SEMINARSKI

(Demokratija)

RAD

www.BesplatniSeminarskiRadovi.com

SADRAJ
UVOD.............................................................................................................2
1. DEMOKRA !"A # SU$ !%A ! &%A'A"......................................................................( 2. RA&VO" DEMOKRA !"E KRO& !S OR!"U............................................................) *. OS%OV%! OB+!,! DEMOKRA !"E..........................................................................*.1. O.lik posredne demokrati/e......................................................................................*.2. O.lik neposredne demokrati/e................................................................................10 *.2.1. &a i protiv........................................................................................................11 *.*. O.lik pol1neposredne demokrati/e.........................................................................12 (. !2OV! 3VRS E4 DEMOKRA !"E...........................................................................1* (.1. 2oliti5ka demokrati/a..............................................................................................1( (.2. Ekonomska 3ind1stri/ska4 demokrati/a...................................................................16 (.*. Masovna 3narodna4 demokrati/a.............................................................................1) (.(. %eposredna demokrati/a.........................................................................................1) 6. Modeli demokrati/e........................................................................................................17 6.1. Klasi5na demokrati/a..............................................................................................17 6.2. 2rotektivna demokrati/a..........................................................................................18 6.*. Ra9vo/na demokrati/a.............................................................................................1). O:RA%!'E%"A DEMOKRA !"E..............................................................................21

&AK+/U'AK................................................................................................21 +! ERA URA..............................................................................................22

UVOD
Rad ko/i /e pred vama tre.a da poka;e 9na5a/ i prednosti demokrati/e kao vrste politi5ko< poretka 1op=te> ali naravno i da 1ka;e na nedostatke i ne<ativna svo/stva ovo< ?enomena. S1=tina celok1pne pri5e o vladavini naroda 3kako se 1stvari demokrati/a i prevodi@ demos narod, kratein vladati4 i po mno<ima na/.ol/e< o.lika politi5ko< poretka /e sme=tena 1 ova/ rad. Da .i 1op=te i po5ela sa ovako op=irnom i i9a9ovnom temom proAiA1 kro9 nekoliko se<menata> po5ev=i od samo< istori/ata i 9na5en/a po/ma demokrati/e. Kao =to svaki po/am> ve9an 9a dr;av1> ima svo/e 1pori=te 1 istori/i /edno< dr1=tva> tako i demokrati/a v15e svo/e korene i9 daleke anti5ke istori/e. Danas> meB1tim> demokrati/a nema isti o.lik i isti 9na5a/> ali sama s1=tina /e 9adr;ana. %eA1 se .aviti previ=e ovom pro.lematikom> koliko A1 o.ratiti pa;n/1 na sam ra9vo/ i o.like demokrati/e 1 dana=n/o/> moderno/ dr;avi. Kako s1 l/1di> n/iCovi o.i5a/i i k1lt1ra ra9li5iti na ra9li5itim kra/evima sveta> tako /e prist1p demokrati/i kao dr;avnom poretk1 dr1<a5i/i 1 od dr;ave do dr;ave 3naravno> ako /e demokrati/a 1 n/ima 9ast1pl/ena4. Sto<a> po/avl/1/1 se mno<e vrste demokrati/e ko/e od<ovara/1 datom 1reBen/1 i na5in1 9ivl/en/a i 1pravl/an/a. Kro9 sve ove stvari proAiAemo 19 o.ave9an osvrt na istori/ske 5in/enice> ali i 19 pomen nekiC dana=n/iC do<aBan/a i primera. Dr;ava /e veoma slo;ena tvorevina ko/a se sasto/i i9 ni9a ra9li5itiC sastavniC delova> celina. ! kao takva ona te;i ka odreBenom na5in1 voBen/a> kako n/eniC delova tako i n/e 1 celosti. Ra9li5iti s1 o.lici dr1=tveno< poretka> ali mo<lo .i se reAi da /e danas demokrati/a 1pravo ta ko/a /e na/vi=e 9ast1pl/ena. %/ena 9ast1pl/enost se ne o<leda samo 1 tome da /e 5esto primen/ena> ne<o i 1 te;n/i 9a n/enom primenom. %es1ml/ivo /e i sasvim i9vesno da /e danas demokrati/a na/priCvatl/ivi/i o.lik politi5ko< poretka> =to mno<i politikolo9i i sociolo9i napomin/1 1 svo/im delima. Mo<lo .i se reAi i da /e to /edan od na/.ol/iC poredaka> posto 1 svom prakti5nom ostvarivan/1 nikad ni/e li=ena odreBeniC sla.osti i mana. %o> da ne .i previ=e d1;ila> sve <ore pomen1te se<mente 19 op=irni/1 reali9aci/1 smo smestili 1 ostatak rada....

1.

DEMOKRATIJA SUTINA I ZNAAJ

o /e

Demokrati/a se na/5e=Ae o./a=n/ava po etimolo=kom 9na5en/1 re5i.

slo;enica od dve <r5ke reciD demos - narod i kratein vladati, pa se demokrati/a o./a=n/ava kao vladavina naroda. MeB1tim> ako .i se demokrati/a sCvatala 1 etimolo=kom smisl1> to .i 9na5ilo da nema ni dr;ave i n/ene vlasti> /er dr;avna vlast 9na5i odreBen odnos pod5in/enosti i9meB1 nadreBeniC i podreBeniC> i9meB1 oniC ko/i ima/1 vlast i oniC prema ko/ima se vr=i vlast.1 e=ko /e o./asniti demokrati/1 samo vladavinom veAine> pa se <ovori da /e demokrati/a vrlo slo;en sistem odnosa i9meB1 dr;ave i <raBana 1 pravc1 ostvarivan/a slo.ode li5nosti <raBana i trans?ormaci/e dr;avne vlasti. Demokrati/1 karakteri=1 odreBena o.ele;/aD U5e=Ae sviC ili veAine 1 odl15ivan/1 o op=tim poslovima 9asniva se na ide/i o vrednosti svako< <raBenina> Ra9vi/a se po=tovan/e dr;avno pravno< poretka i ostvarivan/e 9akonitosti 1 primeni prava i 1 vr=en/1 dr;avne vlasti> Dr;avna vlast 1 odnos1 sa <raBanima mora voditi ra51na o 5ovek1 kao slo.odnom .iA1 i 1 <ranicama C1manosti vr=iti ovla=Aen/a> :raBani 1;iva/1 odreBene slo.ode i prava> naro5ito politi5ka i to .e9 o<rani5en/a 1 po<led1 pola> nacionalnosti> rase> vere i sl.> Dr;ava svo/im <raBanima> k1lt1rnim i o.ra9ovnim sistemima> omo<1Aava stican/e sve veAe< o.ra9ovan/a i k1lt1re> Ekonomski 1slovi ;ivota s1 po.ol/=ani 1 smisl1 slo.odni/e< politi5ko< opredel/en/a> 2oliti5ko or<ani9ovan/e /e pretpostavka ostvaren/a demokrati/e> a mo<1 .iti i ra9na pro?esionalna 1dr1;en/a> kao =to s1 sindikati> U5e=Ae naroda 1 vr=en/1 vlasti po/avl/1/1 se 1 dva osnovna vidaD !e"#e $reko $redsta%nika i ne$osredno...2
1

UVOD U 2RAVO> Op=ta teori/a o dr;avi i prav1> pro?. dr Mom5ilo Dimitri/eviA> pro?. dr 2redra< Dimitri/eviA> mr "elena Dimitri/eviA> %i=> 2008> str. )8. 2 UVOD U 2RAVO !> pro?. dr Kosta 'avo=ki> Dra<aniA> Beo<rad> 1--6> str. 18).

