Atsu{i ^ITOSE

EKONOMSKITE TE[KOTII I SOCIJALNATA ZA[TITA ZA VREME NA TRANZICIJATA VO MAKEDONIJA

Voved

zmina pove}e od edna decenija otkako socijalisti~ite zemji od centralna i isto~na Evropa pristapija kon transformacija od planski vo pazarni ekonomii. Iako re~i si site zemji za vreme na ranite godini od tranzicijata se sudrija so golem pad na nacionalnite ekonomii, razlikata vo tranzicionite performansi pome|u ovie zemji stana poizrazita od sredinata na 1990-te godini. Dodeka zemkite od centralna Evropa napravija zna~aen napredok vo tranzicijata kon pazarna ekonomija i se na pragot na priklu~uvawe kon Evropskata Unija, zemjite od Jugoisto~na Evropa (JIE) s# u{te gi trpea posledicite od transformacijata. Iako poslednive godini be{e napraven odreden napredok, pove}eto od zemjite od Jugoisto~na Evropa seu{te go nemaat dostignato ekonomskoto nivo od pred

D-r Atsu{i ^itose (Atsushi Chitose, PhD) e profesor po razvojna ekonomija na Fakultetot za politi~ki nauki i ekonomija na Univerzitetot Tokai, Japonija; vo momentov gostin-istra`uva~ na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje.

116

Atsu{i ^ITOSE

tranzicijata (EBOR, 2003). Vo zemjite na Jugoisto~na Evropa, za vreme na tranzicijata, `ivotniot standard zna~itelno opadna, stepenot na siroma{tija se zgolemi, a neednakvosta na prihodite se pro{iri (Milanovi}, 1997; Hutton and Redmond, 2000; World Bank, 2000, 2002). Celta na ovoj trud e da gi istra`i ekonomskite te{kotii i odnesuvaweto na lu|eto vo sovladuvawe na vlo{enite `ivotni uslovi za vreme na tranzicijata, so Republika Makedonija kako primer za prou~uvawe (case study) od zemjite na Jugoisto~na Evropa. Posebno, fokusot e staven na odlikite na ekonomskata neednakvost i socijalnata za{tita vo makedonskoto op{testvo vo tranzicija. Ovoj dokument e podreden na sledniot na~in: Sledniot oddel dava kratka slika na makedonskata tranziciska ekonomija. Tretiot oddel e posveten na analizata na ekonomskata neednakvost od region do region i od generacija do generacija. ^etvrtiot oddel se zanimava so merkite {to gi prezemaat makedonskite gra|ani protiv raste~koto ekonomsko propa|awe od gledna to~ka i na nacionalnata i na semejnite ekonomii. Vo pettiot oddel natamu se razgleduvaat merkite na naselenieto vo ramkite na socijalnite za{titni sistemi vrz osnova na institucionalniot analiti~ki priod, razvien od Douglas C. North (1990). Pregledot i zaklu~ocite se dadeni vo posledniot oddel. Pregled na Makedonskata ekonomija za vreme na tranzicijata Od 1989-90 godina Makedonija go transformira svojot stopanski sistem od planska vo pazarna ekonomija1. Za vreme na procesot na transformacija Makedonija se sudri so golemi ekonomski te{kotii. Kako i vo drugite tranzicioni zemji, tranzicijata zapo~na so nasleduvawe neefikasni proizvodni strukturi na javnite (op{testvenite) pretprijatija kombinirano so meko buxe1

Makedonskite istra`uva~i se soglasuvaat deka periodot 1989-1993/94 e period povrzan so formiraweto na slobodna pazarna ekonomija (UNDP, 2001: 15). Isto taka, Fisher i Sahay (1999) ja definiraat 1990 god. kako startna to~ka na reformite vo Makedonija vo nivnata analiza na tranzicionite iskustva od zemja do zemja. Sepak, tie zabele`uvaat deka e kontroverzno da se odreduva po~etnata to~ka na tranzicijata za zemji koi ve}e vovele del od pazarnite mehanizmi vo socijalisti~kio re`im, kako {to se porane{na Jugoslavija i Ungarija.

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

117

tirawe, tovar koj vode{e kon ekonomsko opa|awe. Zgora na toa, ovoj trend be{e vlo{en i od faktori specifi~ni za zemjata, vklu~uvaj}i go gubeweto na sojuznite (federalnite) transferi, gubeweto pristap do pogolemiot, za{titen jugoslovenski pazar, kako i od nadvore{ni udari predizvikani od gra|anskite sudiri vo sosednite zemji, sankciite na Obedinetite Nacii protiv Sojuzna Republika Jugoslavija (Srbija i Crna Gora), i od blokadata na ju`nata granica, nametnata od Grcija (World Bank, 1998)2. Kako rezultat na toa, realniot BDP zna~itelno opadna i e se u{te pod nivoto od pred tranzicijata (okolu tri ~etvrtini od nivoto vo 1989 godina), iako stopanstvoto od 1995 godina postepeno se oporavuva. Tabelata 1 pretstavuva pregled na glavnite makroekonomski pokazateli. Odlikite na makedonskata tranziciona ekonomija najdobro mo`at da se ilustriraat preku niskata inflacija, povolnata fiskalna ramnote`a, pogolema nevrabotenost i ograni~ena pari~na masa vo optek. Niskite stapki na inflacija i povolnata fiskalna ramnote`a od sredinata na 90-tite godini se tolkuvaa kako pokazatel na uspehot na programata za stabilizacija inicirana vo 1994 (World Bank, 1998). Vladata sproveduva{e pretpazlivi fiskalni i monetarni politiki povrzani so re`im na fiksen kurs na stranskite valuti. Isto taka, niskoto nivo na pari vo optek e posledica na restriktivnata monetarna politika; sepak, istovremeno se smeta deka toa e odraz na strukturata na stopanstvoto koe se karakterizira so pregolema zavisnost od stranskite valuti i so nesozrean doma{en pazar na pari. Postojano visokite stapki na nevrabotenost se pripi{uvaat na poniskata mobilnost na rabotnata sila, kako i na zna~itelnoto namaluvawe na pobaruva~kata za rabotna sila povrzano so prevrabotenosta koja vle~e koren od institucionalnoto nasledstvo od socijalisti~kiot period, vo ogromno namaluvawe na proizvodstvoto i na privatizacijata za vreme na tranzicijata.
2

Macours i Swinnen (2000a) gi nabrojuvaat pri~inite za zna~itelno opa|awe na autputot vo po~etnite godini od tranzicijata vo zemjite na JI Evropa kako {to se: izborot na reformskite politiki, inicijalnite uslovi, prekin na vrskite vo razmenata, regionalnite tenzii i konflikti i statisti~kite problemi. Od ovie faktori, inicijalnite uslovi, prekinot na vrskite vo razmenata i regionalnite tenzii i konflikti se smetaat za glavni pri~ini za stesnuvawe na makedonskata ekonomija.

