Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

INSTITUCIONALNATA RAMKA NA DR@AVITE -APLIKANTI ZA ^LENSTVO VO EVROPSKATA UNIJA

Voved

vropskiot sovet vo Kopenhagen vo 1993 godina lansira{e eden isklu~itelno ambiciozen proces na nadminuvawe na tradicionalnite evropski konflikti, podelbi i netrpelivost pome|u, uslovno nare~eniot, razvien Zapad i zaostanat Istok. Po~nuvaj}i od 1993 godina, koga, vsu{nost, bea definirani poznatite kopenhagenski kriteriumi za vlez vo EU, pa s# do denes, Evropa gradi politika na nadminuvawe na ovie negativni istoriski relacii, demonstriraj}i integrativna sila sposobna da apsorbira novi ~lenki vo sopstvenoto jadro. Pro{iruvaweto na organiziranoto evropsko semejstvo pretstavuva najzna~ajna aktivnost koja{to EU ja ima postaveno kako cel na po~etokot na 21. vek. Se raboti za edinstvena, istoriska zada~a na prodol-

Doc. d-r Gordana Bu`arovska, docent na nau~nata oblast Kazneno-procesno pravo na Pravniot fakultet "Justinijan Prvi" Doc. d-r Tawa Karakami{eva, docent na nau~nata oblast po Ustavno pravo i politi~ki sistem na Pravniot fakultet "Justinijan Prvi"

32

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

`uvawe na integrativniot proces na kontinentot preku vklu~uvawe novi dr`avi-~lenki vo EU kako zoni na stabilnost i prosperitet.1 Procesot na t.n. isto~no pro{iruvawe na EU formalno zapo~na kon krajot na mart 1998 godina, koga 13 dr`avi podnesoa aplikacija za ~lenstvo vo EU: 10 od ovie dr`avi, i toa: Kipar, ^e{kata republika, Estonija, Ungarija, Latvija, Litvanija, Malta, Polska, Slova~kata republika i Slovenija se zemji koi oficijalno }e stapat vo ~lenstvo na EU na 1 maj 2004 godina, Bugarija i Romanija se nadevaat za vlez vo EU vo 2007 godina, dodeka Turcija s # u{te se nao|a zaglavena vo inicijalnata pregovara~ka faza. So golemoto dobredojde so koe Evropa }e gi pozdravi 10-te dr`avi-~lenki, Evropskata unija cvrsto }e potvrdi deka e vistinski zainteresirana za jaknewe na integrativnata sila na narodite vo Evropa i za sozdavawe dvi`e~ka energija orientirana kon mirot, demokratijata, stabilnosta i prosperitetot na evropskiot kontinent. Kako pioneri vo EU, ovie novi dr`avi-~lenki vo idnina }e igraat mo{ne zna~ajna uloga vo oformuvaweto na natamo{niot proekt za evropskiot razvoj.2 Samitot na Evropskiot sovet vo Berlin vo 1999 godina postavi jasna ramka za finansiskite aspekti na novoto evropsko pro{iruvawe. Od druga strana, samitot na Evropskiot sovet vo Nica ja definira{e ramkata za institucionalnite reformi koi se neophoden element na samiot proces na pro{iruvawe. Samitot vo Nica zavr{i so konsenzus, odnosno so Dogovorot od Nica ~ii{to odredbi bea oficijalno priznati kako dovolni za ispolnuvawe za da se zapo~ne so procesot na pro{iruvawe na EU. Sledniot va`en moment vo ovoj proces be{e Samitot na EU vo Geteborg, [vedska, vo juni 2001 godina. Na ovoj samit, Evropskiot sovet ja zaokru`i sodr`inata na slednata faza od pro{iruvaweto so reafirmirawe i potvrduvawe na dr`avite, koi,

Vidi vo tekstot na: John Reilly, Claremont McKenna College, EU Enlargement: Down the Yellow Brick Road, or Are the Blind Leading the Blind?,http:// www.eucenter.scrippscol.edu/eu_events /paper/panel18/john_reilly.htm1. http://www.PolandDevelopmentGateway.htm.Presidency Conclusion. Copenhagen European Council 12 And 13 December 2002.

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

33

dokolku prodol`at so zadovolitelniot progres na razvoj, }e bide mo`no da gi zavr{at pregovorite do krajot na 2002 godina. Na Samitot vo Kopenhagen, Evropskiot sovet gi zavr{i pregovorite za ~lenstvo vo EU so Kipar, ^e{kata republika, Estonija, Ungarija, Latvija, Litvanija, Malta, Polska, Slova~kata republika i Slovenija. Na 16 april 2003 godina vo Atina, {efovite na dr`avi i vladi na postojnite ~lenki na EU i na 10-te zemji-aplikanti koi }e $ se priklu~at na EU vo maj 2004 godina, potpi{aa Dogovor za pristapuvawe vo EU. Prvoto pra{awe koe se postavi pri analiziraweto na evrointegrativniot proces vo ovie 10 dr`avi e povrzano so negovata institucionalna ramka, odnosno so pra{aweto koi institucii vo sekoja od ovie idni dr`avi-~lenki na EU bea glavni vo vodeweto na ovoj proces? Na koj na~in ovie institucii bea postaveni i zadol`eni da gi ostvaruvaat brojnite politi~ki, ekonomski i drugi zada~i vo funkcija na zabrzuvawe na procesot na evrointegrirawe? Dali vo ramkite na institucionalnite organizaciski {emi na oddelnite dr`avi postoeja odredeni sli~nosti ili razliki? 1. ^E[KATA REPUBLIKA Soglasno Nacionalnata programa za podgotovka za vlez na ^e{kata republika vo EU, Vladata na ovaa republika ja utvrdi i institucionalnata ramka na deluvawe na ~e{kite politi~ki institucii vo domenot na kompletnoto ispolnuvawe na uslovite i pretpostavkite za pristapuvawe na ^e{ka vo EU. Be{e naglaseno deka glavnata aktivnost na ispolnuvawe na kratkoro~nite i dolgoro~nite zada~i utvrdeni vo Nacionalnata programa treba da padne na tovar na nositelite na izvr{nata funkcija na vlasta, ili konkretno na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Misijata na ^e{kata republika vo EU, dvata komiteta vo Parlamentot na ^e{kata republika i dvata komiteta koi deluvaat vo ramkite na Vladata, odnosno: z Vladin komitet za evrointegracija, koj vo 2001 godina be{e transformiran vo Sovet za evrointegracija i z Raboten komitet za implementacija na evropskiot dogovor ili poto~no Raboten komitet za integracija na ^e{kata republika vo EU. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na ^e{kata

