Van~o UZUNOV

PRA[AWETO NA KONKURENTNOSTA VO RAMKITE NA EVROPSKATA UNIJA

Voved

o mesec juni 1993 godina, na sostanokot odr`an vo Kopenhagen, Sovetot na EU ima pobarano od Evropskata komisija da izraboti i prezentira dokument koj trebal da sodr`i edna srednoro~na strategija za ekonomski razvoj, konkurentnost i vrabotuvawe. Po {irokata i opse`na debata me|u {efovite na vladi na dr`avite-~lenki na EU, Komisijata, na 5 dekemvri 1993 godina, prezentira edna Bela kniga za razvoj, konkurentnost i vrabotuvawe. Vo nejzinata preambula stoi: "Ovaa Bela kniga ima za cel da pottikne debata i da pomogne vo donesuvaweto odluki - na lokalno, na nacionalno i na nivo na celata Zaednica - so {to bi se postavile fundamentite za eden odr`liv razvoj na evropskite ekonomii, ovozmo`uvaj}i im, so toa, da ja presretnat me|unarodnata konkurencija,

Van~o Uzunov e doktor po ekonomski nauki i docent na Pravniot fakultet vo Skopje na predmetot Primeneta ekonomika

80

Van~o UZUNOV

ednovremeno sozdavaj}i gi milionite neophodni rabotni mesta." [EU, 1993: White Paper on Growth, Competitiveness and Employment..., p.1]. Na toj na~in, liderstvoto na EU otvoreno ima ka`ano deka vo borbata za re{avawe na eden od najgolemite problemi na Unijata nevrabotenosta, osnovna nasoka pretstavuva pottiknuvaweto na ekonomskiot razvoj. Poto~no, re{enieto za nevrabotenosta le`i vo porastot na konkurentnosta na nacionalnite ekonomii-~lenki na Unijata. U{te so samiot naslov na navedenata Bela kniga, se poso~uva na povrzanosta me|u procesite: (kreirawe) konkurentnost - (ekonomski) razvoj (porast na) vrabotuvaweto. Od druga strana, dokolku se pogledne lokalno, evidentno e deka Republika Makedonija ve}e dolgo vreme se obiduva da gi intenzivira aktivnostite za postignuvawe na sopstvenata osnovna cel: ekonomski razvoj. Pri toa i me|u politi~arite i vo javnosta stanuva s# pove}e jasno deka re{avaweto na problemot na nevrabotenosta vo Makedonija ne e mo`no edinstveno so potpirawe na merki na tekovnata ekonomska politika, tuku deka kone~no re{enie pretstavuva ekonomskiot razvoj. Vo taa nasoka, vsu{nost, vo Makedonija tokmu sega se odvivaat dva procesa za koi se o~ekuva deka }e imaat silno vlijanie vrz ekonomskiot razvoj na dolg rok. Toa se, od edna strana, procesot na institucionalnata konvergencija na Makedonija kon institucionalniot model i standardite na EU, a od druga strana, pak, stanuva zbor i za po~etokot na institucionaliziraweto na procesot na kreiraweto konkurentnost na makedonskata ekonomija. Bidej}i dokumentot nasloven "Bela kniga za razvoj, konkurentnost i vrabotuvawe" gi sodr`i osnovnite poimawa vo odnos na tematikite na ekonomskiot razvoj i konkurentnosta vo samata EU, tuka se prezentirani najbitnite aspekti sodr`ani vo toj dokument. Vsu{nost, osnovnata teza na trudot e deka, nasokite poso~eni kako strate{ki za pra{awata na razvojot, konkurentnosta i nevrabotenosta od strana na EU, treba da pretstavuvaat vodi~ pri osmisluvaweto i kreiraweto na analognite procesi vo Republika Makedonija. Kone~no, tie temi, me|u ostanatoto, pretstavuvaat i su{tinski del pri implementacijata na ekonomskite kriteriumi za integracija vo EU.