118

Atsu{i ^ITOSE Tabela 1 Makroekonomski performansi za vreme na tranzicijata

(vo %) Stabili Oporavuvawe i rast zirawe
-1,2 16,4 1,2 2,5 1,4 0,8 3,4 4,3 4,5

Devestirawe

Period Godina 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Realna stapka na rast 0,9 -9,9 -7,0 -8,0 -9,1 -1,8 na BDP Promena na cenite 1.246 608,4 114,9 1.664 338,4 126,5 (potro{uva~ka) Stapka na n.a 18,5 19,2 27,8 28,3 31,4 nevrabotenost Vladina potro{uva~ka n.a n.a n.a 49,1 53,6 45,8 vo BDP Fiskalen deficit vo n.a n.a -4,5 -9,8 -13,4 -2,7 BDP Tekovni transakcii vo n.a -9,1 -5,5 -0,8 0,6 -5,3 BDP M2 vo BDP n.a n.a n.a n.a 89,1 39,2 2,3 -1,3 6,5

37,7 31,9 36,0 34,5 32,4 32,2 39,0 37,1 35,1 35,0 35,4 34,9 -1,0 -1,4 -0,4 -1,7 0,0 1,8

-5,0 -6,5 -7,8 -7,5 -0,9 -2,1 11,0 10,5 12,2 13,3 16,1 17.7

Izvor: EBOR, Tranziciski Izve{taj, razli~ni izdanija

Tabela 2 Nivoa na realni neto plati i nadomestoci na vrabotenite na tranzicijata

1989* 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Indeks na realnata 123,6 100,0 87,5 58,4 75,3 67,6 64,7 65,0 65,1 67,5 70,0 69,8 68,5 neto plata (1990=100) Indeks na realnite n.a. 100,0 90,3 62,6 70,1 74,2 70,1 71,6 60,8 64,7 69,6 67,1 61,9 nadomestoci na vrabotenite (1990=100) Realni nadomestoci 91,3 71,1 74,5 64,9 66,9 65,3 61,6 61,9 51,1 51,9 51,7 46,6 45,9 na vrabotenite vo BDP (%) * Brojkite za 1989 se baziraat na statistikite presmetani po metodot na nacionalnite transferi kako op{testveniot proizvod (namesto BDP) i primatelite od naselenieto (nadomestoci na vrabotenite). Podatocite doa|aat od Statisti~kiot godi{nik na Republika Makedonija za 1993 (str. 191).

Izvor: Zavod za statistika na Republika Makedonija, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, razli~ni izdanija.

Tabelata 2 gi poka`uva trendovite i indeksite (1990=100) na prose~nata neto plata i vkupniot nadomestok na vrabotenite na nacionalno nivo (nadnici i plati, dodatoci na plati, op{testveni pridonesi, danoci na plati i drugi nadomestoci) za periodot 1989-2001 godina. Indeksot na tro{ocite za `ivot

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

119

vo trudov e koristen kako deflator (1990=100). Opa|aweto na neto platata i na realniot nadomestok na vrabotenite poka`uva deka za vreme na tranzicioniot period `ivotniot standard na naselenieto se vlo{il. De fakto, visokiot stepen na siroma{tija stana op{ta odlika na makedonskoto op{testvo. Stapkata na siroma{tija dostigna pove}e od 40% vo 2000-ta godina (EBRD, 2002: 152), skokaj}i od 20% vo 1996 i 4% vo 1991 godina (World Bank, 1999: ii).3 Ekonomskata neednakvost za vreme na tranzicijata Me|uregionalna neednakvost Vo Makedonija tranzicijata dovede do zna~itelno opa|awe na nacionalnata ekonomija, no vlijanieto ne be{e podednakvo od region do region. Tabelata 3 pretstavuva pregled na nekolku merewa na neednkvosta na prihodite vrz baza na op{testveniot proizvod po glava na `itel za porane{nite 34 op{tini, za periodot 1986-1995 godina. Podatocite proizleguvaat od razni oblasti vo Statisti~kiot godi{nik na Republika Makedonija, a istra`uvaniot period e ograni~en na ranite godini od tranzicijata poradi nekolku ograni~uvawa vo raspolo`livite podatoci.4 Godi{niot prosek za periodot 1986-1988 (A) se smeta kako

Stapkata na siroma{tija varira vo raspolo`livata lieratura mo`ebi poradi razlikite vo metodologiite (vklu~uvaj}i ja i definicijata na siroma{tijata) i od koristenite podatoci. Na primer, Dauti i Jovanovski (2002: 18) uka`uvaat deka 56,8% od populacijata vo 2002 `iveeele pod linijata na siroma{tijata, dodeka Nikolovska i Siljanovska-Davkova (2001: 35) tvrdat deka indeksite na siroma{tijata bile 9% vo 1994, 21% vo 2000 i 47,5% vo posledno vreme. Jakimovski (2002: 292) isto taka, tvrdi deka stapkata na siroma{tija (vo pogled na glava na `itel indeksot) e 29,4% vo ruralnite oblasti i 22,0% vo Skopje vo 2000-tata. Prvo, mereweto na vkupnata ekonomska aktivnost vo sredinata na 90-tite se promeni od OP vo BDP. Dodeka statisti~kite podatoci od 1989 god. stanaa oficijalno dostapni, razdelot na op{tinsko nivo ostana nedostapen. Vtoro, makedonskiot lokalen administrativen sistem se promeni vo 1996-ta rezultiraj}i so rekonfiguracija na lokalnata jurisdikcija na 123 op{tini, {to sistemski ne korespondira na 34-te op{tini od pred 1996. Kone~no, zbirnie statistiki za prihodot (bez ogled na merewata) se nedostapni vo oficijalnite statistiki na op{tinsko nivo po 1995 godina.

120

Atsu{i ^ITOSE

predtranziciska sostojba, a prosekot od srednite 90-ti (B) kako indikator na tranzicionite efekti5. Pove}egodi{niot prosek se o~ekuva da ja kontrolira slu~ajnosta vo nekoja poedine~na godina. Soodnosot na sekoe merewe na needenakvosta za srednite 90-ti (B) nasproti ona od 1990 (C) isto taka e prika`ano kako referenca.
Tabela 3 Regionalna neednakvost na prihodite za vreme na tranzicijata
1986-88 Presek 1989 [A] Maks./min. Koeficient na varijacija (n) Koeficient na varijacija (w) Gini koeficient (n) Gini koeficient (w)
2)

1994-95 1990 [C] 4,7 6,9 -11,51) 7,2 10,4 10,9 10,0 1991 1992 1993 1994 1995 Presek B/A [B] 11,0 1,50 1,42 1,37 1,14 1,18 1,57 1,57 1,60 1,49 1,34 1,24 1,18 1,77 1,53 B/C

7,3

0,477 0,415 0,455 0,551 0,449

0,553 0,661 0,697 0,679

0,534 0,448 0,545 0,616 0,500 0,650 0,734 0,727 0,731 0,255 0,230 0,233 0,287 0,247 0,259 0,283 0,297 0,290 0,277 0,242 0,278 0,319 0,271 0,309 0,333 0,323 0,328

Theil Entropy indeks (n) 0,0459 0,0357 0,0407 0,0665 0,0426 0,0541 0,0690 0,0747 0,0718 Theil Entropy indeks (w) 0,0554 0,0403 0,0566 0,0765 0,0511 0,0735 0,0887 0,0848 0,0867

Zabele{ka: 1) Op{testveniot proizvod vo Kavadarci bil -25,0 pri nacionalen prosek od 100. 2) (n) go poka`uva mereweto na neednakvosta presmetano koga na site op{tini im se dava ednakva te`ina (1/34), dodeka (w) go poka`uva mereweto na neednakvosta preku udelot na sekoja op{tina vo nacionalnata populacija kako te`ina. Izvor: Zavod za statistika na Republika Makedonija, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, razli~ni izdanija.