34

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

republika e odredeno kako najzna~aen organ vo ramkite na Vladata zadol`en za kreirawe i upravuvawe na odnosite pome|u ^e{ka i EU. Vo ramkite na MNR e formirano posebno Oddelenie za evropski integracii, koe{to e podeleno vo 3 rabotni edinici, i toa za pra{awa povrzani so: z EU i zapadnoevropskite dr`avi, z komunikaciskata strategija i z koordinacijata na odnosite so EU. Vo ramkite na Oddelenieto za evropski integracii raboti i Sekretarijatot na rabotniot sovet za integracija na ^e{kata republika vo EU, koj{to e zastapuvan od dr`avniot sekretar za evropski pra{awa pri MNR kako glaven ~e{ki pregovara~ vo odnosite so EU. Vladiniot Sovet za evrointegracija pretstavuva politi~ko telo koe go so~inuvaat site ministri vo Vladata na ^e{kata republika, Dr`avniot sekretar za evropski pra{awa pri MNR i pretsedava~ot na Upravuva~kiot komitet za poddr{ka na op{tata ramka na integrativniot proces.3 Vo ramkite na Senatot i Domot na pratenicite kako dva doma na Parlamentot na ^e{kata Republika se formiraat posebni komiteti za evrointegracija, koi imaat posebna zada~a vo procesot na harmoniziraweto na ~e{koto zakonodavstvo so ona na EU. Na ovie komiteti, vo nasoka na harmonizirawe na zakonodavstvoto, im pomaga i Oddelot za pravna kompatibilnost koj e formiran pri vladiniot kabinet. Rabotniot komitet za integracija na ^e{kata republika vo EU e vo postojana sorabotka so Sovetot, odnosno pretstavuva negovo glavno rabotno koordinativno telo koe raboti kon ostvaruvawe na aktivnostite povrzani so evrointegrativnite procesi na ^e{kata republika. Za taa cel, Rabotniot komitet vo svojot

So Sovetot za evrointegracija pretsedava premierot na ^e{kata Vlada, potpretsedatelot na Vladata i ministerot za nadvore{ni raboti . Pretstavnicite na Sovetot se zadol`eni za postojana sorabotka so Parlamentot na ^e{kata republika i so nivnite komiteti za evrointegracija. Za institucionalnata ramka na ^e{kata republika podetaqno vidi vo: Discussion Paper C40, ZEI, Center for European Integration Studies, The Czech Republic on its Way into the European Union, 1999.

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

35

sostav formira pove}e rabotni grupi koi se zanimavaat so pra{awa od razli~nite oblasti va`ni za integrativniot proces na ^e{kata republika vo EU. 2. LATVIJA Kako najzna~ajni institucii koi se vklu~eni vo t.n. nadvore{na koordinacija na procesot na evropskoto integrirawe na Latvija so EU se spomenuvaat: z Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, z Komitetot za evropski pra{awa pri latviskiot Parlamentot, z Misijata na Latvija vo EU i z Biroto za evropska integracija pri Vladata na Latvija. 1. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Latvija e odgovorno za nadvore{nata koordinacija na procesot na evropskata integracija. Vo ramkite na MNR funkcionira posebno Oddelenie za politikata na EU, koe raboti na pra{awa povrzani so implementacijata na uslovite i standardite utvrdeni so Dogovorot za asocijacija sklu~en pome|u Latvija i EU. MNR, isto taka, gi olesnuva i formalnite kontakti na dr`avnite institucii so EU, odnosno so instituciite na dr`avite~lenki na EU. Dnevnite kontakti se odgovornost na Misijata na Latvija vo EU, koja pak e pod direktna kontrola na MNR. Vo 1995 godina vo ramkite na latviskiot Parlament be{e formiran poseben Komitet za evropski pra{awa. Negovata glavna aktivnost, vo koordinacija so Biroto za evropska integracija pri Vladata na Latvija, e naso~ena kon harmonizirawe na zakonodavstvoto na dr`avata so evropskite normi i standardi.4 2.Biroto za evropska integracija pri Vladata na Latvija, formirano vo 1994 godina kako dr`avna agencija nadle`na da go upravuva i koordinira procesot na integracija na Latvija vo EU, e pod direktna nadle`nost na premierot. Zada~ite na biroto se postaveni taka, {to preku niv treba da se obezbedi i koordinira

Vidi: European Integration Bureau-Co-ordination of the integration process in Latvia, http://www.eib.gov.1v/en/about/process/.

