrog svetleo kot kresnica. Ja, muha prav zgledno varuje ivljenje v sebi, ne pusti ga ve izarevati, in temno obleko je oblekla, da se lahko ivljenje e toliko bolj razmnouje v njej. 31 Vidite sedaj, moji ljubi, kdor na muhi ne spozna bistva poninosti, ta mora biti ve kot trikratno slep! 32 Vi poznate njeno vestransko koristnost; toda svetloba sveta je ne spozna. In tako mora biti pridna, marljiva, celo z vsakim gibom koristna muha izroena vsakrnemu zanievanju. Zakaj pa to? Ker je muha zbiralka ivljenja in raje v sebi pomnouje ivljenje, kot da bi z njim, uniujo samo sebe, blestela. 33 Ali zdaj vidite stalie, kako iz njega sevajo arki na vse strani, da bi dobro razsvetljeni mogli razvideti zmago, za katero se ta ivalca neprestano pogumno bojuje? 34 Kaj pa je pravzaprav ta zmaga? 35 Le vrnimo se k naemu staliu in dobro pazimo na vse take, ki smo jih doslej sliali! Ja, izhajajo od prvega razloga za nastanek svetlobe, dobro upotevajo vse o svetlobi razodeto,

moramo vendar z rokami in nogami obenem dojeti, da je med vsemi nalogami, ki si jih lahko zamislimo, najteje reljiva ta naloga, namre: 36 Kako se pusti prosto ivljenje zvezati in kako zbirati prej prosto obletavajoe ivljenje? 37 Pri nastanku planetov smo sliali, da muha kot prvo vidno bitje naseljuje taken planet. Tako smo tu videli muho prvi zbirati in sprejemati razpreno ivljenje; zdaj po svetlobi vidimo muho spet med sonci in planeti kot zbiralko ivljenja. 38 Kakna je razlika med sedaj in tistirn praasom, ko je bila muha e edini prebivalec neke Zemlje? 39 Po eni strani razlike sploh ni, kajti e danes prav tako kot takrat popolnoma ustreza svoji naravi in redu; toda po drugi strani je razlika spet neskonna, kajti muha stoji zdaj na najniji polarni konici18 ne samo zbiranja ivljenja, temve tudi vraanja le-tega v vedno veje in prisrneje potence in konno do naj- vije potence praivljenja samega. 40 Takrat je bil med njo in neskonno potenco e neskonni prepad; zdaj pa je ta zapolnjen tako s lovekim bitjem kot tudi s skoraj neskonno vrsto bitij, ki so bila pred lovekom. Ali ni treba na to gledati kot na neskonno razliko med takrat in sedaj? 41 Takrat sem vam pokazal, kaj je bila tedaj ta ivalca; sedaj vam kaem sicer isto - toda soasno vam bom pokazal tudi zmago. In zato je tudi neskonna razlika med tedaj in zdaj. Kajti takrat vam e nobena muha ne bi mogla peti o zmagi; zdaj pa to zmore. In tako je tudi med njeno takratno in sedanjo pesmijo neskonna razlika. 42 In kaj je ta neskonna razlika sama? 43 To je ravno zmaga! 44 In kaj je torej zmaga? 45 Odprite roko in zgrabite zmago pred svojim nosom! e pa e niste opazili, vam moram povedati isto naravnost: Dobljeno19 ivljenje je zmaga! 46 Kako pa je muha obdrala ivljenje? 47 Obdrala ga je s svojo veliko dejavnostjo; kajti tivljenje hoe biti dejavno! Obdrala ga je tudi s svojo veliko poninostjo; kajti iv ljenje se mora zbirati! Obdrala ga je z najbolj slepo vdanostjo v mojo voljo, ki vse uravnava; kajti vse ivljenje mora biti usmerjano, e hoe neko na doloen nain samo sebe najti in se samozavestno spoznati. 48 In e opazujete te toke in zakone, ki sem vam jih dal za veno ohranitev ivljenja, in vse to dobro primerjate med seboj, ter imate vedno pred omi, kaj je zmaga, boste konno tudi enkrat spoznali, kaj je miljeno v zaetni kitici Muhe, ki se glasi: Muha, muha, ona vam poje o zmagi! 49 Kajti to pesmico, ki sem vam jo dal e pred davnim asom, in je sestavljena iz le malo kitic, lahko od zaetka do konca gledate samo kot zaetno kitico te velike pesmi, ki sem vam jo dal zdaj. Ker v tej veliki pesmi spoznavate ele pravo muhino pesem o zmagi,in ker smo zdaj spoznali zmago, zato naj vsak20 izmed nas sam pri sebi odkrije to zmago in dobro pazi nanjo, da
18 19 20