Demokratija /e o.lik dr;avno< i dr1=tveno< 1reBen/a 1 kome vlast pripada veAini naroda. Demokrati/a /e dr;avno i dr1=tveno 1reBen/e 1 kome vlast proi9ila9i i9 naroda i pripada narod1.* Demokrati/a pripada red1 velikiC politi5kiC po/mova ko/i se opir1 sa;etim i /ednostavnim> de?inici/skim odreBen/ima. Retki s1 po/movi ko/i s1 se tako d1<o odr;ali 1 1potre.i> i 1 teori/i i 1 praksi> kao =to /e to po/am demokrati/e. Vi=e od dva mileni/1ma 1potre.e> pa i 9lo1potre.e> po/ma demokrati/a 15inili s1 da /e ta/ po/am postao kontrover9an> dvosmislen> nedore5en> neodreBen> di?19an> pa i kon?19an. Kako isti5e> &' (aski> 9a neke /e demokrati/a o.lik vlade> a 9a neke na5in dr1=tveno< 9ivl/en/a i odnosa 1 dr1=tv1. U svakom sl15a/1 ova/ =irok po/am> skreAe pa;n/1 na 9na5a/ i delovan/e mno<iC ?aktora demokrati/e ko/i nis1 1 1;em kr1<1 politi5kiC na5ela> instit1ci/a i proced1ra. Sli5ne ra9like 1 ocenama vrednosti demokrati/e kao o.lika politi5ke vladavine mo<1 se naAi 1 delima novi/iC i savremeniC mislilaca. D)e*erson /e isticao da se svaka vladavina de<eneri=e> ako /e poverena samo onima ko/i narodom vlada/1 i da /e /edini po19dani nosilac vlasti narod> ko/i val/a i o.ra9ovati 9a demokrati/1. V' +er!i, i D)' Ne-r s1 mislili da /e demokrati/a do.ar o.lik vlade> samo 9ato =to /e demokrati/a man/e lo=a od sviC dr1<iC o.lika ko/i se s vremena na vreme opro.ava/1.( 2o/am demokrati/a o.1Cvata neke .itne elemente ko/i s1 op=ti i tra/ni> kao =to s1D narod> slo.oda> vlast> dr;ava> dr1=tvo> 1reBen/e@ kao i dodatne elemente ko/i s1 promenl/ivi i 9avise od vremena 1 kome se /avl/a i de?ini=e akt1elan tip demokrati/e. Ona ni/e ista 1 svakom vremen1 i prostor1 i na tim elementima se 1tvrB1/e n/ena de?inici/a. U 1potre.i s1 i neke dr1<e de?inici/e demokrati/e> ali s1 sve sli5ne. %eke od n/iC s1D EDemokratija je vlast naroda, od naroda, za narodF> iliD EDemokratija je vladavina naroda u njegovom sopstvenom interesuF> EDemokratije je vladavina lica koja su slobodno izabrana i odgovorna onim koji vladaju F> iliD EDemokratija je oblik politikog sistema u kome pored politike participacije graana postoji i njihovo konkretno uee u odluivanjuF i mno<e dr1<e.....

* (

US AV%O 2RAVO> pro?. dr Ra/ko K19manoviA> Beo<rad.> str. 2*8. +!BERA+!&AM> 2O2U+!&AM ! DEMOKRA !"A> pro?. dr Milan MatiA> Beo<rad> 1--2.> str. 106.

2.

RAZVOJ DEMOKRATIJE KROZ ISTORIJU

U prvo vreme 1 staro/ <r5ko/ demokrati/a 5ak ni/e ni imala ono 9na5en/e ko/e /e /o/ se danas prida/e. Svo/e pravo 9na5en/e kao Evladavina narodaF i Enarodna s1verenostF demokrati/a /e dosti<la mno<o kasni/e> kada /e veA 9asla 1 9relo do.a svo< ;ivota. A kako /e demokrati/a kao vladavina naroda mo<la da nastane samo na ra9valinama rani/e< aristokratsko< ili oli<raCi/sko< 1reBen/a> ona /e 1 svom i9vornom o.lik1 predstavl/ala vlad1 siroma=ne veAine> demosa odnosno ple.sa. Ovo sCvatan/e .ilo /e d1.oko 1vre;eno meB1 :rcima i na n/e<a naila9imo kako kod 2latona tako i kod Aristotela> mada s1 se oni meB1so.no .itno ra9likovali 1 oceni n/ene vrednosti. .,aton /e smatrao da demokratska vlast nasta/e kada siromasi po.ede> pa /edan deo protivnika po.i/1> dr1<e protera/1> a sa ostalima ravnopravno podele vlast i <raBanska prava.6 Aristote, /e takoBe smatrao da 1 demoktrati/i ima vrCovn1 vlast slo.odna i siroma=na veAina. ! 2erikle /e nasto/ao da iska;e prav1 istin1 o atinsko/ demokrati/i i n/enim nepo.itnim vrednostima. 2o n/em1> to ni/e .ila vladavina samo /edne klase ma koliko mno<o.ro/ne> kao =to /e to sl15a/ sa siroma=nima> /er 1 demokrati/i kao vladavini celo< naroda o 5ovekovo/ s1d.ini ne odl151/e ni .o<atstvo ni siroma=tvo.) 2osle oviC poiman/a demokrati/e i n/eno< neposredno< 9a5eAa> sa prostora anti5ko< dr1=tva ona po5in/e da se =iri i na dr1<e se<mente tada=n/e< dr1=tva. Kao /edan od .itniC 1temel/iva5a po/avl/1/e se i rimska re$ /,ika' Rim kao nova etapa> nova ?a9a dr1=tva> novi tip dr1=tva i o.lik dr;avno< 1reBen/a nosi i da/e nova merila o tome =ta /e demokrati/a. Ma koliko ve=ti 1 politi5kom vladan/1 Riml/ani 5ak ni 1 rep1.likansko/ eri nis1 imali mno<o demokrati/e 1 svom politi5kom sistem1> a po/edini demokratski elementi> 1stvari nastali kao posledica vo/niC potre.a i vo/ne demokrati/e. :lavna vlast .ila /e 1 i9vr=nim or<anima i Senat1. !stican/e principa /ednakosti meB1 l/1dima kod rimskiC sto/ika kao i kod 0i1erona2 3aja2 U,$ijana2 .ilo /e inspirisano vi=e eti5kim ne<o politi5kim motivima.

6 )

DRGAVA> V!!!> 2laton> 667 UVOD U 2RAVO !> Osnovni po/movi i dr;avni o.lici> 5etvrto i9dan/e> pro?. dr Kosta 'avo=ki> Dra<aniA> Beo<rad> 1---> str. 18(H186.