36

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

vkupnoto planirawe na procesot na integracija na Latvija vo EU, kako i procesot na negoviot monitoring.5 3. Sovetot na postari slu`benici se oformi so cel da ja olesni sorabotkata pome|u ministerstvata, kako i da go promovira implementiraweto na zaedni~kata integrativna politika na profesionalno nivo. Sovetot e sostaven od pretstavnici na site ministerstva na nivo na dr`avni sekretari ili nivni zamenici. Na ~elo na Sovetot se nao|a direktorot na Biroto za evropska integracija.

Biroto isto taka obezbeduva soveti za teoretski i politi~ki pra{awa koi se odnesuvaat na evropskata integracija. Glavni obvrski na Biroto se: da go nadgleduva procesot na pribli`uvawe na latviskoto zakonodavstvo so ona na EU; da u~estvuva vo utvrduvaweto na prioritetite na dr`avniot buxet i planiraweto na celite povrzani so EU; da razviva predlozi za podobruvawe na metodologijata na implementacijata na zakonite; da ja razviva i odr`uva bazata na podatoci za va`nite nadle`nosti na instituciite na dr`avnata administracija vo legislativata na EU; da se sovetuva so dr`avnite institucii, poedinci i pretprijatija za pra{awa od oblasta na pravoto na EU i sli~no. Zaedno so drugite institucii na dr`avnata administracija, Biroto e vklu~eno vo procesot na razvoj, sorabotka i implementirawe na razli~nite stranski programi za tehni~ka i finansiska pomo{. Drug zna~aen aspekt vo rabotata na ova Biro e obezbeduvawe informacii za evropskiot integrativen process, kako i jaknewe na javnata svest vo Latvija za EU. Biroto gi ima pod svoj nadzor centrite za preveduvawe i terminologija, koi{to se vklu~eni vo preveduvaweto na zakonodavstvoto na EU na jazikot na Latvija, kako i zakonodavstvoto na Latvija na jazicite na dr`avite-~lenki na EU. Od 1 dekemvri 2003 godina, celokupnata rabota na Biroto e prefrlena vo drugi institucii na dr`avnata administracija na Latvija. Taka, postojnite funkcii, prava i obvrski na Biroto se preneseni na: Ministerstvoto za finansii - za pra{awa povrzani so sorabotkata na EU so Latvija na planot na tehni~kata pomo{ dobiena od EU, kako i finansiskata i administrativnata pomo{ koja{to Latvija ja dobiva od Kralstvoto Danska;Ministerstvoto za Pravda - vo vrska so pra{awata povrzani so harmoniziraweto na latviskoto zakonodavstvo so ona na EU; Dr`avnata kancelarija - vo vrska so pra{awata na koordinacija vo sferata na informiraweto na javnosta za ~lenstvoto na Latvija vo EU, nabavka na knigi specijalizirani za EU, kako i za drugi prava i obvrski na Biroto za evropska integracija. Od 1 dekemvri, vo ramkite na Dr`avnata kancelarija koja e pod direktna nadle`nost i kontrola na premierot na Latvija, e organizirana i postojana edinica - Slu`ba za evropski pra{awa. Nejzinata zada~a e naso~ena kon koordinacija na nacionalnata politika so onaa na EU. I Centrite za prevod i teminologija od 1 dekemvri se nao|aat vo ramkite na Dr`avnata kancelarija.

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

37

Za kreirawe na predlog-zakoni, za nadminuvawe na institucionalnite problemi, za promovirawe na javnata svest po pra{awata na EU, kako i za drugi celi, sozdadeni se posebni rabotni grupi vo ramkite na sekoe ministerstvo. 3. UNGARIJA Upravuvaweto i koordiniraweto na aktivnostite povrzani so vnatre{nite i nadvore{nite podgotovki na Ungarija za vlez vo EU, soglasno odredbite na ungarskata vladina strategija i integraciona politika, pretstavuva zada~a na ministerot za nadvore{ni raboti. So cel kompletno ostvaruvawe na ovie zada~i, vo ramkite na ungarskoto MNR, e organiziran Dr`aven Sekretarijat za integracija i nadvore{ni ekonomski odnosi. Predvoden od ministerot, Sekretarijatot e odgovoren za koordinacija na procesot na integracija vo oddelnite ministerstva vo koi postojat posebni oddelenija koi rabotat isklu~ivo na integrativnite pra{awa. Isto taka, vo interes na podobro koordinirawe na site aktivnosti zna~ajni za integrativnite procesi vo razli~nite sferi na deluvawe, pri Vladata na Ungarija e formiran i poseben Interministerski komitet za evropska integracija, koj{to, vsu{nost, ja rakovodi rabotata na site ministerstva od aspekt na realizacijata na integrativnite proekti pome|u Ungarija i EU.6 Sovetot za evropska integracija e poseben organ koj e formiran, pred s#, za obedinuvawe na site raspolo`livi i kreativni sili na Ungarija, po~nuvaj}i od pretstavnici na razli~ni komori, fondacii i drugi nevladini organizacii, a so edinstvena cel, pobrzo prisposobuvawe i dobli`uvawe na ungarskoto zakonodavstvo i politika do EU. 4. ESTONIJA Vo institucionalnata ramka na integrativniot proces na Estonija vo EU, kako nose~ki institucii se smetaat: z Ministerstvoto za nadvore{ni raboti; z Kancelarijata za evropska integracija locirana vo
6

Vidi: Relations between Hungary and the European Union, http://www.kum.hu/euint/ huneu_rel. htm1.