Stopnji.(Opomba izdajatelja) "Dobljeno" v pomenu "ohranitve". "Vsak" je dopolnilo. (Opomba izdajatelja)

bomo s tem postajali edalje bolj sposobni, da se bomo med seboj bolj in bolj zblievali in tako na sebi izkusili konno najvejo zmago. Ta zmaga pa je ponovno zdruenje vsakega posameznega ivljenja z mojim pravenim ivljenjem. 50 Kako pa se bo to zgodilo brez najmanjega omejevanja, s imer bo vsako ivljenje ostalo samostojno na veke, ne glede na to, da je najgloblje povezano s praivljenjem, o tem naj nam v naslednjem in zadnjem sporoilu muha zapoje e eno majhno pesmico!

12 Muha kot simbol poninosti21

(Veliki petek, 25. marca 1842)

1 O tem, kaj razumemo z omejevanjem, ste v tem sporoilu sicer e dovolj sliali, pa ne samo v tem, temve tudi v ve drugih sporoilih, ste e vekrat sliali, da je lahko vsak samostojen, etudi je v svojem srcu najgloblje povezan s svojim Stvamikom. Toda ne glede na to vam e zmeraj ni jasno - vera ima e trdo polje in dua teko sprejema - kako bi mogel biti lovek duhovno popolnorna svoboden in samostojen, ko pa je vendar njegovo ivljenje tako povezano s Stvarnikovim praivljenjem, da skupaj z njim sestavlja eno samo ivljenje. 2 Resnino, to dojeti v zemeljski omejenosti je gotovo izredno teko, povem pa vam tole: Kdor se ne ui iz skromne muhine pesmice, ali sedaj e jasneje povedano, kdor se ne ui iz resnine, najgloblje poninosti na krievi poti, ja, e jasno in bolj razumljivo povedano, kdor se ne ui od mene, Oeta, ki sem najvija in najgloblja poninost, ta ne bo dojel in gotovo tudi nikoli razumel, kako morejo biti Oe in otroci eno. 3 Da pa bi si to lae in bolj utemeljeno predstavljali, si oglejmo e dve veliki stvari, namre velikega loveka, ki se tu imenuje "svet" in drugega velikega loveka, ki se tu imenuje "nebesa". 4 e gledamo na prvega loveka formalno materialno, lahko cela vesolja22 polna sonc in svetov imenujemo ivni koni njegovega bitja, in e se ima ta lovek v svoji veliini za popolnoma eno ivljenje, tako kot se imate vi, eno ivljenje, ali obstaja zaradi tega res samo iz enega ivljenja? 5 Mislim, da za to, da bi uvideli, da ta veliki vesoljni 1ovek23 ivi prav mnogokratno ivljenje, ni potrebno ni drugega, kot samo opazovati roj muh; te vam bodo s svojim brenanjem sporoile, da imajo e celo one kot prve ivalce zase sklenjeno ivljenje. Koliko bolj mora priznati isto lovek, in koliko bolj ele vsa Zemlja, polna ljudstev in drugih ivih bitij netetih vrst, in e veliko bolj sonce s svojimi popolnimi bitji, in e veliko veliko bolj eno osrednje sonce