Iri=Aanstvo> ko/e /e nastalo kao vera i ideolo<i/a siroma=niC pre19elo /e od sto/ika ide/1 /ednakosti> iako /e ona .ila vi=e d1Covne> ne<o 9emal/ske prirode. MeB1tim> 9na se da /e kasni/e Iri=Aanstvo postala <lavna vera 5itave dr;ave> tako da se te;n/a ka demokrati/i samim tim i sve vi=e =irila. "edno od 1pori=ta na ko/ima se 1 tok1 sredn/e< veka odr;avala i tin/ala klica demokrati/e> .ila /e 1<ovorna priroda odnosa i9meB1> vladara i podanika> kao i svetovne i d1Covne vlasti. Je1dalni poredak /e 9a5etak pl1rali9ma> konstit1cionali9ma i repre9entaci/e /er se isp1n/en/e tiC 1napred datiC 1<ovorniC po<od.i mo;e od svako< 9aCtevati. !9 n/iC s1 ponikli ra9ni o.lici do<ovora o /avnim stvarima i poslovima dr;ave> .ilo 1 vid1 savetovan/a> do<ovaran/a ili 1stanove /avniC sa.ora ra9niC stale;a. Svi ovi elementi i9 ko/e Ae se kasni/e ra9viti prvi demokratski o.lici tin/ali s1 1 okvir1 ?e1dalno< poretka> da .i se 1 =esnaestom vek1 i dal/e pod 1tica/em reli<i/skiC =i9mi i 9natniC promena 1 na5in1 proi9vodn/e postepeno ra9vili 1 po/edne> na/pre> repre9entativne demokratske instit1ci/e> prerasta/1Ai kasni/e 1 prve ?orme i9vorne li.eralne demokrati/e i posredni5ko< individ1ali9ma.7 Bilo /e primera 1 istori/i da /e demokrati/a nastala tako reAi spontano> 1 odreBenim relativno Como<enim i /ednistvenim dr1=tvima. akva po/ava demokrati/e o.i5no se ve91/e 9a seoske op=tine 1 $va/carsko/> ko/e s1 <odinama predstavl/ale o.ra9ac demokratske /ednostavnosti i nepom1AeniC prednosti slo.ode 1 1slovima relativne /ednakosti. Ovakav spontan na5in sreAemo i 1 slo.odnim naseo.inama evropskiC dosel/enika na ameri5kom tl1. Amerika /e 1 odnos1 na Evrop1 imala t1 prednost da /e .ila prirodno naklon/ena demokrati/i. MeB1tim> ako se 9anemare ovi retki primeri skoro spontano< nastanka demokrati/e> onda se s1sreAemo sa neo.i5no te=kim 9adatkom 1tvrBivan/a na5ela na ko/ima demokratski poredak tre.a da se 9asniva> po<otovo 1 mno<ol/1dnim politi5kim 9a/ednicama.8 %aime> 1 en<lesko/ li.eralno/ demokratsko/ tradici/i ko/a se iskristalisala do devetnaesto< veka > preovlaB1/1 sCvatan/a o demokrati/i kao a1tonomi/i i individ1alno/ slo.odi i od<ovornosti> dok 1 Jranc1sko/ preovlaB1/e ide/a demokrati/e kao participaci/e
7 8

+!BERA+!&AM> 2O2U+!&AM ! DEMOKRA !"A> pro?. dr Milan MatiA> Beo<rad> 1--2.> str. 110. UVOD U 2RAVO !> Osnovni po/movi i dr;avni o.lici> 5etvrto i9dan/e> pro?. dr Kosta 'avo=ki> Dra<aniA> Beo<rad> 1---> str. 18).

sa na<la=enim te;n/ama ka pop1larno/ vladavini /ednakosti. MeB1tim> 1 o.e tradici/e del1/1 sna;ni 1tica/i li.eralniC ide/a ko/e demokratske slo.ode sme=ta/1 pret;no 1 politi5k1 s?er1> dok se do 1tica/a soci/alne demokrati/e dola9i 9natno kasni/e 1 dvadesetom vek1. Ameri5ko isk1stvo> iako pod prete;nim 1tica/em en<leske politi5ke tradici/e na<in/e po svo/o/ otvorenosti kom.inaci/i li.eralne i pl1ralisti5ke demokrati/e> nadmetan/1 politi5kiC <r1pa 1 Eslo.odnomF politi5kom prostor1. Moderna isk1stva i savremena sCvatan/a o demokrati/i ne priCvata/1 .ilo ko/i po/edina5ni 5inilac kao odl151/1Ai 9a posto/an/e ili ne posto/an/e demokrati/e> veA radi/e 19ima/1 1 o.9ir 5itav ni9 ?aktora> materi/alniC> kao i k1lt1rniC i d1CovniC> 1poredno sa sit1acionim 1tica/ima. Demokrati/a> ko/a /e kao sistem .ila o9.il/no 19drmana 1o5i i tokom dva velika svetska rata 1 dvadesetom vek1> danas /e veoma 9na5a/na i kao mo.ili9acioni koncept i Eide/a # sna<aF 1 .or.i protiv ra9li5itC o.lika a1tokrati/e> diktat1re. O51van/e demokrati/e protiv oviC opasnosti /e pre sve<a 1 ravnote;i i dop1n/avan/1 ekonomske i politi5ke demokrati/e> .alans1 i9meB1 centralne vlasti i samo1prave> o51van/1 na/va;ni/iC prava i slo.oda. U modernom smisl1 demokrati/a se sve vi=e /avl/a i kao eti5ki pro.lem i kao pro.lem 5oveka. U svakom sl15a/1 demokrati/1 i n/en1 sta.ilnost mo<1 1<ro9iti i nasilni> i9n1Beni o.lici r1=en/a poretka> ko/e donose nove dr1=tvene nepravde i ne/ednakosti. U savremeno/ demokratsko/ teori/i> rasprave o osnovnim vrednostima i temel/ima demokrati/e> ko/e otkriva/1 n/iCova meB1so.na protivre5/a> sve vi=e isti51 neopCodnost 19a/amniC .alansa i kontra.alansa tiC vrednosti> a sve man/e pri9na/1 iskl/15ivost .ilo ko<a od principa i vredosti demokrati/e. Sli5ni teori/ski po<ledi na ra9re=avan/e prividniC ili stvarniC protivre5nosti meB1 demokratskim vrednostima ra9vili s1 se i kad se radi o odnos1 individ1ali9ma i kolektivi9ma. %i individ1ali9am> ni kolektivi9am n1;no ne podra91meva/1 demokrati/1> a 1 isto vreme s1 sposo.ni da /e dosti<n1. !ma primera demokratske or/entaci/e i kod /edniC i kod dr1<iC =to /e 1/edno i na/va;ni/e. Danas je svet ponovo u promenama i one bitno utiu na promenu sadraja demokratije.

3.

OSNOVNI OBLICI DEMOKRATIJE

Kao =to nema /edinstvene de?inici/e demokrati/e> tako ne posto/i ni /ednistvena> ili pri.li;no /edinstvena> n/ena klasi?ikaci/a. ako se demokrati/a ra9vrstava po o.licima> vrstama> modelima> ?ormama i tipovima. :ledano sa stanovi=ta 15e=Aa <raBana 1 vlasti t/. pove9ivan/em i ostvarivan/em narodne vol/e sa dr;avom demokrati/1 posmatramo sa aspekta n/eniC osnovniC o.likaD a. O.lik posredne demokrati/e .. O.lik neposredne demokrati/e c. O.lik pol1neposredne demokrati/e

3.1. Oblik posredne demokratije

Ova/ o.lik na9iva se $redsta%ni!ka demokratija> po=to se vol/a naroda ostvar1/e preko i9a.raniC predstavnika 1 or<anima vlasti. !de/a posredne demokrati/e /e da svaki po/edinac tre.a da 15estv1/e 1 i9.or1 oniC> ko/i Ae kao na/.ol/i 5initi Vlad1> kao n/iCovi predstavnici> ako veA ni/e 1 stan/1 da neposredno 15estv1/e 1 svem1 =to se ti5e ;ivota 1 9a/ednici. 2redstavni5ko telo vr=i vlast 1 ime naroda> pa ta vlast ne pripada tom prestavni5kom tel1> veA pripada narod1. Sistem predstavni5ke demokrati/e ne 1<ro;ava na5elo narodne s1verenosti> /er narod osta/e i dal/e s1veren> a na slo.odnim i9.orima .ira svo/e predstavnike ko/i vr=e vlast. 2redstavni5ka vlast tre.a da .1de o<rani5ena 1stavom i 9akonom. Da .i demokrati/a dosla do veAe< i9ra;a/a mora/1 .iti isp1n/eni sledeAi 1sloviD da kandidovan/e predstavnika .1de slo.odno i da <raBani vr=e to pravo> da se kandidovan/e vr=i po/edina5no> a ne po listama> pravo <lasa tre.a da ima/1 svi p1noletni <raBani odnos .ira5a i predstavnika mora .iti takav da <raBani mo<1 po9navati rad prestavnika> da predstavnici podnose i9ve=ta/e o svom rad1 .ira5ima i .1d1 1 ve9i sa n/ima.-