Pra{aweto na konkurentnosta vo ramkite na EU

81

Nova osnovna paradigma Dokumentot (strategijata) zapo~nuva so edno mnogu ednostavno i jasno pra{awe: Zo{to "Bela kniga"? No i negoviot odgovor e mnogu koncizen i jasen: "Edna i edinstvena pri~ina e nevrabotenosta. Nie sme, isto taka, svesni i za nejziniot obem, i za nejzinite posledici. Te{kiot del od rabotata, me|utoa, kako {to n# ima nau~eno iskustvoto, e toa kako da se spravime so nea". [isto]. Pritoa, tokmu vo odgovorot na pra{aweto kako ne treba da se postapuva za spravuvawe so problemot na nevrabotenosta, le`i osnovnata sovremena ekonomska paradigma od koja (treba da) se poa|a. Imeno, za pove}eto ekonomisti e poznato deka tradicionalniot na~in na razmisluvawe vo pogled na toa pra{awe - onoj koj bil dominanten do samiot po~etok na 90-tite godini na 20-ot vek - pretstavuva osvrnuvawe na temite koi se odnesuvaat na tekovnata ekonomska politika. Vsu{nost, bidej}i soglasno toa stojali{te nevrabotenosta se smetala za osnoven ekonomski i socijalen problem re~isi vo site (sovremeni) op{testva, prvi~noto obra}awe za re{enija bilo kon instrumentariumot na tekovnata ekonomska politika. Osnovnoto, pak, o~ekuvawe bilo toa deka nekako treba da se najde nekoj soodveten trik, ili nekoja vol{ebna formula, so koja problemot bi bil re{en i toa relativno brzo. Pa i samata ekonomska teorija (naukata), dolgi godini vo tekot na 60-tite, 70-tite i 80-tite godini na 20-ot vek, gi ima ostaveno nastrana temite povrzani so dolgoro~niot ekonomski razvoj, bavej}i se prvenstveno so temite za kusoro~nata (ili tekovnata) ekonomska politika. No, na po~etokot na 90-tite godini na 20-ot vek, doa|a do promena na paradigmite. Dr`ej}i se za moment nastrana od pra{awata kako i zo{to e dojdeno do taa promena, osnovnata preporaka vo odnos na na~inite za re{avawe na nevrabotenosta sodr`ana vo prezentiraniot dokument na EU glasi: "Ne postoi vol{eben lek". Odnosno, lekot ne e nitu protekcionizmot, koj bi bil samoubistven za EU i koj bi vlijael sprotivno na proklamiranite celi; nitu otvoraweto na slavinite na vladinata potro{uva~ka i kreiraweto [pe~ateweto] pari, koe e kako droga i mo`e da proizvede samo kratkoro~na iluzija za blagosostojba, no potoa

82

Van~o UZUNOV

vra}aweto vo realnosta }e bide u{te mnogu pobolno, bidej}i }e treba da se nadomesti {tetata predizvikana od inflacijata i eksternite debalansi; lekot ne e nitu vo op{to namaluvawe na rabotnite ~asovi i pottiknuvaweto prevrabotenost (t.n. latentna nevrabotenost), bidej}i toa rezultira vo namaluvawe na produktivnosta zaradi pove}e pri~ini; a nitu, pak, drasti~noto namaluvawe na platite i na socijalnata za{tita so {to bi se namalile tro{ocite do nivoto koe postoi vo zemjite vo razvoj, bidej}i toa e i socijalno neprifatlivo i politi~ki neizvodlivo, a edinstveno mo`e da ja namali doma{nata pobaruva~ka. Tuka sega se postavuva edno mnogu bitno pra{awe. Imeno, izlo`enata nova paradigma (ili sovremen ekonomski pristap), jasno, se odnesuva na razvienite ekonomii na dr`avite-~lenki na EU. Vo taa smisla, dilemata koja se pojavuva se odnesuva na toa dali istiot nov pristap treba da pretstavuva osnova za ekonomskoto razmisluvawe i za kreiraweto ekonomski razvoen model i vo slu~ajot na pomalku razvienata nacionalna ekonomija na Makedonija? No, bez golemo dol`ewe i detalni elaboracii vo ovoj moment, mo`e da se poso~i na odgovorot da; istiot sovremen ekonomski pristap (treba da) se odnesuva i za slu~ajot na Makedonija. Patot kon 21-ot vek "Ekonomijata na Unijata treba da bide promeneta preku promena na principite nasledeni od erata vo koja ~ove~kite resursi bea retki, tehnolo{koto inovirawe be{e vozmo`no preku imitacija i prirodnite surovini mo`ea da bidat eksploatirani po `elba." [isto]. Poa|aj}i od ovoj postulat, "Belata kniga" na konkurentnosta na EU postavuva nekolku nasoki, koi treba da go otcrtuvaat idniot profil na ekonomijata na EU vo celina, odnosno na ekonomiite na site dr`avi-~lenki na EU. Tie se:
z