Tabelata 3 poka`uva deka na po~etokot na tranzicijata vo Makedonija ve}e postoele golemi dispariteti vo prihodite od region do region, dodeka so tekot na vremeto vakvite dispariteti se pro{irile. Site presmetani merewa generalno poka`uvaat nagorni trendovi (B/A>1, B/C>1), sugeriraj}i deka dokazite za pro{iruvawe na me|uregionalnite dispariteti ne se ~uvstvitelni na razli~nite merewa na neednakvosta.
5

Fisher i Sahay (1999) ja postavuvaat 1988 (T-2) kako predtranziciska godina za Makedonija, so ogled deka 1990 (T) e startna godina na tranzicijata vo Makedonija. Isto taka, makedonskata ekonomija za vreme na raniot tranziciski period (1989-93) ima{e mnogu varirawa(vidi Tabela 1) poradi transformacijata kon pazarna ekonomija (vidi fusnota 1); ottamu, statistikite od ovie godini bi mo`ele da imaat golemi gre{ki vo merewata.

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

121

Grafikon 1 Promeni vo nivoata na relativen prihod za porane{nite 34 op{tini me|u 1990 i 1995
400
Centar

350

Op{testven proizvod po `itel vo 1995 (nacionalniot prosek = 100)

300

250
Gazi Baba

200
Bitola Kisela Voda

150

100

Karpo{ Tetovo ^air

50

0 0 50 100 150 200 250 300

Op{testven proizvod po `itel vo 1990 (nacionalniot prosek = 100)

Grafikonot 1 ja ilustrira promenata na nivoto na relativniot regionalen prihod na sekoja od 34-te porane{ni op{tini vo pogled na op{testveniot proizvod po glava na `itel, pri nacionalen prosek ednakov na 100 me|u dve godini, 1990 I 1995. Nabquduvawata locirani nad linijata od 45 stepeni gi poka`uvaat op{tinite koi gi zgolemile regionalnite nivoa na prihodi vo nacionalnata ekonomija, dodeka onie pod linijata od 45 stepeni do`iveale pad na nivoata na relativnite regionalni prihodi. Kako {to poka`uva grafikonot 1, samo osum op{tini gi podobrile nivoata na relativniot prihod, dodeka drugite 26 op{tini do`iveale pad na nivnite nivoa. Osumte op{tini {to gi poka~ile nivoata na relativen prihodi se pet op{tini na teritirijata na Skopje (Gazi Baba, Karpo{, Kisela Voda, Centar i ^air), kako i Bitola, Gostivar i Tetovo. Specifi~no e deka Centar zna~itelno ja zgolemile nivnata va`nost za nacionalnata ekonomija vo periodot 1990-1995 godina. Bidej}i vo ovoj period nacionalniot prosek na op{testveniot proizvod po glava

122

Atsu{i ^ITOSE

na `itel opadna za okolu edna ~etvrtina, evidentno e deka 26-te op{tini bea soo~eni so zna~itelno opa|awe na realnite regionalni prihodi. Pro{iruvaweto na me|uregionalnata neednakvost na prihodite mo`e da se karakterizira preku zgolemenata koncentracija na ekonomski aktivnosti od nacionalen karakter vo centralnite delovi na Skopje6. Isto taka, se poka`a deka nekolku op{tini koi imaat relativno golemi lokalni gradovi (Bitola, Gostivar i Tetovo), kako i ostanatite locirani vo Skopje (Gazi Baba, Karpo{, Kisela Voda i ^air) mo`at da gi izdr`at tranziciskite udari, {to rezultira so pomalo opa|awe na nivoata na regionalniot prihod. Poradi nemo`nosta da se dobijat relevantni podatoci ne mo`no da se napravi kvantitativna analiza na me|uregionalnata raspredelba na prihodot vo poslednive godini. Sepak, postojanata tendencija za koncentrirawe na ekonomskite aktivnosti vo Skopje za vreme na tranzicioniot period, sugerira deka stepenot na me|uregionalnata neednakvost na prihodite malku se promenila od sredinata na 90-te7. Me|ugeneraciska neednakvost Me|u|eneraciskata ekonomska neednakvost e istra`uvana preku sporedba na stapkite na nevrabotenost od edna do druga
6

Nie gi preocenivme merewata na neednakvosta (t.e.Gini koeficientite) so isklu~ok na Centar i Gazi Baba. Preocenuvaweto poka`a deka ne postojat zna~itelni razliki vo Gini indeksite za vreme na nabquduvaniot period. Ovie rezultati potvrduvaat deka {ireweto na me|uregionalnata neednakvost za vreme na nabquduvaniot period vo Makedonija prvenstveno se dol`i na zgolemenata koncentracija na nacionalnite ekonomski aktivnosti vo Centar i Gazi Baba. Ima podatoci koi sugeriraat na namaluvawe na me|uregionalnata neednakvost na prihodite vo docnite 90-ti. Spored Jakimovski (2002: 292), `ivotnite uslovi pozna~itelno se vlo{ile vo Skopje otkolku vo ruralnite oblasti vo periodot 1997-2000. Stapkite na siroma{tija vo pogled na indeksot po glava na `itel se 23,3% vo 1997 i 29, 4% vo 2000-ta za ruralnite oblasti, dodeka za Skopje tie iznesuvaat 12,5% i 22,0%. Isto taka, vo drugite urbani oblasti stapkata na siroma{tija opadnala od 20,3% vo 1997 na 17,8% vo 2000-ta. Sepak, postoi i drug izve{taj koj poka`uva na preovladuvaweto na golem jaz vo pojavata na siroma{tijata me|u urbanite i ruralnite oblasti (3 pati pove}e vo ruralnite otkolku vo urbanite (EBOR, 2002: 91).