UVOD U 2RAVO> Op=ta teori/a o dr;avi i prav1> pro?. dr Mom5ilo Dimitri/eviA> pro?. dr 2redra< Dimitri/eviA> mr "elena Dimitri/eviA> %i=> 2008> str. 70

3.2. Oblik neposredne demokratije

%eposredna demokrati/a /e vr=en/e odreBeniC poslova neposredno od <raBana. Ovo /e na/neposredni/e ostvarivan/e narodne vol/e> narodne s1verenosti> po=to ovim p1tem <raBani 1 celosti 15estv1/1 1 vr=en/1 vlasti. MeB1tim> otkad posto/e takvi o.lici demokratsko< odl15ivan/a i vr=en/a vlasti> postavilo se pitan/e 1 ko/im sl15a/evima se mo;e primen/ivati ta/ o.lik> a kada to ni/e mo<1Ae. !9di?erencirali s1 se neki o.lici ko/i se mo<1 primen/ivati> a to s1D masovne skuptine, plebiscit, re erendum, narodna inicijativa i dr. Ako 1stavi 1tvrB1/1 da vlast pripada narod1> to ne 9na5i da vlast vr=i svaki po/edinac> veA narod 1 celini. 2rema tome /e> inte<ralna> potp1na neposredna demokrati/a> <de .i svaki po/edinac 15estvovao 1 vlasti neostvariva. Ona /e 1 s?eri teori/skiC pretpostavki. Kada se po/edinci naB1 1 vlasti> oni s1 samo or<an naroda i ne ostvar1/1 svo/1 vlast. U savremeno/> mno<ol/1dno/ i slo;eno/ dr;avi te=ko /e ostvariti neposredn1 demokrati/1> iako ona 1vek ima prednost> 1 svim delatnostima dr;avne or<ani9aci/e> pa dola9i do kom.inaci/e posredne i neposredne demokrati/e. O.lici neposredne demokrati/e s1 dosta ra9li5iti> tako imamo 4/oro%e 5ra6ana2 5ra6ansk ini1ijati% 4a dono"enje odr6eni- akata i $red 4imanje odre6eni- mera od strane dr)a%ni- or5ana' %a/9na5a/ni/i o.lik neposredne demokrati/e /e re*erend m ko/i se sasto/i 1 i9/a=n/avan/1 <raBana o postavl/enom pitan/1. Odl1ka na re?erend1m1 /e kona5na i n/1 or<an mora primeniti. %aravno> da /e vrlo va;no pripremiti re?erend1m> o./asniti <raBanima postavl/eno pitan/e i n/e<ov 9na5a/> kao i o.e9.editi sve dr1<e 1slove ko/i s1 .itni da se <raBani slo.odno opredele i <lasa/1. Kom.inaci/a posredne i neposredne demokrati/e> sa =to veAom primenom neposredne demokrati/e> 5ini ostvaren/e i ra9vo/ demokrati/e. Ra9vo/ sviC oviC elemenata mo;e omo<1Aiti veAe 15e=Ae <raBana 1 vr=en/1 vlasti> odnosno ostvaren/1 demokrati/e. U demokrati/i> .ilo da /e ona neposredna> posredna> ili kom.inaci/a ova dva> /e pre sve<a .itan glas. :las svako< po/edinca 5ini s1=tin1 .iran/a svo/iC predstavnika> ko/i Ae kasni/e voditi dr;av1 1 n/iCovo ime. okom istori/e posto/ale s1 ra9li5ite malver9aci/e> a neke od tiC kra/n/e 51dniC radn/i s1 promenili tokove istori/e. Bilo kako .ilo> <lasan/e /e osnovni i9ra9 demokrati/e> /er se kro9 parci/alno prisr1pan/e do.i/a /asni/a slika o tome ko /e 7A a ko .RO8IV 3ve5ita dilema i ve5iti pro.lem4. 10

3.2.1.

Za i protiv
radicionalno> svrCa demokrati/e /e da 9a1stavi preveliko <omilan/e moAi 1

r1kama /edno< po/edinca ili nekoliko n/iC. Ona tre.a da stvori ravnote;1 ko/a .i dala dovol/no moAi 9a ono =to AleKandar Iamilton na9iva sna;nom i ener<eti5nom vladom i da i9./e<ne davan/e previ=e moAi tako da se ona 9lo1potri/e.i. %eki> kao Linston ,C1rcCill> smatra/1 demokrati/1 na/man/e lo=im od sviC o.lika vladavine 3demokrati/a /e na/<ori o.lik vladavine osim sviC ostaliC ko/i s1 .ili ispro.ani sa vremena na vri/eme V. 'er5il4. Stvara/1Ai sistem <d/e <raBani mo<1 sm/en/ivati vlada/1A1 <r1p1> .e9 promi/ene le<alno< temel/a vladavine> demokrati/a sman/1/e politi5k1 nesi<1rnost i nesta.ilnost> i 1v/erava <raBane da koliko se <od oni ne sla<ali sa posto/e5im m/erama> imat Ae =ans1 da promi/ene one na vlasti> ili m/ere sa ko/ima se ne sla;1. Demokrati/a /e> takoBe> ve9ana 9a ide/1 1stavne vladavine> stavl/a/1Ai <ranic1 ko/1 vlada/1Aa veAina 1 vladi ne mo;e pri/e5i. !pak> neki v/er1/1 da ne posto/i sistem ko/i mo;e idealno 1pravl/ati dr1=tvom i da demokrati/a ni/e moralno idealna. &ast1pnici ove tvrdn/e <ovore da /e 1 src1 demokrati/e v/erovan/e da >ako se veAina sla;e> da /e le<itimno povri/editi man/in1. Oni ko/i se ne sla;1 sa ovom tvrdn/om v/er1/1 da 1 li.eralnim demokrati/ama <d/e s1 man/inske <r1pe 9a=ti5ene> man/ine i veAine se >1stvari> stvara/1 <otovo sa svakim ra9li5itim pitan/em. MoA veAinsko< <lasa /e /o= 1vi/ek na/veAi pro.lem. !stori/ski primer /e Iitler 1 eri ko/a /e predCodila nacisti5ko/ %/ema5ko/> ko/i /e .io i9a.ran 1-**. od strane man/ine n/ema5ko< naroda sa na/veAim <lasom. !9 to< ra9lo<a> neke s1 dr;ave stvorile 1staveH 9akone ko/i .rane neka pitan/a od veAinsko< odl15ivan/a 31 nema5kom 1stav1 /e done=ena stavka ko/a <ovori da se demokratski sistem 1 to/ dr;avi ne mo;e vi=e mi/en/ati4. :eneralno> da .i se 1stav promi/enio potre.na /e /ako velika veAina i9a.raniC 9ast1pnika> ili 9aCt/eva da s1di/a i porota odl15e da s1 proced1ralni standardi isp1n/eni od strane dr;ave> ili> /ako retko> re?erend1m odreB1/e promi/en1. 2ored 9a=tita ko/e <arant1/e 1stav 9a l/1dska prava> neki i9.orni sistemi 1vode proporcionalno 9ast1pni=tvo da .i svi .ili ?er 9ast1pl/eni.

11

3.3. Oblik poluneposredne demokratije

%a prvi po<led se vidi da /e ova/ o.lik demokrati/e sinte9a posredne i neposredne demokrati/e. S1=tina pol1neposredne demokrati/e /e 1 15e=A1 i naroda i narodniC predstavnika 1 vlasti i odl15ivan/1. %aime> i9.orni predstavnici 1 parlament1> vladi i dr1<im or<anima> donose sve odl1ke i919ev nekiC ko/e se smatra/1 .itnim> a donosi iC sam narod 3re?erend1mom> ple.iscitom> ili na neki dr1<i neposredan na5in4. a/ me=oviti sistem ostvarivan/a demokrati/e vrlo /e 5est i /avl/a se 1 o<romno/ veAini dr;ava> /er 5istiC o.lika 15e=Aa samo <raBana ili samo i9a.raniC predstavnika <raBana nema. Ustav SR" 1tvrB1/eD EU Save9no/ Rep1.lici "1<oslavi/i vlast pripada <raBanima. :raBani vr=e vlast neposredno i preko slo.odno i9a.raniC predstavnikaF 35lan. 8. Ustava4. Sasvim /e /asno 1stavno 1temel/en/e pol1neposredne demokrati/e 1 vr=en/1 vlasti> /er /e e!plicite 1tvrBenoD Da <raBani vr=e vlast neposredno i tako ostvar1/1 svo/1 s1verenost> Da <raBani vr=e vlast i preko slo.odno i9a.raniC predstavnika.10

10

US AV%O 2RAVO> pro?. dr Ra/ko K19manoviA> Beo<rad.> str. 2(*H2((.