(kreirawe) zdrava ekonomija (Healthy Economy)

Osnovata na ovoj postulat se nao|a vo makroekonomskata stabilnost. Poto~no, vo potrebata od sozdavawe i dosledno odr`uvawe na edna makroekonomska klima i opkru`uvawe koi }e bidat prvenstveno stabilni i, duri i na mnogu dolg rok,

Pra{aweto na konkurentnosta vo ramkite na EU

83

oslobodeni od pogolemi potresi i {okovi. Tekovnata ekonomska politika treba celosno da $ bide podredena na taa cel. Vo taa smisla, Dokumentot e konzistenten i so nasokite na EU kon sozdavaweto edinstven pazar so edinstvena valuta. Odnosno, navedenata nasoka za sozdavawe zdrava ekonomija, se prepoznava vo razmisluvaweto za edna makroekonomska referentna ramka koja gi opfa}a i sistemskata i monetarnata konvergencija na site ekonomii-~lenki na EU, a koja, pak, treba da go pro{iri nivniot ekonomski (ili pazaren) horizont. So drugi zborovi ka`ano, tuka stanuva zbor za implementirawe na edna strategija sostavena od dve fazi: (1) prvo izlez od postojnata kriza kolku e mo`no pobrgu; i potoa, (2) zapo~nuvawe na patot kon sozdavawe silna i zdrava ekonomija. Postepenoto namaluvawe na javnite dolgovi i zadr`uvaweto na zadol`enosta na dr`avite pod kontrola pretstavuva najbitnata zada~a vo prvata faza, dodeka porastot na javnoto {tedewe e zada~ata so ist kvalifikativ za vtorata faza. Tie merki, me|u ostanatoto, pretpostavuvaat zasileni napori za prestrukturirawe (ultimativno i namaluvawe) na tro{ocite, osobeno na operativnite tro{oci na biznisite (firmite), kako i alokacija na za{tedite koi }e se postignat preku toa kon novi materijalni i nematerijalni investicii. Stabilnata monetarna politika, koja e konzistentna so celta za postignuvawe permanentno niska stapka na inflacija, treba da pretstavuva konstanten reper (benchmark) vo celiot nareden period. Toa bi vodelo kon pad na kamatnite stapki, {to treba gi napravi poatraktivni investiciite koi se esencijalni za modernizacijata i pottiknuvaweto na konkurentnosta na ekonomiite-~lenki na EU.
z

(kreirawe) otvorena ekonomija

Pojdovna dimenzija koja ja argumentira izdr`anosta (ili avtoritetot) na ovoj postulat, pretstavuva soznanieto deka dosega{niot podem na sekoja ekonomija-~lenka na EU vsu{nost e zapo~nat so edno kvalitativno pomestuvawe (unapreduvawe) vo me|unarodnata trgovija. Ottuka, koga toa soznanie }e bide ekstrapolirano kako generalno pravilo, se stignuva do sledniot akcionen politi~ki stav: "Unijata mora da bide otvorena i da se podgotvi sebesi za takvata cel [da bide potpolno otvorena ekonomija ]. Zatoa,

84

Van~o UZUNOV

uspe{noto kompletirawe na Urugvajskata runda na pregovori e isto taka mnogu bitno. Tie pregovori treba za prv pat da produciraat eden globalen dogovor me|u industrijaliziranite zemji i zemjite vo razvoj, koj }e sodr`i izbalansirani koncesii naso~eni kon fair pristap na site pazari. EU ja ima postignato ovaa umstvena otvorenost vo praktikata preku evropskiot edinstven ekonomski prostor. Unijata sega treba da ja demonstrira istata otvorenost kon nejzinite isto~ni i ju`ni sosedi." [isto].
z

(kreirawe) decentralizirana ekonomija

Pojdovnata dimenzija na ovoj postulat, pak, pretstavuva soznanieto deka pazarnata ekonomija ima decentralizira~ki efekt. Decentralizacijata pretstavuva radikalna promena vo organizacijata na op{testvata na ~lenkite na Unijata, koi site se nao|aat pred predizvicite na raste~kata kompleksnost na ekonomskite i op{testvenite fenomeni i kreiraweto adekvatna pravna (regulatorna) ramka. Ottuka, proizleguva zna~eweto i na lokalnoto nivo, na koe site elementi na politi~ka akcija postignuvaat najuspe{en blend, a vmre`uvaweto na partnerski institucii bele`i podem.
z