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

123

starosna grupa za vreme na tranzicijata. Bidej}i Izve{tajot za rabotnata sila (vo soglasnost so metodata MOT) be{e iniciran vo 1996 godina, podatocite se ograni~eni na periodot od 1996 do 2001 godina. Tabelata 4 poka`uva deka postoele golemi dispariteti vo vrabotenosta od generacija do generacija, no od druga strana so tekot na vremeto tie se namaluvale. Vo 1997 godina stapkite na nevrabotenost kaj mladata generacija bea dosta visoki; 80,4% kaj starosnata grupa od 15-19 godini, 71,9% kaj grupata 20-24, i 53,8% kaj starosnata grupa 25-29 godini. Sepak, stapkite na nevrabotenost kaj mladata generacija so tekot na vremeto se namalile; 57,6 kaj 15-19, 55,7 kaj 20-24 i 44,1 kaj grupata 25-29 godini vo 2001 godina. Od druga strana, stapkite na nevrabotenost kaj starosnite grupi nad 30 godini generalno ne poka`uvaat trendovi na namaluvawe vo periodot od 1996 do 2001 godina.
Tabela 4 Stapkite na nevrabotenost po starosni grupi za periodot 1996-2001
(vo %) 1996
15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65Nepoznato Vkupno 76,7 66,6 48,2 34,5 21,9 15,8 14,8 10,3 9,3 10,1 3,0 11,7 31,9

1997
80,4 71,9 53,8 37,5 26,9 20,2 18,0 13,8 12,0 77,0 0,3 28,2 36,0

1998
76,6 68,8 51,8 38,2 23,0 19,8 15,9 16,9 15,8 8,1 1,5 34,5

1999
66,3 61,7 51,2 36,2 26,5 18,0 15,9 17,8 15,5 8,8 5,0 32,4

2000
60,7 59,6 49,7 36,0 25,5 21,6 17,7 16,9 18,4 11,3 7,8 32,2

2001
57,6 55,7 44,1 36,0 26,0 20,8 16,9 16,8 14,3 10,8 3,1 30,5

2001/1996
0,75 0,84 0,91 1,05 1,19 1,32 1,15 1,63 1,53 1,07 1,04 0,96

Izvori: Zavod za statistika na Republika Makedonija, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, razli~ni izdanija.

Povisokite no namaluva~ki stapki na nevrabotenost kaj mladata generacija se povrzani so promenata na pravata na vrabotenite za vreme na tranzicijata. Vo raniot period na tranzicijata, vrabotenite odr`uvaa povisoko nivo na sigurnost na rabotnite mesta poradi prorabotni~kiot sistem nasleden od socijalisti~kiot re`im. Vo ovoj kontekst, masovniot pad na pobaruva~kata za rabotna sila vo tranzicijata najprvin ja vlo{i situa-

124

Atsu{i ^ITOSE

cijata so vrabotenosta na mladite lica. Ova e zatoa {to nevrabotuvaweto novi rabotnici be{e najlesnata merka za firmite da go namalat brojot na vrabotenite. Od sredinata na 90-tite, pak, pravata na vrabotenite stanaa zna~itelno poslabi poradi napu{taweto na prethodnata prorabotni~ka legislativa8. Kako rezultat na toa, otpu{tawata na rabotnicite stanaa mo`ni bez soglasnost na vrabotenite. Faktorite {to ne se od pravna priroda isto taka vlijaea vrz promenata na strukturata na nevrabotenosta od generacija do generacija vo vtorata polovina od 90-tite godini. Prvo, zabrzuvaweto na privatizacijata I namaluvaweto na brojot na vrabotenite vo javnata administracija zaedno sozdadoa masovni otpu{tawa na postari lica. Vtoro, strukturata na pobaruva~kata na rabotna sila se promeni vo korist na mladata generacija so postapnoto navleguvawe na pazarniot sistem i globalizacijata vo ekonomijata. Mladite rabotnici imaat pove}e izgledi da bidat barani vo raste~kiot sektor (na pr. komercijalniot i vo drugi uslu`ni dejnosti) zatoa {to se poprilagodlivi na novoto biznis opkru`uvawe (na pr. modernata tehnologija i pazarno orientiranata biznis kultura) i zatoa {to nivnite nadnici se pomali. Postarite, isto taka, mo`e da se posmatraat i kako generacija koja {to e ranliva od tranzicionite rizici. Dodeka nivoto na starosnata penzija vo odnos na prose`nata neto plata be{e 95% vo 1990 godina, taa opadna na 75% vo 1995-ta i na 71% vo 1999-ta godina, poradi porastot na primatelite I ograni~enite javni fondovi vo uslovi na postojana ekonomska stagnacija9. Sepak, se poka`uva deka postarata generacija e vo mnogu podobra situacija vo pogled na li~noto bogatstvo vo sporedba so mladata generacija. Mnogu lu|e na vozrast vo docnite 40-ti poseduvaat

Napu{taweto na socijalisti~kiot sistem za vreme na tranzicijata zna~itelno ja potkopa sigurnosta na rabotnite mesta na vrabotenite. Za detalite okolu zgolemenata nesigurnost na rabotnite mesta vidi Glava 3 od National Human Development Report (UNDP, 2001: 31-49). Nivoto na stariot penziski nadomest vo odnos na prose~nata neto plata bazirano na presmetkite na avtorot za prose~nata isplata na starosnite penzii po lice so koristewe na brojot na vkupnite korisnici i vkupnite izdatoci dobieni od Statisti~kiot godi{nik na Republika Makedonija.

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

125

nekakov sopstven imot (osobeno, stamben) akumuliran od periodot na socijalizmot se do ranite 90-ti godini. Vo po~etnite godini na tranzicijata nekoi od niv kupija stanovi vo prethodna op{testvena sopstvenost vo koi{to `iveeja vo socijalisti~kiot period po poniski ceni od pazarnite, dodeka drugi dobija akcii od porane{nite op{testveni pretprijatija kade {to bea vraboteni, pod pod povolni uslovi vo procesot na privatizacijata. Isto taka e vistina deka, iako tranzicijata prinudi mnogumina postari rabotnici porano da se penzioniraat, na eden del od niv im bea ponudeni relativno dobri ispratnini pri penzioniraweto. Zatoa, mo`e da se ka`e deka mladite lica za vreme na tranzicijata bea najmnogu o{teteni vo pogled na ekonomskite mo`nosti (bilo tekovni ili kapitalni). Za vreme na tranzicijata pomladite lu|e se soo~ija so te{kotii vo nao|awe rabota; tie, istotaka, nemaa pravo da steknat del od porane{niot op{testven kapital i imaat ograni~en pristap kon privilegiite na socijalnoto osiguruvawe. Sepak, od sredinata na 90-tite, me|ugeneraciskata ekonomska neednakvost se namaluva{e kako rezultat na promenite vo rabotnoto zakonodavstvo i na strukturata na pobaruva~kata na rabotna sila. Merkite na naselenieto protiv ekonomskite te{kotii za vreme na tranzicijata Promeni vo nivoata na prihodite i na potro{uva~kata od gledna to~ka na nacionalnata ekonomija Grafikonot 2 gi opi{uva trendovite na nadnicite i platite, nadomestokot na vrabotenite i individualnata potro{uva~ka po konstantni ceni vo 1990 koi se presmetani so koristewe na zbirnite podatoci za nacionalnite transakcii vo periodot 1990-1996 godina. Tabelata 5 gi sumira bazi~nite statistiki (sredstvo; standardna devijacija, SD; i koeficient na devijacija, KD). Grafikonot 2 poka`uva deka individualnata potro{uva~ka bila pogolema bilo od nadnicite i platite bilo od nadomestokot na rabotnicite niz celiot period 1990-1996 godina. Iznenaduva~ki, individualnata potro{uva~ka bila vo prosek za 50% pogolema od nadnicite i platite. Ova bi mo`elo da se objasni preku nekolku karakteristiki na makedonskata ekonomija: rasprostra-