21 22

Najprej je treba prebrati pesmico, ki je na koncu. (Opomba izdajatelja)

Hlsenglobe: neteto vesolij z vsemi svojimi galaksijami, sonci, planeti v eni globalni lupinasti ovojnici. (Opomba prevajalca)
23

Veliki lovek stvarstva. (Opomba izdajatelja)

za drugim s svojimi najpopolnejimi in najmonejimi duhovi, in konno e bolj v sebi sklenjena vesolja, ki vsebujejo skoraj neteto nebesnih teles, kaj ele bitij na njih. 6 In vendar vsa vesolja, vsa centralna sonca, vsa podcentralna, planetama in vsa druga pomona s svojimi planeti in vsemi bitji na njih, e prav pogledamo, niso ni drugega kot telesni deli tega velikega vesoljnega loveka, ki ima svoje ivljenje, tako kot vsak lovek od vas na Zemlji in skupaj z njo v tem velikem svetovnem loveku. 7 Vidite, to je bilo opazovanje z materialne strani. 8 Zdaj pa usmerimo svoj pogled na nebekega loveka, v primerjavi z njim je prej omenjeni veliki svetovni lovek ravno taken kot triljontinka atoma v primerjavi s prej omenjenim vesoljnim lovekom. 9 Ja, nebesa so, gledano loveko, tolikna, da bi bilo v eni sami cevki dlaice tega telesa dovolj prostora za netete milijarde vesolij, iz katerih sestoji prej omenjeni vesoljni lovek, in sicer tako, da bi se lahko v njej gibale, ne da bi se kdaj dotaknile sten te cevke! 10 Sedaj pa si zamislite, koliko ivljenj ima vendar ta nebeki lovek e v eni lasni cevki, in koliko ivljenj mora potem imeti v enem svojem udu, koliko ele v svojem srcu in koliko v vsem svojem telesu. In vendar misli ta celotni nebeki lovek sam o sebi, da je navaden lovek, ki ivi samostojno, sam zase, netete milijarde in milijarde najpopolnejih angelov in duhov v njem pa misli o sebi in ivi prav tako kot veliki nebeki lovek sam! 11 V nebekem loveku so e druga razmerja, po katerih enako mislea in enako ljubea bitja sestavljajo zvezo, ki sama zase podobno kot zemeljsko telo ali vsaj njegov del predstavlja popolnega loveka, ki spet v vsej svoji celoti tudi lahko uti in misli sam o sebi, kot da bi bil en sam samostojen lovek. 12 Poleg tega vam povem e tole: V. moji neskonnosti je celo ve takih nebes in vsaka nebesa zase so spet popoln lovek, in vsa nehesa skupaj ele tvorijo spet takega neskonnega loveka, ki si ga ne more zamisliti in obutiti nihe, razen mene, ker je le-ta pravzaprav moje telo ali Bog v svoji neskonnosti24, ki tu najodloneje in najjasneje misli in uti svojo samostojnost in edinstvenost - in vendar kolikna mnogoterost ivljenja je v njem! 13 e ti dve podobi samo malo primerjate in potem v duhu pregledate, ne morete prezreti, da se v venem in neskonnem ivljenju neteta ivljenja lahko prosto gibljejo in uivajo najvije slasti ivljenja, deli glavnega ivljenja pa so v Bogu. 14 Vidite, tako torej poje muha v svoji poninosti; in poninost je pravzaprav resnina poglavitna muha loveka samega! Kajti tako kot zaenja muha v svetnem delu zmagovati nad ivljenjem, enako zaenja tudi poninost v loveku sprejemati najsvobodneje ivljenje iz Boga in ga vsrkavati vase in potem z vztrajnostjo in s pogumom vzgoji in okrepi v sebi to veno svetie, ki je ivi Kristus v vsakem pravem loveku. In ko njegovo ivljenje preide v vse dele due in po dui tudi v meseno telo, potem je taken pojav, takno resnino delovanje v duhu vendarle zmaga, tista resnino najvija, ki bi si jo lovek sploh lahko izbojeval; kajti s to zmago je vendarle ujel v sebi najvije boje ivljenje, si ga z ljubeznijo prisvojil in tako postal eno z venim Bogom, Oetom vse ljubezni. 15 Povejte, ali ni to zmaga, o kateri vam poje muha?
24