(kreirawe) pokonkurentna ekonomija

Ovaa premisa se sostoi od dva dela: (a) izvlekuvawe maksimalen efekt od edinstveniot pazar; i (b) unapreduvawe na istra`uva~kite napori i kooperativnosta. Pri toa: (a) Vo odnos na prviot del, vo Dokumentot se istaknuva deka: "ne postoi somnevawe deka odgovornosta na vladite i na Unijata e da sozdadat kolku e mo`no popogodno okru`enie za razvoj na delovnata konkurentnost. Postignuvaweto soglasnost so pravilata na konkurencijata pretstavuva ednakvo va`en moment. Toj pomaga da se obezbedi toa edinstveniot pazar da pretstavuva `iva realnost. Vo odnos na biznisite (pretprijatijata), progresot e neophoden da se slu~i vo tri oblasti" [isto]: - vo odnos na zbirot na pravila (zakoni, regulativa, standardi, proces na izdavawe sertifikati) koi obezbeduvaat glatko funkcionirawe na pazarot. Ovie pravila treba da bidat nadopolnuvani so tekot na vre-

Pra{aweto na konkurentnosta vo ramkite na EU

85

meto, no najbitno e da se obezbedi da ne postoi inkonzistentnost pome|u nacionalnite zakoni i zakonite na Unijata; - vtorata oblast se odnesuva na malite i sredni biznisi (MSP). Tie pretstavuvaat model na fleksibilnost za golemite biznisi, kako nivni subkontraktori. Zatoa "demografijata na MSP" (t.e. nivnoto ra|awe, razvoj i regenerirawe) treba da pretstavuva nacionalen prioritet, {to vo nekoi dr`avi zna~i adaptirawe na dano~nite sistemi, pravata na prenesuvawe i pristapnosta (ili dostapnosta) kon kapital, kako i poednostavuvawe na regulativata koja se odnesuva na inter-kompaniskite odnosi i praktikata. I tuka postoi potreba od anga`man i na nacionalno nivo, i na nivo na EU; - tretiot segment se odnesuva na raste~kata potreba od sozdavawe transevropski infrastrukturni mre`i. (b) Vo pogled na pottiknuvaweto na istra`uvawata i kooperativnosta (so terminologijata na teorijata na ekonomikata na konkurentnosta stanuva zbor za klasteringot) Dokumentot sodr`i predlozi za postignuvawe kooperativnost pome|u nau~no-istra`uva~kite politiki na oddelnite dr`avi, kako i kooperativnost me|u istra`uva~kite aktivnosti na biznisite od pove}e dr`avi-~lenki na EU. Taa kooperativnost treba da stane bazi~en princip, a ne samo eden od aspektite na nau~no-istra`uva~kata politika na EU.
z

(kreirawe) ekonomija karakterizirana so solidarnost

Solidarnosta pretstavuva termin-supstitut za socijalnite aspekti, pri {to predlogot vo debatiraniot dokument se odnesuva na sozdavaweto eden nov sistem na op{testvena blagosostojba, koj bara pove}e aktivna, a ne pasivna solidarnost. Kako to~ki na koncentracija na vnimanieto se poso~uvaat: solidarnosta me|u onie koi imaat i onie koi nemaat vrabotuvawe; solidarnost me|u ma`ite i `enite, kako aspekt na relativizirawe na konfliktite vo semejstvata; solidarnost me|u generaciite, {to e posebno bitno so ogled na izrazeniot proces na stareewe na naselenieto vo dr`avite-~lenki na EU; i solidarnost kako borba protiv op{testvenata alienacija na individuite.

86 Aktivnosti za sozdavawe novi rabotni mesta

Van~o UZUNOV

Osnovnata poenta na ovaa dimenzija vo prika`uvaniot dokument za kreiraweto konkurentnost na EU pretstavuva soznanieto deka ne postoi celosen avtomatizam vo spregata pome|u ekonomskiot porast i nevrabotenosta, tuku neophodni i naglaseni se posebni aktivnosti za sozdavawe novi rabotni mesta. Vo dokumentot posebno se istaknuva deka tie aktivnosti mora da gi imaat predvid nacionalnite (lokalnite) okolnosti. Kako prioritetni oblasti od generalen karakter, pak, vo domenot na aktivnata politika na vrabotuvawe, se poso~uvaat [isto]:
z