126

Atsu{i ^ITOSE

netosta na neformalnite aktivnosti vo ekonomijata10; dobro postavenite socijalni programi; pomalku razviena monetarna ekonomija; i prisustvo na drugi (formalni) mo`nosti za prihod osven tekovnite prihodi od plati (na pr. proda`ba na li~en imot i povlekuvawe na za{tedite).
Grafikon 2 Li~nata potro{uva~ka, kompenzaciite za vrabotenite i nadnicite/platite vo periodot 1990 - 1996
400

Milioni denari (ceni na nivo od 1990)

350 300 250 200 150 100 50 0

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

Tabela5 Promeni vo individualnata potro{uva~ka, nadomestoci na vrabotenite i nadnicite i platite vo periodot 1990-1996
vo mil. denari (ceni vo 1990) SD 22,7 43,9 26,9 CV 0,07 0,16 0,13 304 277 208

1990 = 100 1995 Individualna potro{uva~ka Nadomestoci na vrabotenite Nadnici i plati 84,5 70,1 77,4 88,0 71,6 79,2

1996 Prose~no

na % vo BDP plati/nadnici 73,4 66,8 50,3 1,46 1,33 1,00

Izvor: Zavod za statistika na Republika Makedonija, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, razli~ni izdanija

10

Nikolovska i Siljanovska-Davkova(2001:18) tvrdata deka obemot na neformalnite ekonomski aktivnosti iznesuvaat 30-40% od BDP.

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

127

Kako {to e prika`ano vo Grafikonot 2 i vo Tabelata 5, variraweto na individualnata potro{uva~ka za vreme na tranzicijata be{e pomalo otkolku variraweto na nadnicite i platite ili nadomestokot na vrabotenite. Ova go odrazuva odnesuvaweto na lu|eto koi vo tekot na vremeto go stabiliziraat nivoto na nivnata potro{uva~ka, i e vo soglasnost so ekonomskata teorija. Ova implicira deka makedonskiot narod se stremi da gi odr`i predtranzicionite nivoa na potro{uva~ka kompenziraj}i go namaluvaweto vo tekovnite prihodi od plati preku prihodi od drugi izvori vo tranziciskiot period. Promeni vo nivoata i strukturata na prihodite i potro{uva~kata od gledna to~ka na ekonomijata na doma}instvata Tabelata 6 ja prika`uva zbirnata statistika na glavnite komponeneti na godi{nite prihodi (raspolo`livite fondovi) i rashodi (iskoristeni fondovi) po lice za vreme na periodot 1990-2001 godina za koja podatocite doa|aat od Izve{tajot za potro{uva~kata na doma}instvata sproveduvan sekoja godina od Zavodot za statistika na Republika Makedonija. Tabelata 6 sugerira nekoi interesni odliki vo odnos na makedonskoto doma}instvo. Prvo, ne postoi razlika vo varijaciite vo tekot na vremeto me|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodi (KV=0,12). Vtoro, prihodite od redovna rabota iznesuvaa pomalku od edna polovina od vkupnite prihodi na doma}instvoto a, nivnoto varirawe vo tekot na vremeto be{e pogolemo, so KV od okolu 0,22. Treto, namaluvaweto na prihodite od redovna rabota bea kompenzirani preku zgolemuvawe na prihodite od drugi izvori kako na pr. prihodi od vonredna rabota i prihodi od penzisko i drugi osiguruvawa. Ovoj obrazec na odnesuvawe e vo soglasnost so obrazecot iznajden od od makroekonomskite podatoci kako {to e pogore navedeno. Vo pogled na obrascite na odnesuvawe na doma}instvata vo odnos na rashodite, najprvo e zabele`ano deka tie vo tekot na vremeto ishranata u~estvuvala so okolu 40%. Realnite rshodi za ishrana zna`itelno opadnale vo ranite godini od tranzicijata; sepak, tie od sredinata na 90-tite poka`uvaat re~i si isti nivoa (okolu tri ~etvrtini od nivoto vo 1990 god.). Vtoro, udelot za domuvawe vo vkupnite rashodi na doma}instvata be{e mnogu mal, so okolu 2%. Ova e odraz na povisokata stapka na domuvawe vo sopstveni

128

Atsu{i ^ITOSE Tabela 6 Promeni vo nivoata i strukturata na prihodite i tro{ocite kaj ekonomijata na doma}instvata vo periodot 1990-2001 (1)
1990 = 100 1995 vo denari (ceni od 1990) SD
1.669 1.640 1.468 108 314 341 138 451 508 130 3 12

2001 Prose~no
69,9 67,9 54,3 148,9 80,3 109,2 259,2 22,0 101,2 0,0 13.556 12.542 6. 657 644 1.241 1.945 316 676 1.063 1.001 2 12

CV
0,12 0,13 0,22 0,17 0,25 0,18 0,44 0,67 0,48 0,13 1,97 1,00

% Vkupno (prosek)
100,0 92,5 49,1 4,8 9,2 14,3 2,3 5,0 7,8 7,4 0,0 0,1

Vkupni prihodi (raspolo`livi 70,8 sredstva) Pari~ni sredstva 68,7 Prihodi od redovna rabota 55,7 Prihodi od vonredna rabota 128,0 Prihodi od imot/du}an 2) 54,0 Prihodi od penzisko osiguruvawe 82,1 Drugi prihodi od socijalno osiguruvawe 226,5 Namaluvawe na gotovinata vo doma}instvoto Drugi prihodi Vrednost na potro{uva~kata po 51,6 vidovi 104,9 Krediti i zaemi Prihod po vidovi 4,4 -

Vkupni tro{oci (koristeni 70,9 70,4 13.518 1.660 100,0 0,12 fondovi) Li~na potro{uva~ka 72,6 77,3 11.414 1.158 0,10 84,4 Hrana 76,9 75,8 5.589 505 0,09 41,3 Obleka i obuvki 51,7 52,0 916 235 6,8 0,26 Ogrev i osvetlenie 76,1 79,7 1.030 110 0,11 7,6 Higiena i zdravje 96,5 140,4 672 86 0,13 5,0 Transport i komunikacii 96,8 110,0 1.028 166 0,16 7,6 Domuvawe 91,3 79,5 243 28 0,12 1,8 [tedewe 65,5 38,4 1.539 0,32 492 11,4 Zabele{ka) 1) So isklu~ok na 1991 poradi nedostapnost na podatocite 2) Od 2000, ova be{e zameneto so "neto prihodi od zemjodelstvo". Izvor: Zavod za statistika na Republika Makedonija, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, razli~ni izdanija.