38

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

ramkite na Dr`avnata kancelarija koja e pod direktna nadle`nost i nadzor na premierot; z Komitetot za evropski pra{awa koj funkcionira vo ramkite na Parlamentot na Estonija i z Misijata na Estonija vo EU vo Brisel. Pregovara~kata delegacija na Estonija koja funkcionira vo ramkite na MNR be{e odobrena od strana na Vladata na 27 januari 1998 godina. Delegacijata, sostavena od vkupno 47 lica, vklu~uva pretstavnici od sekoe ministerstvo (osven od Ministerstvoto za odbrana), od Kancelarijata za evropska integracija i od Misijata na Estonija vo EU vo Brisel. Delegacijata za pregovori so EU e sostavena od dve glavni nivoa: glavna delegacija ili su{tinska grupa i rakovoditeli na rabotnite grupi.7 Glavnata delegacija e sostavena od ministerot za nadvore{ni raboti, na ~elo na delegacijata; zamenikot-generalen sekretar vo MNR, kako zamenik-{ef na delegacijata; postarite dr`avni slu`benici od site ministerstva; {efot na Kancelarijata za evropska integracija vo Dr`avnata kancelarija i {efot na Misijata na Estonija vo EU. ^lenovite na glavnata delegacija gi upravuvaat i koordiniraat aktivnostite na rabotnite grupi sekoj vo ramkite na svojata administrativna sfera. Glavnata delegacija e odgovorna i za podgotovka i zaokru`uvawe na krajnite pozicii na Estonija vo EU. Vo ramkite na MNR postoi i t.n. Konsultativen komitet na ministerot za nadvore{ni raboti kako sovetodaven forum organiziran od strana na ministerot za nadvore{ni raboti koj posreduva pome|u pregovara~kata estonska delegacija i estonskoto javno mislewe od aspekt na priklu~uvaweto na Estonija vo EU. Vo Komitetot se vklu~eni i ~lenovi od NVO, ~lenovi od akademskite i biznis krugovi, kako i poznati li~nosti od javniot `ivot.8
7

Detalen osvrt e daden vo: Structure for Estonias EU Accession Negotiations, http:/ /spunk.vm.ee/euro/english/fact-sheet/Negotiations_structure.htm. Osnovnite celi na ovoj Komitet se naso~eni kon raspravawe i izgraduvawe na poziciite na Estonija vo procesot na pregovarawe vo EU, analizirawe na mo`nite pozitivni i negativni efekti vrz Estonija po nejziniot vlez vo EU i sli~no. Osnovnite pojdovni to~ki i predlozi koi se prezentiraat na sredbite na Komitetot se prepra}aat do glavnata delegacija za pregovarawe i dokolku taa najde za potrebno istite gi dostavuva do Vladata i do Parlamentot za usvojuvawe. Vidi vo: Main Developments in European Integration,http://www.vm.ee/eng/kat_218/1537. htm1, kako i vo : European Integration in Estonia, http://www.eib.ee/pages.php/ 020201,10.

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

39

Vtoroto nivo na pregovara~kata delegacija e sostaveno od {efovite na rabotnite grupi. Postojat 33 rabotni grupi, rakovodeni od visoki slu`benici vo ministerstvata. [efovite na ovie rabotni grupi se isto taka oficijalni ~lenovi na pregovara~kata delegacija.9 Za da obezbedi sistematski i efikasen proces na upravuvawe so integrativniot proces, premierot na estonskata Vlada ja prezema celokupnata odgovornost za i okolu nego. Site ministri, vo ramkite na svoite resori, se odgovorni za ostvaruvawe na procesot na integrirawe.10 Isto kako i vo Latvija, i vo Estonija e oformen Sovet na postari dr`avni slu`benici, koj e sostaven od pretstavnici na Narodnata banka na Estonija i 11 ministerstva. Nego go rakovodi {efot na Kancelarijata za evropska integracija i toj deluva kako forum za posreduvawe i razmena na informacii pome|u ministrite.11 Kancelarijata za evropska integracija e odgovorna za koordinirawe na tehni~kata pomo{, treningot na dr`avnite slu`benici vo vrska so pra{awata povrzani so EU i monitoring na procesot na harmonizirawe na latviskoto zakonodavstvo.

10

11

Rabotnite grupi imaat za cel da gi podgotvat ramkite na pregovorite so EU, osobeno od aspekt na op{tite kriteriumi za sekoja konkretna oblast. Glavnata delegacija, kako i celiot proces na pregovarawe, se potpira na aktivnostite na rabotnite grupi i toa kako od aspekt na su{tinata, formata, taka i od aspekt na vremenskata dimenzija na ovie aktivnosti. Rabotnite grupi imaat nekolku osnovni obvrski. Tie go upravuvaat procesot na estonskoto ispolnuvawe na op{tite kriteriumi postaveni od EU i vr{at komparativni analizi na usoglasenosta na estonskoto zakonodavstvo so evropskoto. Premierot rakovodi so Komisijata na ministrite, koja ja so~inuvaat site ministri i dr`avniot sekretar. Ovaa komisija ima obvrska da ja oformi strategijata na Estonija za vlez vo EU, kako i da sozdade politi~ki odluki vo podgotvitelniot proces. Vo ovoj moment ovaa komisija pove}e ne e aktivna, bidej}i pra{awata povrzani so EU se razgleduvaat vo Vladata. Glavnite celi na ovoj Sovet bea naso~eni kon podgotvuvaweto na nacionalnata strategija za vlez na Estonija vo EU; sozdavawe Akcionen plan za implementacija na nacionalnata strategija i negovo podnesuvawe do Vladata; podgotovka na sredbite i odlukite na Komisijata na ministrite; pretstavuvawe na predlozite na Vladata za sozdavawe zaedni~ka integrativna politika i sli~no.