12

4.

TIPOVI (VRSTE) DEMOKRATIJE

D1<a istori/a posto/an/a demokrati/e p1na /e ra9li5itiC teori/a i sCvatan/a o demokrati/i i n/eno/ 1lo9i 1 ostvarivan/1 prava i slo.oda <raBana i vrBen/1 vlasti. ako s1 nastale .ro/ne de?inici/e i klasi?ikaci/e demokrati/e> ko/e Aemo svrstati 1 tri <r1pe. .r%a 5r $a1ija odnosi se na sCvatan/e po/ma demokrati/e .lisko sociolo=kom sistem1 podeleD demokrati/a .lisko sociolo=kom sistem1 podeleD demokrati/a kao o.lik dr1=tva> kao str1kt1ra vlasti> kao politi5ko dr1=tvo> kao politi5ki model i demokrati/a kao o.lik politi5ko< sistema. Dr 5a 5r $a1ija se odnosi na pridevn1 i prisvo/n1 demokrati/1 pa se isti5e kaoD parlamentarna demokrati/a> kon9ervativna> ind1stri/ska> .1r;oaska> radni5ka> protektivna> 9atvorena> pro<resivna> ?ormalna> otvorena> narodna> nova> stati5ka> participativna> samo1pravna> pl1ralisti5ka> vi=eparti/ska> 1stavna i ne1stavna demokrati/a> itd. 8re#a 5r $a1ija se odnosi na <lo.aln1 ideolo=k1 i sistematsk1 podel1D li.eralna demokrati/a> sov/etska> evrokom1nisti5ka> evrosoci/alisti5ka> masovna> samo1pravna demokrati/e i dr.11 Sve tri navedene <r1paci/e> 1 osnovi> se me=a/1> pa /e 9.o< to<a i do=lo do teori/ke nepreci9nosti i9ra;ene kro9 o.like> vrste> modele i tipove. U s "tini ra4,i!iti s $o5,edi na s% t k,asi*ika1ij i te"ko je o$rede,iti se 4a /i,o koj od nji-2 jer kako s ra4,i!ite de*ini1ije demokratije2 ra4,i!iti $rist $i demokratiji tako s da i4a6 i $ode,e ra4,i!ite' Neki teoreti!ari $ok "a%aj i4 te 4/rke k,asi*ika1ije koriste#i

$ode, $o e$o-ama dr "t%a i ti$o%ima dr "t%a' !9 ove kon?19i/e /e prosto nemo<1Ae i9aAi. Ako .i se opredelili 9a podel1 po epoCama vr=ili .i klasi?ikaci/1 naD anti5k1> sredn/ovekovn1> .1r;oask1 i soci/alisti5k1. MeB1tim> mislim da ta podela ne .i mo<la 1 potp1nosti da od<ovori 9adatk1 t/. pri.li.li;avan/1 ovo< ?enomena 5itaoc1. Sto<a> koristiAemo nov1 podel1 ko/a /e sa<lasna sadr;a/1 velikiC 3sinteti5kiC4 1op=tavan/a prema 9a/edni5ko/ osnovi. o /e podela prema tipovima ili vrstama i 1 se.i sadr;i demokrati/1 sa ekonomsko<> politicko< i masovno< aspekta. %ova podela .i mo<la da se svede naD
11

US AV%O 2RAVO> pro?. dr Ra/ko K19manoviA> Beo<rad> str. 2(0H2(1.

1*

.o,iti!ka demokratija2 Ekonomska demokratija2 Maso%na demokratija2 Ne$osredna demokratija'

4.1. Politika demokratija

Ova demokrati/a 1 se.e 1kl/151/e i o./edin/1/e ra9ne konkretne ?orme <raBanskiC prava i slo.oda i politi5kiC instit1ci/a 1 sva tri tipa dr1=tva 3kapitali9m1> soci/ali9m1 i 9eml/ama 1 ra9vo/14. o 9na5i da /e politi5ka demokrati/a imanentna svim tipovima dr1=tva> ali /e na//a5e 1temel/ena 1 klasi5nom tip1 .1r;oaske parlamentarne demokrati/e. Sadr;a/ politi5ke demokrati/e 1smeren /e na op=t1 politi5k1 s?er1 5ovekovo< 9ivota> a naro5ito se o<leda 1 op=tem .ira5kom prav1> vladavini veAine> politi5kim pravima i slo.odama i vi=eparti/skom sistem1. :raBansko dr1=tvo /e 1temel/ilo navedene vrednosti> ali s1 sve one primen/ivane sa<lasno interes1 vlada/1Ae klase. o /e naro5ito sl15a/ sa .ira5kim pravom> ko/e /e o<rani5eno ra9nim cen91simai ko/e /e t9v. !9.ornom <eometri/om stavl/eno 1 sl1;.1 vlada/1Ae klase ili /a5iC politi5kiC stranaka. ! vladavina veAine /e na/5e=Ae .ila ?ormalno< karaktera po=to s1 stvoreni posredni5ki instr1menti ko/i veoma ve=to pretvara/1 ?ormaln1 vol/1 veAine 1 stvarn1 vol/1 man/ine na vlasti. !li> vi=eparti/ski sistem /e nes1ml/ivo veoma do.ra ?orma politi5ke demokrati/e i tekovina .1r;oasko< tipa dr1=tva> ali pod 1slovom da 9a sve posto/e o./ektivni i /ednaki 1slovi. 2oliti5ka demokrati/a /e ostvarila veoma 9apa;ene re91ltate na instit1cionalnom i op=tem nivo1> ali s1 ti re91ltati 9a konkretno< 5oveka 3<raBanina4 relativno mali. %a instit1cionalno/ ravni .1r;oaska demokrati/a ostvarila /e tri kr1pna re91ltataD Uspostavila /e i o/a5ala na5ela od<ovornosti /avne vlasti pred dr1=tvom> Uspostavila i o/a5ala 9akonitosti 1 rad1 dr;avniC i dr1<iC or<ana> Konstit1isala /e i modelovala moderan parlamentarni sistem.12

12

US AV%O 2RAVO> pro?. dr Ra/ko K19manoviA> Beo<rad> str. 2(2.

1(

2oliti5ka demokrati/a /e imala ?ormalni karakter 1 .iv=im 9eml/ama soci/ali9ma> pa i 1 vodeAem Sov/estskom Save91. %is1 po=tovana politi5ka prava ni nakon Ustava i9 1-*).> ko/im s1 .ila 1stanovl/ena 9na5a/na prava i slo.ode <raBana> pa i politi5ka prava. O vi=estrana5kom politi5kom or<ani9ovan/1 ni/e .ilo ni <ovora.