stanovi i na faktot deka pove}e generacii/semejstva vo Makedonija najverojatno `iveat zaedno. Treto, udelite za ogrev i osvetlenie kako i za transport i komunikacii bea relativno visoki (7-8% od vkupnite rashodi na doma}instvata) so pomali varirawa vo tekot na vremeto. Ova sugerira deka elektri~nata energija i koristeweto na avtomobili/avtobusi se potrebi vo sekojdnevniot `ivot na obi~niot Makedonec. ^etvrto, namalenoto nivo na rashodi za obleka i obuvki be{e zna~itelno, dodeka varirawata vo niv vo tekot na vremeto bea golemi. Ova implicira deka lu|eto imaat tendencija da ja namalat potro{uva~kata soo~eni so opa|aweto na prihodite vo doma}instvoto za vreme na tranzicijata.

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

129

Kone~no, i pokraj nivnite golemi varirawa vo tekot na vremeto i zna~itelnoto nivno opa|awe poslednive godini, za{tedite, vo prosek, so~inuvaa okolu 11% od site koristeni fondovi. Ova izgleda nekonzistentno so obrascite na odnesuvawe na stranata na prihodite deka namaluvaweto na prihodite od redovna rabota delumno se nadomestuva so namaluvawe na gotovinata ili so prihodi od imotot. Nekonzistentnosta bi mo`ela da proizleguva od problemot na agregacijata; imeno, pokazatelite koristeni ovde se proseci po lice presmetani od site primeroci vo Izve{tajot za potro{uva~kata na doma}instvata. Sepak, istovremeno, relativno povisokite za{tedi bi mo`ele da se smetaat kao izraz na op{tata sklonost na Makedoncite da {tedat {to, mo`ebi, e povrzano so makedonskata tradicija*. Socijalna za{tita Ovoj oddel ima za cel da gi prodiskutira merkite {to gi prezema makedonskoto naselenie protiv ekonomskite te{kotii za vreme na tranzicijata vo ramkite na socijalnata za{tita. Vrz osnova na priodot vo analizata na instituciite, razvien od North (1990), socijalnata za{tita bi mo`ela da se klasificira vo formalna i neformalna za{tita. Vo ovoj trud nie definirame deka formalnata za{tita vo op{testvoto e funkcija na podelen rizik, izgradena vrz formalni pravila (zakoni i pravna regulativa), kako {to se programite za socijalna pomo{, dodeka neformalnata za{tita zna~i funkcija na podelen rizik vo op{testvoto vo ramkite na neformalnite pravila, vklu~uvaj}i gi tradiciite, obi~aite i normite na odnesuvawe. Formalna za{tita Kako i vo drugite zemji, postojnata formalna za{tita vo makedonskoto op{testvo pretstavuva sistem na socijalna pomo{, vklu~uvaj}i gi zdravstvenoto osiguruvawe, osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, penzii i socijalna pomo{ za posiroma{nite doma}instva. Javnite transferi vo razni formi nesomneno pridonesoa da se ubla`i vlo{uvaweto na socijalnata i ekonomskata sigurnost
*

Ova mo`e da bide ilustrirano so frazata "ood pernica".

130

Atsu{i ^ITOSE

za vreme na tranzicijata. Raste~koto zna~ewe na prihodite od penziskoto osiguruvawe i drugite osiguruvawa vo ekonomiite na doma}instvata e jasno potvrdeno vo Tabelata 6 vo prethodniot oddel. Na relativno dobro postaveniot sistem na socijalna pomo{ se gleda kako na nasledstvo od socijalisti~koto op{testvo. Sepak, za{titata vo tekovniot period e vo process na tranzicija. Poradi raste~kata tekovna neramnote`a me|u prihodite i rashodite pri stagnantna ekonomija, Vladata pove}e nemo`e da im pru`a na lu|eto privilegii koi se zasnovaat na prethodniot sistem na socijalna pomo{. U{te pove}e, neefikasnosta na sistemot osobeno se poka`a vo procesot na negovata primena. Se poso~uva deka onie koi ne se podobni da bidat korisnici dobivaat socijalni privilegii, dodeka onie koi se pogodni, niv ne gi dobivaat (World Bank, 1999: 62-63). Vo vakva situacija ve}e se napraveni razni reformi vo oblasta na zdravstvenata za{tita i vo rabotni~koto osiguruvawe (UNDP, 2001). Mo`e da se re~e deka Makedonija e vo proces na zamena na prethodnata formalna za{tita so za{tita koja bi trebalo da bide poefikasna vo sproveduvaweto i poodr`liva vo finansiraweto. Sepak, neizbe`na posledica od toa }e bide toa {to novite programi na socijalna pomo{ }e gi namalat obemot i dlabo~inata na socijalnata i ekonomskata sigurnost vo op{testvoto. Vo procesot na zamena na formalnata za{tita, vo Makedonija po~naa da se voveduvaat nekoi novi vidovi za{tita. Na implementacijata na regionalniot razvoj bi mo`elo da se gleda kako na edna od takvite merki. Regionalniot razvoj ima cel da ja podobri ruralnata `ivotna sredina preku obezbeduvawe socijalna infrastruktura od pomali razmeri (vodovodi, pati{ta, u~ili{ta, zdravstveni kliniki i dr.) vo stopanski nedovolno razvienite podra~ja niz celata zemja. Se o~ekuva podobruvaweto na uslovite za `ivot na go zgolemi povratot na nevrabotenite lica od urbanite sredini vo ruralnite podra~ja kade {to bile rodeni11. Dokolku ruralnite oblasti mo`at da poslu`at kako
11

Regionalniot razvoj ima pove}ekratni celi: zgolemuvawe na ruralnata naselenost povrzano so namaluvawe na migracijata od ruralnite kon urbanite oblasti, osobeno kon Skopje, revitalizacija na ruralnite ekonomii, za{tita na zemji{teto vo ruralnite oblasti i nacionalnata odbrana, osobeno vo ridsko-planinskite i pograni~nite oblasti.