40

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

Komitetot za evropski pra{awa e formiran vo ramkite na Parlamentot vo 1997 godina, dodeka Sekretarijat za informirawe za pra{awa povrzani so EU e vospostaven vo 1998 godina. Vo procesot na evropskoto integrirawe na Estonija, ministerot za nadvore{ni raboti i ministerot za pravda imaat posebna pozicija. Dodeka prviot e odgovoren za pregovara~kite procesi i upravuvawe so rabotite predvideni vo Spogodbata za asocijacija na Estonija so EU, vtoriot ja nadgleduva i procenuva kompatibilnosta na novite predlog-zakoni podneseni od estonskite ministerstva so op{tite kriteriumi na EU i negovoto zakonodavstvo. 5. KIPAR Vo interes na vistinsko ostvaruvawe na interesite na evrointegrativniot proces, Kipar ja vospostavi slednava institucionalna ramka: - vo kiparskiot Parlament be{e formiran poseben Komitet za evrointegracii, kako i posebno oddelenie vo koe bea vklu~eni eksperti po evropsko pravo. Osnovnata zada~a na ovie dve tela e prou~uvawe na razli~nite pravni propisi i dokumenti na EU i podgotvuvawe na doma{nata legislativa vo nasoka na sledewe na evropskoto zakonodavstvo. Od druga strana, vo Vladata kako nositel na izvr{nata funkcija na vlasta e formiran tim kako glaven pregovara~ so EU od imeto na Vladata na Kipar. So ovoj tim rakovodi {ef koj e isto taka zadol`en za procesot na harmonizacija na dvete zakonodavstva. Vo Vladata na Kipar funkcioniraat 22 rabotni grupi koi rabotat na pra{awa povrzani so evrointegracijata. Vo sekoja grupa se vklu~eni po dvajca koordinatori od vkupno 11-te ministerstva, koi im pomagaat na vladinite tela i pretstavnici da se zapoznaat so op{tite kriteriumi na EU, kako i da gi identifikuvaat oblastite vo koi kiparskoto zakonodavstvo ima potreba da bide harmonizirano so ona na EU.12
12

Vidi poop{irno vo tekstot na: Ioannis Kasoulides, Cyprus and its Accession to the European Union, Discussion Paper C47, ZEI, Center for European Integration Studies, 1999.

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

41

Rabotnite grupi imaat za zada~a da podgotvat izve{tai za stepenot na harmoniziraweto na kiparskoto zakonodavstvo so op{tite kriteriumi, kako i soodvetnite rokovi za implementirawe na istite. Ovie izve{tai se prou~uvaat i odobruvaat od t.n. Inter-ministerski komitet za pra{awata na EU. Razgleduvaj}i ja institucionalnata ramka na Kipar mo`e da se zabele`i deka vo negovata nacionalna strategija se vospostavi t.n. strukturen dijalog pome|u oddelnite ministri vo Vladata, oddelnite eksperti anga`irani od nea i Komitetot za evrointegracii formiran vo ramkite na kiparskiot Parlament. Vakviot strukturen dijalog ovozmo`i sozdavawe vistinska institucionalna ramka za harmonizirawe, prisposobuvawe i dobli`uvawe na kiparskoto zakonodavstvo, politika i praktika so ona na EU. 6. SLOVENIJA Vo Republika Slovenija13 site aktivnosti vrzani za evropskoto integrirawe gi vr{i posebna Kancelarija na Vladata za evropski pra{awa14. Ovaa Kancelarija e formirana 1997 godina i vo prvo vreme bila del od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Od 2000 godina Kancelarijata raboti nezavisno, kako samostojna kancelarija. Nejziniot rakovoditel15 od 2002 godina e imenuvan za minister bez resor vo Vladata na Republika Slovenija, odgovoren za evropski pra{awa. Rakovoditelot od 1998 godina bil nazna~en za rakovoditel na timot {to gi vodel pregovorite so EU, a bil i rakovoditel na vladinata kancelarija za evropski pra{awa koga taa bila del od MNR. Nemu mu pomagaat dvajca zamenici direktori. Analizata na vnatre{nata organizaciska postavenost na Kancelarijata poka`a deka vo nea funkcioniraat nekolku oddelenija16 od koi{to:

13 14

15 16

http://www.gov.si/svez/ Informaciite se dostapni na slednive internet adresi: http://www.gov.si/ svez/ text_uk.htm; http://www.gov.si/svez/1_predstavitev/1_splosno_uk.php. http://www.gov.si/svez/1_predstavitev/2_organigram_uk.php.