Bogolovek (Bog in lovek). (Opomba izdajatelja)

16 In e hoete muho, ki vam tu poje o zmagi, prav razumeti, potem vpraajte svojo pravo muho v vas, ki je popolna poninost, in ta vam bo dala vliki odgovor: Ja, z njo boste dobili, pravo resnino zmago! 17 Tako kot je ljubezen sad poninosti, je tudi vena resnica ali svetiloba vse svetlobe sad ljubezni; in ker ljubezen raste iz poninosti in resnica iz ljubezni, je to prava rast in pravo drevo ivljenja in pravo drevo vsega svetega spoznanja ivljenja in vsega, kar je njegovo asno in veno. 18 Kdor pa hoe skrivnosti ivljenja izslediti, morda celo s svojim svetnim razumom, jih pa nikoli ne bo izsledil, temve bo z razumom izgubil e tisto malo ivljenja, ki si ga je neko pridobil v otrotvu. Kajti resnino vam povem: Kdor takni notranji besedi, ko se naznani - ali v srcu vsakega boljega loveka po opozarjajoi vesti, ali kot slina beseda iz ust kaknega obujenega, - ne verjame z otroko preprosto pobonim sreem, in potem ne ostane samo poslualec takne besede, ki se kvejemu le udi, vasih temu, vasih onemu, kar se v njej pojavi, - temve postane njen izvrevalec, - tu vam povem e enkrat: - resnino samo posluanje in gledanje ne bo pripeljalo v nebesa nikogar, pripeljalo ga bo edinole izvrevanje! 19 Vi pa ste v tem sporoilu sliali, da se ivljenje ne mora vrniti prej, dokler ni sojeno; hkrati morate to vedeti iz evangelija, kjer se glasi: "Ne jaz, temve beseda, ki sem vam jo govoril, vas bo sodila." 20 Vidite, torej je beseda sodnik za tistega, ki jo izvruje, za veno ivljenje - in za tistega, ki je ne izruje, za veno smrt; kajti nihe si gotovosti ne more pridobiti kar tako, temve le po dejavni poti kria po besedi, ki ne oznanja ni drugega kot poninost in ljubezen. Kdor pa je tu samo poslualec in ne ravna po ivi besedi, ki naj bi ga sodila za ivljenje, se ne bo mogel zdruiti z njeno pozitivno-ivo mojo, temve bo ostal v svoji negativni polariteti smrti, iz katere se bo teko v vsej venosti kdaj spet razvilo pozitivno-polarno ivljenje. 21 Kaj pa so prva znamenja takne obsodbe na smrt pri tistem, ki besede ne izvruje? 22 Prva znanenja so dvomi o pristnosti enega ali drugega dela bojega razodetja. 23 Kaj pa je taken dvom sam na sebi? 24 Dvom tu ni ni drugega kot nezavest notranjega ivljenja, zaradi katere pade duh nazaj vase in v dui ni druge svetlobe kot moten naravni somrak; pri tem izvira en del svetlobe od arkov duha, ki vedno bolj medlijo, prividni del naraajoe svetlobe pa od sveta, ki slepi celotno zavest. 25 Kam torej vodijo takne omedlevice duha, ne bo potrehno ve na veliko razlagati, e duh ne bo kmalu spet ponovno prebujen z monim izpolnjevanjem besede. 26 Kdor pa v tem ivljenju ne bo preel v resnino pozitivno polariteto venega ivljenja, se bo sam obsodil za negativno polariteto, iz katere ne bo nikdar ve vstal. 27 Ti dve polariteti pa sta v enakem razmerju kot duhovno in materialno, ali kot ivi notranji sade in mrtva zunanja lupina. 28 Kdor bo tu preel v sade, bo preel v ivljenje; kdor pa bo tu preel v lupino, bo tudi preel v smrt. 29 Vi pa vendar e veste, da ste v vsaki stvari, in tako e toliko bolj zanesljivo v Bogu, dve polariteti; in kot je boje bitje veno, tako morata biti veni tudi ti dve polariteti.