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

131

za{tita vo opsorbiraweto na nevrabotenite od urbanite podra~ja pru`aj}i im vtora {ansa vo nivnite `ivoti, na regionalniot razvoj bi mo`elo da se gleda kako na politika koja bi pridonela vo ekspanzijata na za{titata vo op{testvoto12. Va`no e da se prepoznae deka regionalniot razvoj mo`e da i pridodade novi funkcii na postoe`kata za{tita. Prvo, toj mo`e da gi namali me|uregionalnite dispariteti koi postojat vo op{testvoto, kako {to e prika`ano vo tretiod oddel. Postojnata formalna za{tita e ograni~ena na konvencionalna funkcija kako {to se transferite na prihodite od generacija do generacija i od doma}instvo do doma}instvo. Vtoro, toj mo`e da pridonese vo podobruvawe na odr`livosta na socijalnata za{tita. Dodeka javnite transferi kaj konvencionalnata za{tita slu`at kako terapija na kratok rok, regionalniot razvoj se o~ekuva da obezbedi stimulansi i pottik za avtonomen razvoj na ruralnoto naselenie na sreden i dolg rok. Neformalna za{tita Za vreme na tranzicijata makedonskiot narod se stremi da gi ubla`i se pogolemoto ekonomsko opa|awe i nesigurnost preku sorabotka pome|u ~lenovite na semejstvoto pove}e otkolku poedine~no da se borat so niv. Mo`e da se re~e deka semejniot sistem so silni rodninski vrski vo makedonskoto op{testvo funkcionira{e kako neformalna za{tita. Ova se gleda od podatokot deka tri ~etvrtini od nevrabotenite ne bea klasificirani kako siroma{ni (World Bank, 1999: 29). Nesovpa|aweto me|u nevrabotenosta i siroma{tijata mu se pripi{uva na prisustvoto na programite za socijalna pomo{ kako {to se privilegiite za nevrabotenite. Sepak, nesovpa|aweto isto taka upatuva na obrazecot na odnesuvawe na makedonskiot narod; {to }e re~e, lu|eto gi spodeluvaat raste~kite rizici pome|u ~lenovite na semejstvoto. Semejniot sistem pridonese vo ubla`uvawe na me|uregionalnata ekonomska neednakvost vo forma na transfer na prihodite spodeluvawe na li~nata sopstvenost od generacija do gene12

Sepak, posledniot izve{taj za golemiot jaz vo pojavata na siroma{tijata me|u ruralnite I urbanite oblasti (EBOR, 2002: 91) poka`uva deka dosega efektite od planot za regionalen razvoj mo`ebi se ograni~eni.

132

Atsu{i ^ITOSE

racija vo ramkite na semejnite edinici. Zabele`ano e deka pomladite lu|e vo Makedonija mo`at da za{tedat na izdatocite za domuvawe `iveej}i zaedno so nivnite roditeli. Duri i ako eden mlad diplomec ima sre}a da dobie redovna rabota, taa ili toj nemo`at da si dozvolat da platat kirija za stan od nejzinata/ negovata plata vo gradovi kako Skopje. Ne e nevoobi~aeno mladi bra~ni dvojki da odberat da `iveat so nivnite roditeli vo stanovi sopstvenost na nivnite roditeli,ili vo ku}i izgradeni so pro{iruvawe ili renovirawe na ku}ite na nivnite roditeli. Ova se odrazuva so ponisko u~estvo na tro{ocite za domuvawe vo vkupnite rashodi na doma}instvoto, kako {to be{e spomenato vo prethodniot oddel. Isto taka, rasporeduvaweto na izvorite na prihodi na doma}instvoto mo`e da stane vozmo`no preku me|usebna sorabotka na ~lenovite na semejstvoto i rodninite. Vsu{nost, razmenata na informacii za rabotni mesta (koi ponekoga{ vodat kon novo vrabotuvawe povrzano so nepotizam) i privatnite transferi na privilegiite od socijalnata pomo{ (na pr. privilegiite na starosnite penzii) se vr{at vrz osnova na rodninski vrski. Me|usebnata kooperacija zasnovana na rodninski vrski ne e ograni~ena samo na ~lenovite na semejstvoto koi `iveat zaedno vo isti ku}i. Sorabotkata e pro{irena na transfer na prihodite od region vo region. Specifi~no, doznakite od ~lenovite na semejstvoto koi rabotat vo stranstvo se prepoznaeni kako va`en izvor na prihodot na doma}instvata iako nivnata uloga vo ekonomijata na doma}instvata ne e to~no poznata13. Zgora na toa, obezbeduvaweto hrana od ruralnite do urbanite doma}instva I gotovinskite transferi od urbanite do ruralnite doma}instva, zasnovani na rodninski vrski, se tipi~no odnesuvawe vo Makedonija. Se smeta deka ovie privatni transferi od region vo region, do izvesen stepen pridonesle za ubla`uvawe na me|uregionalnata ekonomska neednakvost.

13

Jakimovski (2002: 293) naveduva deka udelot navedenite doznaki vo vkupnite prihodi na doma}instvata e okolu 3% prose~no, me|u vkupniot primerok na doma}instva vo Izve{tajot za potro{uva~kata na doma}instvata za 2000ta godina spored Zavodot za statistika na Republika Makedonija. Toj, isto taka, tvrdi deka aktuelnite doznaki poslednive godini mo`ebi se prika`ani vo pomal iznos i deka doznakite imaat pogolem udel vo vkupnite prihodi vo albanskite zaednici.

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

133

Silnite rodninski vrski se makedonskata tradicija. Vo tekot na svojata istorija, pred vospostavuvaweto na jugoslovenskata federacija, Makedonija re~i si sekoga{ bila zastra{uvana ili okupirana od sosednite zemji. Vo ovoj kontekst, Makedonija mo`ebi vostanovila menaxment na li~niot rizik zasnovan na semejnite edinici vo podgotovka za nesigurnata idnina. Navistina, semejniot sistem odigra va`na uloga vo podnesuvaweto na padot na `ivotniot standard i vo opstojuvaweto na ekonomskata neednakvost od region do region i od generacija do generacija za vreme na tranzicijata na makedonskaoto op{testvo. Se razbira, prepoznavaweto na va`nata uloga {to semejnite vrski ja odigraa vo sekojdnevniot `ivot mo`ebi nema tolku da pomogne vo razbiraweto na makedonskoto odnesuvawe vo tekot na tranzicijata; sepak, nivnoto ignorirawe bi dovelo do pristrasno gledawe na kapacitetot na tolerancija {to go ima makedonskoto op{testvo sprema ekonomskite te{kotii14. Pregled i zaklu~oci Ovoj trud ima za cel da gi istra`i ekonomskite te{kotii i odnesuvaweto na lu|eto vo spravuvaweto so vlo{enite uslovi za `ivot za vreme na trazicijata, so Republika Makedonija kako primer za prou~uvawe (case study). Fokusot e staven na karakteristikite na ekonomskata neednakvost i na merkite {to gi prezemaat lu|eto protiv ekonomskite te{kotii vo ramkite na socijalnata za{tita. Se poka`a deka pome|u regionite opstojuva zna~itelni dispariteti vo prihodite, prosledeno so koncentracija na ekonomskite aktivnosti vo Skopje. Isto taka, od generacija do generacija postoe{e golema ekonomska neednakvost; najseriozno be{e pogodena mladata generacija. Vo ovoj kontekst, lu|eto se

14

Ova bi mo`elo da se objasni so nesovpa|aweto vo pogledite na ispitanicite i istra`uva~ite navedeni vo Early Warning Report No.1, 2003 (UNDP). Makedonskiot narod na pra{awata na nevrabotenosta i siroma{tijata ne gledaat kako na zakana za obi~niot sekojdneven `ivot nitu vo sega{nosta nitu vo idnina, dodeka istra`uva~ite do{le do zaklu~ok deka problemite so siroma{tijata i nevrabotenosta dostignale takvo kriti~no nivo {to nivniot destabilizira~ki potencijal treba da se zeme seriozno (UNDP 2003: 31).