42 -

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

dve oddelenija se zanimavaat so pra{awata na integracijata; - oddelenie {to gi vr{i potebnite podgotovki i poddr{ka vo procesot na pregovorite; - oddelenie za prevod na relevantni dokumenti; - oddelenie za pomo{ vo pred pristapnata faza i - poseben oddel (edinica) za informati~ka tehnologija i upravuvawe so mre`ata. Glavna zada~a na Kancelarijata e da mu pru`i stru~na (ekspertska) pomo{ na ministerot za nadvore{ni raboti, koj e glaven pregovara~ za ~lenstvoto na Slovenija vo EU. Kancelarijata e vo postojana i intenzivna sorabotka so ministrite i drugite vladini tela vklu~eni vo procesot na evropski integracii, osobeno dobro funkcionira koordinacijata so misiite na Republika Slovenija vo stranstvo, kako i so rabotnite tela na narodnoto sobranie na Republika Slovenija. Vakvata organizaciska postavenost, od strana na Evropskata komisija, bila oceneta kako solidna, bidej}i gi zadovoluva potrebite za koordinacija i transparentnost vo raboteweto. 7. POLSKA Republika Polska17 pregovorite za vlez vo Evropskata unija gi zapo~nala u{te 1990 godina. Na po~etokot postoel Vladin sovet za evropski integracii i nadvore{na sorabotka formiran 1991, koj bil zadol`en so aktivnostite svrzani za evrointegracijata. Istata godina Polska ja potpi{ala Spogodbata za asocijacija so EU. Po oficijalnoto podnesuvawe na aplikacijata (vo 1994 godina) doa|a do izmena vo strukturata na teloto odgovorno da go vodi procesot za evrointegracijata: denes toa e Komitetot za evropska integracija vo ramkite na koj{to funkcionira posebna Kancelarija na komitetot za evropska integracija, koja{to gi prezela rabotite {to prethodno gi vr{ele Biroto za evropska integracija i Biroto za stranska pomo{18.
http://www.ukie.gov.pl/. http://www2.ukie.gov.pl/eng.nsf/SK-I.

17 18

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

43

Nacionalnata strategija za integracija na Republika Polska vo EU, koja{to e delo tokmu na Komitetot za evropska integracija, e prifatena od polskiot Parlament vo maj 1997. Osnovna zada~a na Kancelarijata na Komitetot za evropska integracija e da obezbedi implementacija na zada~ite {to gi ima Komitetot, a se povrzani so programirawe i koordinirawe na polskata integrativna politika, prisposobuvawe kon standardite na evropskata zaednica i koordinacija na aktivnostite na dr`avnata administracija vo ramkite na stranskata pomo{. Vo Kancelarijata funkcioniraat nekolku oddeli19: - za integrativna politika; - za evropsko pravo; - za ekomonsko socijalni analizi; - za koordinacija i monitoring na stranska pomo{; - za javna komunikacija i informirawe za evropskite procesi i - za prevodi. Kancelarijata na Komitetot za evropska integracija e formirana na 10 oktomvri 1996 godina. So nea rakovodi minister20, a mu pomagaat dvajca dr`avni potsekretari. Ministerot ednovremeno e i ~len na Sovetot na ministri odgovoren za evropska integracija i sekretar na Komitetot za evropski integracii. Ministerskiot sovet, kako politi~ko telo {to se zanimava so pra{awata relevantni za integrirawe na dr`avata vo EU, e sostaven od ministrite za nadvore{ni raboti, za vnatre{ni raboti i administracija, za ekomonija, finansii, trud i socijalna politika, zemjodelstvo i ruralen razvoj i pravda. Interesno za Polska e {to od 2001 godina vo Brisel postoi Kancelarija na polskite nevladini organizacii, so cel da se podobrat komunikaciite me|u nevladiniot sektor vo Polska, nevladiniot sektor na dr`avite-~lenki na EU, evropskata mre`a na nevladini organizacii, kako i so slu`benicite i parlamentarcite na EU.

19 20

http://www2.ukie.gov.pl/eng.nsf/departments. http://www2.ukie.gov.pl/eng.nsf/management.

44 8. MALTA

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

Baraweto za ~lenstvo vo EU, Malta21 go ima podneseno 1990 godina, a na samitot vo Kopenhagen vo 2002 uspe{no go zaklu~uva procesot na pregovarawe so EU. Pra{aweto dali dr`avata da treba da bide del od EU ili ne bilo predmet na posebno ograniziran referendum koj se sprovel vo 2003 godina. Po pozitivniot stav na gra|anite sleduvalo potpi{uvawe na Dogovorot za asocijacija so EU vo april 2003 godina. Na Malta postoi poseben Sekretarijat za evropski pra{awa,22 koj funkcionira vo ramkite na Kancelarijata na premierot i e odgovoren za site aspekti na pregovara~kiot proces na Malta so EU, za pra{awata vrzani za pribli`uvawe na zakonodavstvoto i poddr{ka na rakovodeweto so procesot za integrirawe na Malta vo EU. Sekretarijatot23 gi koordinira aktivnostite na drugite tela vklu~eni vo procesot na evropska integracija na Malta, me|u koi Direktoratot za evropski pra{awa vo ramkite na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Malta so sedi{te vo Brisel, a vo neposredni kontakti e so vode~kite ministri vo odnos na sekoe poglavje {to e predmet na usoglasuvawe. Na ovoj Sekretarijat poddr{ka mu davaat nekoi oddeli koi funkcioniraat vo ramkite na Kancelarijata na premierot: oddel za odnosi so javnost i oddel za rakovodewe i informirawe. 9. SLOVA^KA Po sozdavaweto na Republika Slova~ka vo 1993 godina, pristapuvaweto kon EU prerasna vo prioritetna zada~a na nadvore{nata politika, {to rezultira{e so potpi{uvawe na Spogodbata za asocijacija vo EU na 4 oktomvri 1993 godina. Aktivnostite svrzani za procesot na evrointegrirawe gi vr{i poseben Sektor za evropski pra{awa24 vo ramkite na
21

22 23

24

Pobliski podatoci na: http://www.mic.org.mt/links.htm; http://www.foreign.gov.mt/ Malta-Eu/default.htm. http://www.mic.org.mt/euinfo.htm. http://www.opm.gov.mt/eu_secretariat.htm. Pokonkretni podatoci mo`e da se najdat i na: http://www.foreign.gov.mt/MaltaEu/default.htm. http://www.vlada.gov.sk/eu/Sez/en_sez.shtml.