investiciite vo obrazovanie i obuka: (steknuvaweto) znaewe i know-how niz celiot `ivot. Pritoa, treba da se postigne izbalansiranost i pravilen izbor me|u: (a) porastot na kapacitativnosta i kvalitetot na univerzitetskoto obrazovanie; (b) visokoto obrazovanie ili prakti~noto (vocational) obrazovanie; i (v) tradicionalnite obrazovni kursevi ili "sendvi~ kursevite (u~ewe plus rabotno iskustvo). Edna osnovna preporaka vo ovaa smisla govori deka sekoja dr`ava treba da se stremi kon sozdavawe univerzalno (sekomu) dostapno, napredno i prakti~no (vocational) obrazovanie. z potrebata od postignuvawe dvojna fleksibilnost (interna i eksterna) na pazarite na trud. Internata fleksibilnost se odnesuva na ~ove~kite resursi koi se na raspolagawe na biznisite, a eksternata se odnesuva na nevrabotenite koi baraat vrabotuvawe. Pritoa, unapreduvaweto na eksternata fleksibilnost na pazarot na trudot zna~i najnapred unapreduvawe na geografskata mobilnost na rabotnata sila (t.e. podobruvawe na uslovite na pazarot na nedvi`nosti, stanovi i sl.), dodeka unapreduvaweto na internata fleksibilnost na pazarot na trudot zna~i optimalno rakovodewe so anga`iranite ~ove~ki resursi, so krajna cel prisposobuvawe na obemot i brojot na rabotna sila, bez ~isto otpu{tawe na vi{okot vraboteni koj se pojavuva pri redovnoto prestrukturirawe na biznisite. z koristewe na prednostite na decentralizacijata i inicijativnosta. Decentralizacijata, vo ovoj kontekst,

Pra{aweto na konkurentnosta vo ramkite na EU

87

se odnesuva na voveduvaweto adaptibilni {emi za raboten anga`man i fleksibilno rabotno vreme, dodeka inicijativnosta se odnesuva na pottiknuvaweto na privatnata (li~nata) inicijativnost na poedincite za nao|awe raboten anga`man. z namaluvawe na relativnata cena na nekvalifikuvaniot i polukvalifikuvaniot trud. Ovoj aspekt se odnesuva na izdatocite od platite na vrabotenite za razni vidovi osiguruvawe, koi vo pove}e dr`avi na Unijata se relativno visoki. z celosno rekonstruirawe na politikata na vrabotuvawe. Toa zna~i prifa}awe na faktot deka investiraweto vo razvojot na ~ove~kite resursi ne pretstavuva zada~a isklu~ivo za biznisite, tuku i za vladata. Postojnata sostojba e takva {to najgolem del (prose~no dve tretini) od javnite sredstva se nameneti za pomo{ na nevrabotenite, a samo edna tretina na "aktivni merki". Takvata struktura treba da se promeni. (Ovoj aspekt e tuka potenciran i zaradi analogniot slu~aj na Makedonija). Povik za akcija Bidej}i Belata kniga pretstavuva politi~ki dokument, taa, na krajot, sodr`i i eden povik za akcija. Pritoa, tuka ne e biten samiot povik, tuku edna bitna poraka koja e sodr`ana vo nego. Vo taa smisla, se veli: "Naporot koj e potreben bara prisposobuvawe vo odnesuvaweto i vo politikite na site nivoa: Unijata, nacionalnite i lokalnite novoa. Bidej}i sme svesni za razli~nite situacii vo dr`avite-~lenki, nie cenime deka e korisno da ne se formuliraat mo`nite solucii vo celosno koncizen oblik. Ostanuva na sekoja dr`ava-~lenka od dokumentot da gi zeme elementite koi{to gi smeta kako najprifatlivi za nejzinite uslovi i aktivnosti. Komisijata povikuva sekoj da napravi edna lucidna analiza na na{ite silni i slabi strain, i da go adaptira odnesuvaweto kon rapidnite promeni koi se slu~uvaat vo dene{niot svet, postavuvaj}i gi pred sebe na{ite viduvawa i fokusiraj}i ja na{ata determiniranost kon ona {to idninata go sodr`i" [isto]. Na toj na~in i vo najglobalni crti mo`at da se zaokru`at viduvawata na oficijalnite lica na EU za aspektite na