30 Kogar tu vodi beseda, skratka, e se sam ravna po njej, ta sprejema ivljenje vase in ustreza boji pozitivni polariteti, ki je tu najsvobodneja in najmanj omejena bit. 31 Kdor pa besede dejansko ne sprejme vase, ternve jo pusti tei samo skozi svoj negativni razum, tega bo beseda sama obsodila na negativno polariteto, ki je tu temeljno naelo vsega materialnega in s tem vse smrti in vse omejenosti. lz tega sledi, da naravnega sveta prav tako kot duhovnega ne bo nikoli konec, temve bo ostal kot vena negativno-polarna podlaga vsega duhovnega in svobodnega. Sami pa lahko presodite, katera usoda prinaa ve sree - na vekov veke biti vkljuen ali v negativno ali v pozitivno bojo polariteto, ali: biti veno angelski duh, najsvobodneji in poln uitka, ali izgnani Satan v mrtvem kamnu. 32 Za ivega je resnica sicer povsod, toda za mrtvega v vsej venosti ni nikjer svetlobe. 33 Nekaj je treha nositi s seboj, nekaj, kar zmeraj pomeni resnico 25; in ravno nekaj takega je nadvse dobra stvar, ja, to je veni krog ivljenja, v katerega morate prodreti, ki pa ni samo v zabavo razumu, temve se resno vrti samo v dejanju in ele potem nastane v njem resnica kot svetloba pravega ivljenja in ga docela preveva26. 34 Glejte; in e to razumete, boste gotovo razumeli tudi to, da je ton taken, kakrna je pial, ali svetloba takna, kakrno je ivljenje, in plailo takno, kakrno delo, ali spoznanje oziroma samozavest27 venega ivljenja v sebi takna kot ravnanje po besedi; in kakrna je gora, tak je ovinek, ali kakrno ivljenje, taken je njegov pot; in kakno srce, taken tudi njegov glas, ali kakna poninost v srcu, takna iva beseda v njem. 35 Zdaj boste komaj e vpraali: Kdo naj to razume; komu bo ta oljna veja zorela? Kajti iz tega sporoila ste zvedeli, kaj je resnica in kaj svetloba, zato boste torej tudi zlahka razumeli, da je resnica lu k svetlobi, in svetloba lu za sodbo, to pomeni, ali za sodbo, ki obrne ivljenje k ivljenju, ali nasprotno. 36 eprav vse povedano dobro premislite, morda e zmeraj ne razumete vpraanja: Mar lahko snubi sonca, s svetlobo pa oskruni Zemljo? Ali povedano po slovensko: Ali lahko slui dvema gospodarjema? 37 Kajti kako bi se lahko nekdo, ki tu snubi sonca ali ivo popolnost, s to svetlobo obrnil k zunanjemu svetu, da bi po njem samega sebe opeharil?! Ali, da boste e bolje razumeli: Kako naj si lovek, ki je s svojim razumom dosegel boje resnice, dosee veno ivljenje, e noe v sebi udejaniti besede?! 38 Taken je vendar tisti, ki oropan svetlobe, s svojo lenobo skruni zemeljsko kraljestvo, v katerem bi moral biti dejaven! Mar ne vedo celo fiziki, da se enake polaritete nikoli ne privlaijo, temve zmeraj odbijajo? e pa bo Zemlja lena, ali jo bo lahko kdaj nedelavnost oivila? 39 Zaradi tega je vendar jasno, da nihe ne more sluiti dvema gospodaderna - torej nedelavnemu razumu in ivemu dejanju hkrati. 40 Kdor pa lahko snubi sonca, ta naj s svetlobo ne skruni Zemlje, temve naj jo, nasprotno, blagoslavlja s svojo dejavnostjo, da se mu bo tudi Zemlja spremenila v Sonce.
25 26 27