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

45

Vladata. Toj ima glavna koordinativna uloga na site subjekti i tela aktivni vo procesot na evropska integracija. Obvrskite, pred s#, se odnesuvaat na strategijata na Slova~ka pred vleguvaweto vo EU, sorabotka so drugi tela na centralnata dr`avna administracija, rakovodewe so programite za stranska pomo{ od EU i harmonizacija na slova~koto zakonodavstvo. Vo ramkite na Sektorot postojat posebni oddeli: - za strategija za javna komunikacija i obuka; - za nadvore{na integracija; - za nadvore{na pomo{, bilateralni i multilateralni dogovori. Osven Sektorot, vo procesot za evrointegrirawe na Slova~ka se zabele`uva i aktivna vklu~enost na nekolku drugi tela25, me|u koi: - Ministerski odbor26 za evropski integracii vo ramkite na Vladata, kako politi~ko telo, ~ij{to pretsedatel e zamenik na premierot odgovoren za evropska integracija, potpretsedatel e ministerot za nadvore{ni raboti, sekretar e generalniot direktor na Sektorot za evropski pra{awa vo ramkite na Vladata, a ~lenovi se ministrite za ekomonija, za finansii, za vnatre{ni raboti, za zemjodelstvo, kako i dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti; - Raboten komitet za evropska integracija i - Ekspertski rabotni grupi, ~ie{to formirawe proizleglo od nastojuvaweto {to pouspe{no da se vodi procesot za pregovarawe. Vo taa smisla, slova~koto zakonodavstvoto se podelilo na 29 pregovara~ki poglavja (spored tekot na pregovorite) i se formirale 29 ekspertski rabotni grupi. Sekoja grupa mora postojano da se konsultira so Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, so Vladata na Slova~ka i so nejzinata misija vo Brisel. 10. LITVANIJA Aktivnostite okolu integriraweto na Litvanija vo golemoto evropsko semejstvo mu se dovereni na Evropskiot

25 26

http://www.government.gov.sk/eu/Integracia/en_integracija.shtml. http://www.government.gov.sk/eu/Integracia/en_rada.html.

46

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

komitet27 vo ramkite na Vladata na Republika Litvanija. Toj e osnovan na 22 maj 1998 i za vr{ewe na doverenite ovlastuvawa neposredno e odgovoren pred Vladata na Litvanija. Negovi osnovni zada~i se da u~estvuva vo formulirawe na politikata vo odnos na evrointegracijata na Republika Litvanija, uspe{no zavr{uvawe na pregovara~kiot proces, obezbeduvawe dovolno informacii za tekot na samiot proces so koi se zapoznavaat gra|anite, a so cel da se dobie nivna poddr{ka, intenzivirawe na podgotovkite na biznis strukturite za soo~uvawe so konkurencijata na evropskiot pazar, kako i analiza na mo`nite socijalni i ekonomski posledici od integriraweto na Litvanija vo EU. So nego rakovodi generalen direktor, koj voedno e i glaven pregovara~ na Litvanija vo procesot na nejzino integrirawe vo EU. Nemu mu pomagaat trojca zamenici. Komitetot28 ima tri oddeli i devet otseci29: - oddel za integrativno planirawe, - oddel za strategistko integrirawe i - oddel za zaedni~ki pazar. Sekoj oddel funkcionira preku pove}e otseci vo svoi ramki: otsek za aproksimacija na zakonodavstvoto, otsek za monitorirawe na implementiraweto na evropskite direktivi, otsek za integrativna analiza i sl. Rakovoditelot na Komitetot ednovremeno rakovodi so oddelot za javno informirawe i oddelot za zaedni~ki pazar. Edniot zamenik se javuva kako rakovoditel na oddelot za integrativno planirawe, vtoriot zamenik go vodi oddelot za strategistko integrirawe, a tretiot se zanimava so oddelot za finansirawe i planirawe. Interesen e faktot {to Evropskiot komitet se javuva kako osnova~ na dve dr`avni pretprijatija: Litvanskata agencija za razvoj i Informativniot centar za preveduvawe i dokumentacija, ~ie{to postoewe se ocenilo kako neminovno za tekot na samiot proces za integrirawe na dr`avata vo EU.
27

28

29

http://www.euro.lt/index.php?LangID=2;http://www.euro.lt/showtopitems. php?TopMenuID=44&LangID=2. Koj spored dostapnite podatoci broi vkupno 65 vraboteni, ~ija{to prose~na starost e 32 godini. Pobliskite aktivnosti i zada~i na oddelite se dostapni na: http:// www.euro.lt/showmenuitems.php? TopMenuID=44&MeniItemID=111&LangID=2.