4.2. Ekonomska (industrijska) demokratija

:raBansko dr1=tvo ?avori91/e polit5k1 demokrati/1> a 1 dr1<i plan stavl/a =iroko podr15i/e ekonomsko< ;ivota l/1di. 2a> ipak> 1 celo/ etapi ra9vo/a kapitalisti5ko< tipa dr1=tva posto/ali s1 neki o.lici ekonomske 3ind1stri/ske4 demokrati/e. ekonomske demokrati/e mo;e se promatrati i pratiti kro9 tri ?a9e. .r%a *a4a o.1Cvata period li.eralno< kapitali9ma i 1 osnovi /e ni;a ?a9a ind1stri/ske demokrati/e. Osnovna karakteristika ovo<a perioda /e kra/n/i individ1ali9am i stro<a 9a=tita privatne imovine. a/ perio .io /e i vreme 1spostavl/an/a tr;i=ne privrede. Sredstva 9a proi9vodn/1 .ila s1 1 r1kama privatnika i .ila s1 relativno nera9vi/ena. Eksploataci/a radne sna<e .ila /e dovedena do kra/n/iC <ranica> a prava 9aposleniC svedena s1 na na/man/1 mo<1A1 mer1. U takvim 1slovima malo se mo<lo <ovoriti o ekonomsko # ind1stri/sko/ demokrati/i. Dr 5a *a4a ra9vo/a i ?1nkcionisan/a ekonomske demokrati/e /e na/.itni/a i o.1Cvata ra9do.l/e vi=e od dva veka. %/ene .itne karakteristike s1 ostvarivan/e elementarniC prava na/amniC radnika 1 okvir1 kapitalisti5ke proi9vodn/e. U ovo/ ?a9i ind1stri/ska 3ekonomska4 demokrati/a do.ila /e svo/1 ?i9ionomi/1 i sadr;a/ po=to /e od<ovoreno na neka .itna pitan/aD ko/a podr15/a 3sadr;a/4 o.1Cvata ind1stri/ska demokrati/a> ko/i /e na5in ostvarivan/a prava 1 okvir1 ind1stri/ske demokrati/e> te ko/e s1 sli5nosti i ra9like i9meB1 parci/alne i ind1stri/ske demokrati/e. 8re#a *a4a /avl/a se kao ind1stri/ska ili ekonomska demokrati/a 1 .iv=im 9eml/ama soci/ali9ma> ali ne 1 svim n/enim ?ormama. Doktrina sociali9ma pola9i od to<a da mora doAi do potp1no< ekonomsko< oslo.oBen/a i 1voBen/a vlasti radni5ke klase. MeB1tim> to /e> o5i<ledno samo proklamaci/a> pa /e 1 veAini 9emal/a sociali9ma radni=tvo ostvarivalo pravo samo na nivo1 ind1stri/ske demokrati/e i participaci/e. a/ ra9vo/

16

4.3. Masovna (narodna) demokratija

2redstavnici masovne ili narodne demokrati/e smatra/1 da svaki 5ovek 3po/edina5no4 tre.a da na od<ovara/1Ai na5in odl151/e o .itnim pitan/ima dr;ave i dr1=tva. akav vid demokratsko< 1pravl/an/a 9a<ovarali s1 neki <r5ki ?ilo9o?i> 9atim soci/alisti # 1topisti> anarCisti i> na konc1> stal/inisti. AnarCisti smatra/1 da /e svaka dr;avna vlast s1vi=na i 9ato dr;ava l/1dima ni/e ni potre.na. &a<ovarali s1 potp1n1 slo.od1 po/edinaca ko/i se do.rovol/nim 1<ovorom 1dr;1/1 1 neke asoci/aci/e> Esave9 /ednakiCF> ko/i 9amen/1/e dotada=n/a voBstva ?ormirana i9 reda odreBene klase ili parti/e. ako masa po/edinaca posta/e dr1=tveni ideal <de se or<ani91/e sistem 1pravl/an/a na osnov1 op=tiC moralniC 9akona> a ne po 9akonima pravne dr;ave. akva> masovna demokrati/a ravnopravniC po/edinaca te=ko da se mo;e ostvariti /er 9akoni mase nis1 1 stan/1 da dones1 pro<res. Ova/ tip narodne demokrati/e ?ormalno /e locirao sv1 vlast 1 narod1> a stvarna vlast .ila /e 1 vlada/1Ao/ pari/i i dr;avi. Bila /e to demokrati/a 9a i9vr=avan/e> a ne i 9a 1pravl/an/e i odl15ivan/e.1*

4.4.

eposredna demokratija

Ova demokrati/a ni/e masovna niti narodna> mada s1 po ?ormi sli5ne> ali s1 po sadr;a/1 sasvim ra9li5ite. 2od neposrednom demokrati/om podra91mevamo odreBene 1stavom i 9akonom 9a<arantovane ?orme odl15ivan/a <raBana. O.lici neposredne demokrati/e /avl/ali s1 se kro9 istori/1 od anti5ke :r5e do danas. U staro/ :r5ko/ s1 se ok1pl/ali slo.odni <raBani 3ne svi l/1di4 na tr<ovima> <de s1 takve sk1p=tine # sk1povi 3t9v. Ekle9i/e4 donosile va;ne odl1ke. U .1r;oaskim sistemima dominira predstavni5ka> ali i neposredna demokrati/a. U stvari> /avl/a se model me=ovite primene posredne i neposredne demokrati/e. %eki o.lici neposredne demokrati/e ra9vili s1 se 1 eri kapitali9ma 3npr. 1 $va/carsko/4.

1*

UVOD U 2RAVO> Op=ta teori/a o dr;avi i prav1> pro?. dr Mom5ilo Dimitri/eviA> pro?. dr 2redra< Dimitri/eviA> mr "elena Dimitri/eviA> %i=> 2008> str. 70

1)

5.

M !"#$ !"% &'()$*"

Demokrati/a se 5esto smatra /edinstvenom neospornom po/avom. U<lavnom se n/en o.lik ko/i se /avl/a 1 veAini 9apadniC dr1=tava 3sistem redovniC i9.ora 9asnovaniC na op=tem prav1 <lasa4 ocen/1/e kao /edini le<itimni o.lik demokrati/e. 2osto/i veliki .ro/ med/1so.no s1prostavl/eniC teori/a i modela demokrati/e ko/i da/1 svo/e vid/en/e narodne vladavine> posto/e mno<i demokratski o.lici i meCani9mi ko/ima se demokratska vlada mo9e pravdati. Mo<1 se i9dvo/iti 5etiri ra9licita modela demokrati/eD klasicna demokrati/a> protektivna demokrati/a> ra9vo/na demokrati/a> narodna demokrati/a.1(

!.1. "lasina demokratija

Klasi5ni model demokrati/e 9asniva se na polisu> odnosno <rad1Hdr;avi anti5ke :r5ke> ko/i se 5esto opis1/e kao /edini 5isti ili idealan sistem narodno< 15estvovan/a. Atinska demokrati/a ra9vila /e i919etan vid neposredne narodne vladavine ko/i .i mo<ao da ima o<rani5en1 prim/en1 1 savremenom svi/et1. Atinska vladavina svodila se na o.lik vladavine ko/i se odvi/a na masovnim ok1pl/an/ima. Sve va;ni/e odl1ke donosila /e sk1p=tina odnosno ecclesia ko/1 s1 5inili svi <raBani> a sasta/ala se na/man/e 5etrir p1ta <odi=n/e. Savet ko/i /e imao 600 <raBana o.avl/ao /e 1lo<1 i9vr=no< odnosno koordinaciono< od.ora sk1p=tine> stim sto m1 /e savet pedestotorice /akiC davao predlo<e. 2reds/edava/1Ai /e svo/1 ?1nkci/1 o.avl/ao samo /edan dan> ni/edan Atin/anin ni/e imao 5ast da t1 ?1nkci/1 o.na=a dva p1ta. &.o< neopCodnosti da .1d1 o.15eni i isk1sni /edini i919etak se odnosio na deset <enerala ko/i s1> 9a ra9lik1 od ostaliC dr;avniC sl1;.enika> mo<li da ponovo .1d1 .irani. Ono sto /e atinsk1 demokrati/1 5inilo i919etnom /e .io stepen politi5ko< d/elovan/a n/eniC <raBana. U5estvovali s1 1 redovnim 9as/edan/ima> veliki .ro/ n/iC /e .io spreman pre19eti od<ovornost 9a /avne poslove i odl15ivan/e.
1(

+!BERA+!&AM> 2O2U+!&AM ! DEMOKRA !"A> pro?. dr Milan MatiA> Beo<rad> 1--2.> str. 1*0H1*(.