134

Atsu{i ^ITOSE

obiduvaat da go ubla`at vlo{uvaweto na `ivotniot standard preku steknuvawe prihod od pove}e izvori (vklu~uvaj}i gi javnite transferi od najrazli~ni programi za socijalna pomo{, povlekuvawe na za{tedite i proda`ba na imotot), kako i preku namaluvawe na dnevnite tro{oci kako {to se hranata, oblekata i obuvkite. Vo Makedonija formalnata za{tita, kako {to se programite za socijalna pomo{, nesomneno pomogna do, izvesen stepen, vo odr`uvaweto na `ivotniot standard za vreme na tranzicijata. Sepak, istovremeno semejniot system, koj se smeta kako neformalna za{tita, odigra va`na uloga vo ubla`uvaweto na padot na `ivotniot standard kako i vo opstojuvaweto na ekonomskata neednakvost kako od region do region taka i od generacija do generacija za vreme na tranzicijata. Semejniot sistem so silni rodninski vrski e posebna karakteristika, op{toprisutna vo balkanskite op{testva. Zatoa, analiti~kata ramka zasnovana na socijalnata za{tita {to e prika`ana vo ovoj trud, se o~ekuva da dade korisen priod vo analizata na pra{awata za socijalnata i ekonomskata nesigurnost vo drugite zemji od jugoisto~na Evropa za vreme na tranzicijata. Prevod od angliski: Dobri Milevski

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

135

Rezime Celta na ovoj trud e da gi istra`i ekonomskite te{kotii i odnesuvaweto na naselenieto vo spravuvaweto so vlo{enite uslovi za `ivot za vreme na tranzicijata vo Republika Makedonija. Se poka`a deka, za vreme na tranzicijata, `ivotniot standard zna~itelno opadna, dodeka niz regionite i generaciite preovladea golema ekonomska neednakvost. Vo ovoj kontekst, lu|eto se obiduvaat se pogolemoto ekonomsko opa|awe i nesigurnost da gi podnesat preku ostvaruvawe prihodi od pove}e izvori i preku namaluvawe na dnevnite izdatoci. Vo Makedonija, formalnata za{tita, kako {to se socijalnite programi, nesomneno pomogna vo izvesna merka da se odr`i nivoto na `ivotniot standard za vreme na tranzicijata. Sepak, vo isto vreme, semejniot sistem, koj se smeta kako neformalna za{tita, odigra va`na uloga vo podnesuvawe na vlo{eniot `ivoten standard i opstojuva~kata ekonomska neednakvost i od region do region i od generacija do generacija.

Atsushi CHITOSE ECONOMIC HARDSHIP AND SOCIAL SAFETY NET DURING THE TRANSITION IN MACEDONIA Abstract The objective of this paper is to investigate economic hardship and peoples behaviours in coping with worsening living conditions during the transition in the Republic of Macedonia. It is found that the living standard has substantially declined while large economic inequality has prevailed both across regions and across generations in the transition. In these contexts, people try to alleviate the growing economic decline and insecurity by gaining income from multiple sources and by reducing daily expenditures. In Macedonia, a formal safety net such as social welfare programs has undoubtedly helped sustain the levels of living standards to a certain extent during the transition. However, at the same time the family system that is viewed as an informal safety net has played an important role in alleviating the deterioration in living standards and the persistence of economic inequality both across regions and across generations during the transition.

136 Referenci:

Atsu{i ^ITOSE

Cowell, F., 1995, Measuring Inequality (2nd ed.), London: Prentice Hall/Harvester Wheatsheaf. Dauti, D. and B. Jovanovski., 2002, The Challenge of Macedonias New Beginning, K.S. Brown, P. Farisides, S. Ordanoski, and A. Fetahu (eds), Ohrid and Beyond: A Cross-ethnic Investigation into the Macedonian Crisis, London: Institute for War & Peace Reporting. European Bank for Reconstruction and Development (EBRD), Transition Report , various issues, London: European Bank for Reconstruction and Development. Fisher, S. and R. Sahay, 1999, The Transition Economies after Ten Years, a paper presented at the AEA meetings in Boston, January 2000 and at a conference on The Ten Years After: Transition and Growth in Post-Communist Countries organised by the Center for Social and Economic Research Foundation held in Warsaw, Poland, October, 1999. Hutton, S. and G. Redmond (eds), 2000, Poverty in Transition Economies, London: Routledge. Jakimovski, J., 2002, Rural Poverty in the Republic of Macedonia, Pesevski, M (eds), Collaboration among Balkan Countries in Development of Agriculture and Food Production: Proceedings of the Paper Presented on the First Scientific Meeting of Balkans Agricultural Economics 27 and 28 June 2002: Skopje, Society of Agricultural Economists of Republic of Macedonia, 292-305. Macours, K. and J.F.M. Swinnen, 2000, Causes of Output Decline in Economic Transition: The Case of Central and Eastern European Agriculture, Journal of Comparative Economics, Vo.28, No.1, 172-206. Milanovic, B., 1997, Income, Inequality, and Poverty during the Transition from Planned to Market Economy, Washington, DC: World Bank. Nikolovska, N. and G. Siljanovska-Davkova, 2001, Macedonian Transition in Deficiency: From an Unitarian to a Bi-National State, Skopje: Magor. North, D.C, 1990, Institutions, Institutional Change and Economic Performance, New York: Cambridge Univ. Press. Statistical Office of the Republic of Macedonia, Statistical Yearbook of the Republic of Macedonia, various issues, Skopje: Statistical Office of the Republic of Macedonia. United Nations Development Programme (UNDP), 2001, National Human Development Report 2001: Social Exclusion and Human Insecurity in Macedonia, Skopje: UNDP.

Ekonomskite te{kotii i socijalnata za{tita za vreme na ...

137

United Nations Development Programme (UNDP), 2003, Early Warning Report: FYR Macedonia, No.1, 2003, Skopje: UNDP. World Bank,1998, FYR Macedonia, Country Economic Memorandum: Enhancing Growth, World Bank. World Bank,1999, Former Yugoslav Republic of Macedonia: Focusing on the Poor, World Bank. World Bank, 2000, Making Transition Work for Everyone: Poverty and Inequality in Europe and Central Asia, Washington, DC: World Bank. World Bank, 2002, Transition: The First Ten Years Analysis and Lessons for Eastern Europe and the Former Soviet Union, Washington, DC: World Bank.