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

47

REZIME Ona {to mo`e da se izvede kako zaklu~ok vo vrska so institucionalnata ramka na vodewe na procesot na evrointegrirawe na analiziranite deset dr`avi, idni ~lenki na EU, e slednovo: 1. Kaj site niv se zabele`uva celosna sistemska posvetenost i dobra organiziranost na instituciite, kako od aspekt na ostvaruvawe na celite na vnatre{nata, taka i na nadvore{nata integracija, pri {to nejzinite celi se primarni zada~i na subjektite anga`irani vo toj proces. 2. Dobra koordiniranost me|u oddelnite institucii (Parlamentot i Vladata) vo nasoka na ispolnuvawe na prezemenite obvrski sodr`ani vo Spogodbite za asocijacija so EU, kako i dobra sorabotka i koordiniranost pome|u misiite na dr`avite vo Brisel i mati~nite institucii. 3. Se zabele`uva struktura na oddelenija, komiteti, kancelarii, slu`bi, rabotni tela ili drugi organizacioni formi prisposobeni kon potrebite na dr`avata vo integrativniot proces. 4. Se zabele`uva visok stepen na hierarhiski organiziran sistem na odgovornost i ot~etnost za prezemenite ak-

Gordana Buzarovska, PhD Tanja Karakamiseva, PhD INSTITUTIONAL FRAMEWORK OF THE STATES-APPLICANTS FOR THE MEMBERSHIP IN THE EUROPEAN UNION Abstract The conclusions that could be made regarding the institutional framework of the Euro integration process of the tenth analyzed statesapplicants of the EU are as follows: 1. In all states-aplicants it is noticed complete dedication environment of the system and good organization of the institutions, as far as the aspects of the realization of the internal aims are concern, as well as those of external integration, with special emphasize of the objectives as a primary tasks of all subjects involved into those processes; 2. Good coordination between institutions (the Parliament and the Government) in relation of fulfillment the taken obligations contained into the Agreement of stabilization and association with EU, as well as good cooperation and coordination between the Mission of the states in Brussels and home institutions 3. It could be noticed high organized structure of the departments, committees, offices, sectors, working bodies and other organi-

48

Gordana BU@AROVSKA, Tawa KARAKAMI[EVA

tivnosti i izvr{enite obvrski. 5. Aktivnostite na site tela vklu~eni vo integrativniot proces se odvivaat transparentno so jasno utvrdeni prioriteti vo deluvaweto i so konkretno predvideni rokovi za nivno ostvaruvawe. 6. Prisutna e aktivna vklu~enost na akademskite i biznis strukturite vo nasoka na kreirawe na nacionalnite strategii na dr`avite i sozdavawe ambient za realizirawe na celite predvideni vo nacionalnite strategii.

zational forms adopted toward the needs of the state into the integration process. 4. It could be noticed the existence of high - leveled hierarchical organization system of responsibility and accountability for all activities and obligations. 5. Activities of all bodies involved in the integration process are taken transparently with clearly defined priorities and with concrete defined deadlines for their realization. 6. There is an active participation of academic and business structures in the direction of creating National strategies of the states and establishing environment for realization of the aims prescribed in the National strategies.

Institucionalnata ramka na dr`avite-aplikanti za ~lenstvo ...

49

Poseteni veb-stranici:
1. John Reilly, Claremont McKenna College, EU Enlargement: Down the Yellow Brick Road, or Are the Blind Leading the Blind?, http:// www.eucenter.scrippscol.edu/eu_event/paper/panel18/john_reilly.htm1. 2. http://www.PolandDevelopmentGateway.htm.Presidency Conclusion. Copenhagen European Council 12 And 13 December 2002. 3. Discussion Paper C40, ZEI, Center for European Integration Studies, The Czech Republic on its Way into the EU, European Integration BureauCo-ordination of the integration process in Latvia, http://www.eib.gov.1v/en/ about/process/. 4. Relations between Hungary and the European Union, http:// www.kum.hu/euint/huneu_rel. htm1. 5. Structure for Estonias EU Accession Negotiations, http://spunk.vm.ee/ euro/ english/fact-sheet/Negotiations_structure.htm. 6. Main Developments in European Integration,http://www.vm.ee/eng/ kat_218/1537. htm1. 7. European Integration in Estonia, http://www.eib.ee/pages.php/ 020201,10. 8. Ioannis Kasoulides, Cyprus and its Accession to the European Union, Discussion Paper C47, ZEI, Center for European Integration Studies, 1999. 9. http://www.gov.si/svez/ 10. http://www.gov.si/svez/ text_uk.htm; 11. http://www.gov.si/svez/1_predstavitev/1_splosno_uk.php. 12. http://www.gov.si/svez/1_predstavitev/2_organigram_uk.php. 13. http://www.ukie.gov.pl/. 14. http://www2.ukie.gov.pl/eng.nsf/SK-I. 15. http://www2.ukie.gov.pl/eng.nsf/departments. 16. http://www2.ukie.gov.pl/eng.nsf/management. 17. http://www.mic.org.mt/links.htm. 18. http://www.foreign.gov.mt/Malta-Eu/default.htm . http:// www.mic.org.mt/euinfo.htm. 19. http://www.opm.gov.mt/eu_secretariat.htm. 20. http://www.foreign.gov.mt/Malta-Eu/default.htm. 21. http://www.vlada.gov.sk/eu/Sez/en_sez.shtml. 22. http://www.government.gov.sk/eu/Integracia/en_integracija.shtml. 23. http://www.government.gov.sk/eu/Integracia/en_rada.html. 24. http://www.euro.lt/index.php?LangID=2. 25. http://www.euro.lt/showtopitems.php?TopMenuID=44&Lang ID=2. 26. http://www.euro.lt/showmenuitems.php? TopMenuID=44& MeniItemID =111& LangID=2.