Primerjaj pesem na koncu. (Opomba izdajatelja) Popolnoma preveva. (Opomba izdajatelja) Zavedanje samega sebe. (Opomba prevajalca)

41 Mrani dvomljivec naj torej bei, e jaz z vso veljavnostjo privlaim sonca. Toda kam? 42 Naj vpraa muho in povedala mu bo, v katero smer tee ivljenje, in kako se potern vraa, obloeno z oderukimi obrestmi; toda muha mu bo tudi povedala, kam e lahko bei, da, celo mora beati, e se noe z udejanjanjem besede vrniti nazaj k venemu ivljenju vsega ivljenja. 43 Komur so se e vsaj malo odprte oi, temu tudi ne bo treba dolgo iskati, in uzrl bo neskonnost, polno jelenov, ki dirjajo kot za stavo k pracilju, kamor se je usmerilo ivljenje e v nai muhi; kajti pojma "jeleni" in "vedno bolj svobodno ivljenje" oznaujeta isto. 44 In e veste to, veste tudi, kdo in kako lahko povzdiguje neskonno verigo vseh vrst bitij, ki se dviga k praviru vse svetlobe in vsega ivljenja. 45 Tu pa se postavlja vpraanje razumarskemu loveku, ali tudi on, nedejaven, kot je, zmore dvigniti to verigo, in enako tudi drugo in zadnje vpraanje: e ne bo nael sledi resnice z delom, kdo te bo odreil noi vene smrti? 46 Mislim, da to zadnje vpraanje ne potrebuje nobenega pojasnila ve, saj vam bo e iz samega spisa, da e se hoe kdo reiti noi vene smrti, mora biti ivi izvrevalec besede, - in ne samo poslualec, nazadnje celo kritik, ali kar je e huje, zanievalec ali celo zatajevalec moje besede. 47 Kdor pa hoe biti pravi izvrevalec besede, ta jo mora vzeti popolnoma resno, zato more potem z mojim ljubim Davidorn izrei: "Bog je rnoja prava resnica; pel in igral bom; to je tudi moja slava. Prebudite se, citre in harfe! Zgodaj bom vstal. Zahvaljeval se Ti bom, Gospod, med ljudstvi in pel Ti bom med ljudmi; kajti Tvoja milost sega tako visoko kot so nebesa, in Tvoja resnica nad oblake. O Bog, dvigni se nad nebesa in nad vso deelo Tvoja slava; da se bodo reili tvoji ljubi prijatelji, pomagaj s Tvojo desnico in me uslii! (Psalm 108)28. 48 Ali David tu ne poje, da prav resno misli na Boga? 49 Kako pa je sice rlahko Bog, pri loveku kot v besedi?! lovek mora torej resno misliti na besedo, zato naj poje ali poslua in potem pesni ali izvruje; in to je slava ali svetloba loveka samega. 50 David tu poziva citre in harfe in hoe zgodaj vstati, da bo potem nekaj storil, toda kaj? 51 Nidrugega kot izrekel besedo; kajti kdor sprejme besedo v svoje srce in po njej ravna, ta se mi zahvaljuje in me slavi na najboljih citrah in harfah, - in to pone med ]judstvi in med ljudmi, ali e je sredi med dvema vam e poznanima polaritetama in se sredi med njima vzpenja k Bogu, in se ne pusti premotiti niti od ljudstev, niti od ljudi, ali od svojega razuma, niti od svoje lenobe. 52 Resnino, komur je tako kot Davidu Bog prava resnica, ta zelo dobro ve, kako dale sega moja milost, ali kako dale sega ivljenje iz mene v vse vene prostore, ki so nebesa, o katerih vam je bilo danes dovolj povedano. Ve tudi, kaj so "oblaki resnice", namre da so to duhovi venega ivljenja. 53 Kdor resno misli na Boga, ta v sebi spozna zmago in prav tako klie z Davidom: "Dvigni se, Bog, nad nebesa - ali nad moje prejnje ivljenje -, in Tvoja slava - ali Tvoja iva svetloba - naj se izlije nad vso deelo mojega bitja, da se tako vsi ljubi prijatelji, ali vsi, ki so se obrnili k ivljenju, pa naj bodo na kateri koli stopnji e, kmalu reijo vsega, kar je smrtno!"
28