17

Joli9o? 2laton /e kritikovao na5elo politi5ke /ednakosti 9ato =to o<roman .ro/ l/1de ne posed1/e> ni m1drost> ni isk1stvo da ra91mno vlada 1 sopstven1 korist. Re=en/e ko/e /e predstavio 1 Dravi /a da vlast .1de predata 1 r1ke klase ?ilo9o?a> kral/eva> 51vara> 5i/a .i vladavina .ila neka vrsta prosveAene diktat1re. Osnovni nedostatak atinske demokrati/e /e ta/ =to /e mo<la da opsta/e /edino iskl/15ivan/em i9 politike o<romno< dela stanovni=tva. :raBani Atine s1 mo<li do.ar dio svo< ;ivota posvetiti politici 9aCval/1/1Ai ro.ovima 3oslo.oBeni te=ko< rada4 i posveAeneo=A1 ;ena privatno/ s?eri 3domaAinstvo4. Atinski polis predstavl/ao /e potp1n1 s1protnost demokratsko< ideala. Ova/ model osnova /e 9a or<ani9ovan/e re?erend1ma> pose.no kada /e ri/e5 o 1stavnim pitan/ima> a i novim demokratskim eksperimentima.

!.2. Protektivna demokratija

Kad s1 demokratske ide/e o;ivele 1 sedamnaestom i osamnaestom vek1 veoma s1 se ra9likovale od klasi5ne demokrai/e anti5ke :r5ke. Demokrati/a se> naime> sve man/e sCvatala kao meCain9am pomoA1 ko/e< /avnost mo;e da 15estvi/e 1 politi5kom ;ivot1 a vi=e kao sredstvo ko/im <raBani mo<1 da se 9a=tite od 9lo1ptre.a vlasti> to /est> kao protektivna demokrati/a. Ovo <ledi=te se odnosi na rani/e li.eralne mislioce ko/i s1 pri/e sve<a ;el/eli da stvore prostor individ1alne slo.ode. Gel/a da se po/edinac sa51va od svemoAne vlasti i9ra;ena /e mo;da 1 na/stari/em demokratskom pitan/1 ko/e /e Aristotel 1p1tio 2laton1 E"uis custiodiet custodes#> ko ce 51vati 51vare. D;on +ok /e tvrdio da se pravo <lasa 9asniva na posto/an/1 prirodniC prava. Ukoliko vlada> 9aCval/1/1Ai opore9ivan/1> posed1/e moA da od19me svo/in1> onda <raBani ima/1 pravo da se 9a=tite tako sto ce kontrolisati stav tela ko/e odreB1/e pore9e # le<islat1r1. Dr1<im re5ime demokrai/a /e do.ila 9na5en/e sistema vladavine ne osnov1 sa<lasnosti ko/a d/el1/1 kro9 predstavni5k1 sk1p=tin1. Od kra/a osamnaesto< vi/eka> radikalni/e sCvatan/e op=te< prava <lasa ra9vili s1 1tilitaristi5ki teoreti5ari kao sto s1 D;eremi Bentam i D;e/ms Mil.16 Utilitaristi5ka podr=ka demokrati/i se 9asniva na potre.i da se 9a=tite i 1naprede interesi po/edinaca. Bentam /e verovao da /e op=te pravo <lasa .io /edini na5in 9a posti9an/e na/veAe sreAe 9a na/veAi .ro/ l/1di. Ukratko protektivna demokrati/a /este o.lik
16

+!BERA+!&AM> 2O2U+!&AM ! DEMOKRA !"A> pro?. dr Milan MatiA> Beo<rad> 1--2.> str. 1*0H160.

18

demokrati/e ali o<rani5en i posredan. U stvarnosti pristanak oniC ko/ima se vlada ispol/ava se <lasan/em na redovnim i takmi5arskim i9.orima. %a ta/ na5in o.e9.eB1/e se od<ovornost oniC ko/i vlada/1. Ako /e pravo <lasa sredstvo 9a od.ran1 licne slo.ode> onda ona mora da .1de osi<1rana striktom podelom vlasti na i9vr=n1> 9akonodavn1 i s1dsk1> kao i o51van/em osnovniC prva i slo.odaD i9ra;avan/a> kretan/a i 9a=tite od samovol/no< Cap=en/a. Kona5no protektivna demokrati/a ima 9a cil/ da <rad/anima pr19i na/=ir1 mo<1Anost da ;ive onako kako ;ele. &ato /e ona 1 sa<lasnosti sa laissez$ air ekapitali9mom i verovan/em da po/edinci .1d1 od<ovorni 9a ekonomske i dr1=tvene 1slove 1 ko/ima ;ive. &.o< to<a /e pose.no .ila privla5na 9a klasi5ne li.erale.

!.3. #a$vojna demokratija

!ako /e rana demokrati/a .ila 1sredsreBena na 9astit1 prava i interesa po/edinca> 1.r9o se centar pa;n/e pomerio na ra9vo/ 5ov/eka i 9a/ednice. Ovo /e dovelo do potp1no noviC modela demokratske vladavine> ko/i se mo<1 na9vati sistemima ra9vo/ne demokrati/e. %a/9na5a/ni/a i na/radikalni/a novina /e .io model ko/e< /e ra9vio GanHGak R1so. %/e<ove ide/e o9na5ile s1 nap1=tan/e dominantno< li.eralno< sCvatan/a demokrati/e i i9vr=ile 1tica/ na marksisti5ko anarCisti5ko 15en/e> a kasni/e i na nov1 levic1. &a R1soa demokrati/a /e .ila sredstvo pomoA1 ko/e< l/1dska .iAa mo<1 da ostvare slo.od1 ili a1tonomi/1 sCvaAen1 kao pot5in/avan/e 9akon1 ko/e< po/edinac sam se.i propis1/e. Dr1<a5i/e re5eno <raBani s1 slo.odni samo kada neposredno i stalno 15estv1/1 1 o.likovan/1 ;ivota 9a/ednice 1 ko/o/ ;ive. Ove ide/a preva9ila9ila /e 1o.i5a/eno sCvatan/e demokrati/e i podr;ava redikalni/i ideal direktne demokrati/e. Ono po 5em1 /e R1soov model novina /este n/e<ovo insistiran/e da slo.oda 1stvari 9naci pokoravan/e opsto/ vol/i. Op=ta vol/a> istinska vol/a svako< <raBanina nas1prot n/e<ovo/ ili n/eno/ privatno/ odnosno se.icno/ vol/i. 2ot5in/ava/1Ai se op=to/ vol/i <rad/ani na rade nista dr1<o veA se pokorava/1 svo/im istinskim prirodama. 2rema R1so1 9a ovakav sistem radikalne ra9vo/ne demokrati/e neopCodna /e ne samo politi5ka veA i relativno visok stepen