Slovenski prevod v Svetem pismu je precej drugaen. (Opomba prevajalca)

54 Komur je tako kot Davidu Bog prava resnica, bo enako kot on e na koneu klical: "Gospod, moj Bog in moj Oe, glej, moje srce je prepolno ljubezni do Tebe! Glej, iz te globine svoje poninosti vzdihujem in vpijem k Tebi, da bi mi pomagal s svojo desnico, ali da bi mi dal pravo svetlobo ivljenja in bi potem mogel biti s Teboj eno edino popolno ivljenje; in tako me uslii, moj Bog!" 55 Vidite, to je prava pronja za tistega, ki lahko sam pri sebi ree v duhu in v vsej resnici: "Bog je moja prava resnica!" 56 Kajti kdor resno misli na Boga, se bo tudi povsem obrnil k Bogu in se ne bo z enim odesom oziral nazaj na svet in samo z drugim k Bogu. Ne samo svoje oi, temve vse svoje bitje bo dvignil k Bogu! Toda verjemite mi, da je zdaj taken as, da je prav malo resnosti do Boga, in vse lovetvo je prelo v najvejo mlanost, in poslednjo kapljo ivljenjske moi, ki jo e ima, uporablja samo za posvetno. 57 Koliko k meni vraajoega se ivljenja bo prilo iz tega, boste lahko, ne da bi si belili glavo, preteli na prste, in bodite prepriani, da tukaj ne bomo rabili besed "neteto" in "neskonno"! 58 Ali naj se morda zaradi tega bojimo? O moji ljubi otroii, nikakor! Kajti vse gre svojo pot, ki jo predpisuje moja usmerjevalna beseda, ali navzgor, ali navzdol; in isto prosto povedano: eprav je bila Zemlja odkupljena za veliko ceno in postavljena v srede med moji neskonni polariteti, je ne glede na to v irni neskonnosti e zelo veliko svetov, na katerih ivijo zvesteji otroci kot na tem edinem najbolj nehvalenem. In vendar nobeni drugi Zemlji nisem storil tega, kar sem storil tej! 59 Vendar venosti e ni konec; njeno trajanje je neskonno! Gorje tej Zemiji, e bom svoje srce odvrnil od nje in ga naklonil kateri drugi! 60 Dobro si zapomnite vse, kar ste sprejeli v tej Muhi in se ravnajte po tem! Odvrzite dale svoj razum, zato pa toliko bolj pribliajte svoje srce, pa boste prepoznali v sebi resnino zmago ivljenja in se boste lahko vzdignili k sedemkratni svetlobi in k trikratni svetlobi nad sedemkratno svetlobo! 61 Konno pa vam povem e tole: e bi kdo e dvomil in ne bi mogel popolnoma verjeti taknemu sporoilu, da bi potem postal dejaven v svojem srcu, za tega je bolje, e se ga ne dotakne; kajti e se ga je dotaknil, si je okrepil notranjega sodnika k smrti. e pa se ga ni dotaknil, bo tudi njegova sodba laja in pot do negativnega pola znosneja, in se bo morda po venostih lahko obrnila. 62 Kdor pa ga bere in ga ima za krepak kaipot k ivljenju in se ravna po njem, resnino, ta je v sebi e zmagovalec, vse to je na vekov veke edina sveta ljubezenska volja vaega Oeta. Amen. --