1-

ekonomske /ednakosti. On se 9ala<ao da ni/edan <raBanin ne sme da .1de toliko .o<at da mo;e da k1pi dr1<o< i ni/edan siroma=an da .1de prin1Ben da proda se.e. R1soove ide/e s1 pomo<le o.likovan/e savremene ide/e participativne demokrati/e ko/1 s1 tokom sedamdesetiC i =e9desetiC <odina dvadeseto< veka o.novili mislioci nove levice. Oni 19di;1 vrednosti participativno< dr1=tva 1 ko/em /e svaki <raBanin 1 stan/1 da ostvari isp1n/en/e tako =to 15estv1/e 1 odl15ivnan/1 ko/e 1ti5e na n/e<ov ili n/en ;ivot. Ova/ cil/ /e mo<1Ae postiAi /edino otvoreno=A1> od<ovorno=A1 i decentrali9aci/om odl15ivan/a 1 svim kl/15nim 1stanovama dr1stva. U src1 ovo< modela nala9i se ide/a demokrati/e o.i5niC l/1di> odnosno verovan/e da politi5ka vlast tre.a da se vr=i na na/ni;em mo<1Aem nivo1. Opasnost le;i 1 tome da <raBani mo<1 da .1d1 9aslepl/eni se.i5no=A1. Onda posto/i mo<1Anost da se ona de?ini=e odo9<o. o mo;e da 15ini neki diktator po9iva/1Ai se da radi 1 istinskom interes1 dr1=tva. &.o< to<a se R1so smatra tvorcem tako9vane totalitarne demokratije. 2osto/i i 1mereni o.lik ra9vo/ne demokrati/e> ko/i /e 1 sa<lasnisti sa li.eralnim modelom predstavni5ke vlade 3D;on Mil4. Uce=Aem 1 politi5kom ;ivot1 1veAava/1 svo/e 9nan/e> pro=ir1/1 svi/est i posti;1 vi=i stepen li5no< napretka. Ukratko> demokrati/a /e 1 .iti o.ra9ovno isk1stvo. &.o< to<a se /e Mil 9ala<ao 9a pro=iren/e narodna participaci/e> tvrdeAi da .ira5ko pravo tre.a dodeliti svima> osim nepismenima. &a19imao se i 9a sna;n1 i ne9avisn1 lokaln1 vlast> ver1/1ci da Ae ona poveAati mo<1Anosti 9a o.avl/an/e /avniC ?1nkci/a. &ala<ao se 9a sistem pl1ralno< vot1maD nekvali?ikovani radnic .i raspola<ali /ednim <lasom> kvali?ikovnai dva <lasa> dok .i oni sa 9avr=enim =kolama i akademskim 9van/ima imali pet odnosno =est <lasova. %/e<ov osnovni otklon od demokrati/e pri9a=ao /e i9 1o.i5a/eno< straCa li.erala 3 =to /e Aleksis de okvil na9vao4 tirani/e veAine. Dr1<im re5ima demokrati/a 1vek sadr;i pretn/1 da 1 ime naroda mo<1 .iti 1kin1te individ1alne slo.ode i prava man/ina. Mil /e .io 9a.rin1t 9.o< mo<1Anosti da demokrati/a> time =to podsti5e l/1de da priCvate vol/1 veAine> 1ni=ti rasprav1> kritici9am i intelekt1alni ;ivot. Milove ide/e s1 se tako na=le 1 osnovi koncepta deli.erativne> odnosno parlamentarne demokrati/e.1) O narodnoj demokrati /e veA .ilo re5i 1 predCodnom po<lavl/1.

1)

DomaAe internet stranice 3www.Likipedi/a.com > www.scri.d.or< 4

20

+.

O,RANIENJA DEMOKRATIJE

Be9 o.9ira na to koliko s1 savremeni dr;avni sistemi> stvarno ili samo normativno> demokratski i koliko se tr1de da a?irmi=1 demokratska prava i slo.ode <raBana i 1op=te demokratsko ?1nkcionisan/e /avne vlasti ipak /e primetno da s1 5esta kr=en/a prava i slo.oda i da /e demokrati/a 1 kri9i. Kri9a demokrati/e dola9i po dva osnovaD 1. =to se le<alni or<an /avne vlasti i dr1<i centri moAi ne pridr;ava/1 1stava i 9akona 2. =to posto/i ni9 o<rani5ava/1AiC ?aktora ko/i sp1tava/1 ostvarivan/1 demokrati/e. O<rani5ava/1Ai ?aktori 1ti51 da se veA 1tvrBene demokratske ?orme i sadr;a/i ne ostvar1/1> kao =to se i onemo<1Aava/1 i sp1tava/1 novi demokratski procesi. i ?aktori s1 na/5e=AiD /a5an/e dr;avne moAi> a naro5ito totalitarne dr;ave> parti/ske ili ostaliC vrsta a1tokratskiC dr;ava> predstavni5ka ?orma demokrati/e /e o<rani5ava/1Ai ?aktor po=to se vrlo .r9o i9<1.i 1tica/ <raBana i 1topi se 1 politi5ko predstavni=tvo ili dr1<e ?orme> pri 5em1 se vol/a naroda pretvara 1 o.i5ni stav man/ine> /ednoparti/ski sistem> kao i velike centrali9ovane parti/e ili koalici/e> stapan/e 9akonodavne i9vr=ne vlasti dovodi do kri9e demokrati/e preno=en/em stvarne vlasti sa parlamenta na vlad1> s1;avan/em .ira5ko< prava ra9nim cen91sima i sistemima i9.orne <eometri/e> ?ormalna> a ne stvarna od<ovornost /avne vlasti pred dr1=tvom.17

17

+!BERA+!&AM> 2O2U+!&AM ! DEMOKRA !"A> pro?. dr Milan MatiA> Beo<rad> 1--2.> str. 160

21

7 A K (j U + A K
Kako /e demokrati/a veoma 9aCtevna tema> tra;ila /e dosta rada> tr1da i literat1re. %i/e lako .ilo i9vr=iti prist1p ovo/ op=irno/ temi po=to s1 mi=l/en/a veoma ra9li5ita i id1 i9 kra/nosti 1 kra/nost. "er> kako posto/i vi=e de?inici/a ovo< ?enomena> tako posto/i i toliko ra9li5itiC na5ina podela demokrati/e i n/eniC =iriC i 1;iC aspekata. 2ok1=ala sam> 5ita/1Ai ra9li5it1 literat1r1> naAi nek1 sredin1 sviC tiC podela i o./asniti demokrati/1 sa nama na/.li;e< aspekta. %adam se da sam od<ovorila tom 9aCtevnom 9adatk1. akoBe> .itno /e na<lasiti da /e demokrati/a toliko 1nosna tema> da svi papiri ovo<a sveta ne .i .ili dovol/ni da se napi=e svaki n/en se<ment> svaka n/ena podela> svaka n/ena de?inici/a... Ali mislim da /e s1=tina prika9ana i da Ae 5italac .iti 9adovol/an> kako sa aspekta ?orme tako i sa sadr;insko< aspekta. ! kao =la< na tort1 staviA1 i neke m1drosti... %&vaki oblik vlade podlee degeneraciji, ako je poveren samo onima koji upravljaju narodom. &am narod je zato njen jedini sigurni nosilac#. omas D;e?erson> Bele=ke o dr;avi Vird;ini/a 3178(H17864

%Demokratske nacije su malo zaokupljene onim to je bilo' njih zaokuplja vizija onog to e biti#. Aleksis de okvil> Demokrati/a 1 Americi> 18*6H18*-.

%(elike veine mogu initi isto toliko krupne greke, kao i neznatne manjine#. D;on Dra/den> A.salom i A5ito?el> 1)81

22

(I8ERA8URA

)(*D ) +,-(*, *pta teorija o dravi i pravu, pro . dr .omilo Dimitrijevi, pro . dr +redrag Dimitrijevi, mr /elena Dimitrijevi, 0i, 1223. )(*D ) +,-(* 4, pro . dr 5osta 6avoki, Dragani, 7eograd, 899:. )&;-(0* +,-(*, pro . dr ,ajko 5uzmanovi, 7eograd. <47=,-<4>-., +*+)<4>-. 4 D=.*5,-;4/-, pro . dr .ilan .ati, 7eograd, 8991. D,?-(-, (444, +laton )(*D ) +,-(* 4, *snovni pojmovi i dravni oblici, etvrto izdanje, pro . dr 5osta 6avoki, Dragani, 7eograd, 8999.$ Domae internet stranice @AAA.Bikipedija.com , AAA.scribd.org C www.BesplatniSeminarskiRadovi.com

2*