88

Van~o UZUNOV

konkurentnosta. No, bidej}i Makedonija se nao|a re~isi na samiot po~etok na procesot na integrirawe vo EU, me|u mnogute ostanati navedeni vo Belata kniga, za nas ostanuvaat u{te dve dimenzii koi{to zaslu`uvaat posebno vnimanie i koi{to se pou~ni i vo slu~ajot na Makedonija. Toa se: (1) pozicijata na EU vo odnos na makroekonomskata politika; i (2) pozicijata na EU vo odnos na osnovnite nasoki na politikata za (globalnata) konkurentnost na biznisite. Vo taa smisla, se istaknuva [isto]: (1) Na makroekonomsko nivo, prva srednoro~na cel e da se odr`i stabilnost na monetarnata politika, so targetirana inflacija od 2% do 3% godi{no. Buxetskata politika, pokraj toa, }e treba da pridonese za ostvaruvawe na srednoro~nata cel za pobrz ekonomski porast i porast na vrabotenosta, vo osnova na dva na~ina: z postignuvawe odr`liva zadol`enost; i z porast na doma{nite za{tedi. (2) Nasokite na politikata za konkurentnosta na biznisite, pak, se sostoi od slednite dimenzii: z pomagawe na firmite da se prisposobat kon novata globalizirana situacija na me|uzavisnost, {to e sostaveno od ~etiri dela: (a) kapitalizirawe na postojnite prednosti na evropskata industrija prepoznaeni kako inovativna i job-creating industrija; (b) razvoj na aktivna politika na industriska kooperacija, na primer so ekonomiite od isto~na Evropa; (v) vostanovuvawe koherenten i harmoni~en pristap kon strate{kite alijansi; i (g) targetirawe merki za nadminuvawe na pre~kite za glatko funkcionirawe na pazarite, osobeno vo oblastite koi seriozno gi naru{uvaat mo`nostite za porast na proda`bite i razvojniot potencijal na biznisite; z eksploatirawe na postojnite konkurentni prednosti, povrzani so postepeniot premin kon ekonomija bazirana na znaewe (knowledge-based economy); z promocija na odr`liviot razvoj na industrijata; z namaluvawe na vremenskiot (t.e. razvojniot) jaz, prepoznaen kako razliki me|u stapkata na promenite vo ponudata i korespondentnite prisposobuvawa vo pobaruva~kata, vo koj domen osobeno se potencirani elementite: (a) favorizirawe na partnerstvata pome|u golemite

Pra{aweto na konkurentnosta vo ramkite na EU

89

biznisi i nivnite subkontraktori (MSP); (b) unapreduvawe na povrzanosta me|u proizvoditelite i korisnicite; i (v) stimulirawe na razvojot na klasteri na konkurentni aktivnosti koi se potpiraat na regionalnata diverzificiranost na Unijata, odnosno klasteri koi kombiniraat industriski, tehnolo{ki i geografski prednosti. Pokraj samata "Bela kniga", aspektite na konkurentnosta na EU se tangiraat i vo pove}e drugi oficijalni dokumenti na Unijata. So edna Rezolucija za pottiknuvawe na konkurentnosta na EU, {to pretstavuva dokument donesen od strana na Sovetot na EU na 21 noemvri 1994 godina, Komisijata na EU e pokaneta redovno da izgotvuva izve{tai za konkurentnosta. Vo izve{tajot od 1999 godina, koj e tretiot po donesenata Rezolucija, se istaknuva slednoto: "Konkurentnosta na edna ekonomija e esencijalna za blagosostojbata na nejzinite gra|ani. Toa zna~i porast na output-ot i visoki stapki na vrabotenost vo odr`livo okru`enie. Vo edna brzo promenliva (fast-moving) svetska ekonomija, eden od klu~evite za konkurentnosta e adaptibilnosta. Edna ekonomija e adaptibilna dokolku mo`e brzo da akumulira i prenaso~uva resursi so cel presretnuvawe novi mo`nosti, a so ednovremeno celosno eksploatirawe na postojnite konkurentni sili. Adaptibilnosta e krucijalna ne samo za razvojnite celi na sekoja ekonomija, tuku isto taka i za stivnuvawe na ekonomskite {okovi. Za edna ekonomija da bide adaptibilna vo odnos na brzite promeni vo tehnologijata i vkusovite na potro{uva~ite, taa treba da kombinira makrostabilnost so mikromobilnost." [EU, 1999: The Competitiveness of European Industry, 1999 Report, p.7] (podvle~enoto vo originalot).

90 Rezime Republika Makedonija se nao|a vo proces na intenzivirawe na aktivnostite za postignuvawe ekonomski razvoj i za namaluvawe na nevrabotenosta. Dvata procesa se povrzani, pri {to re{avaweto na problemot na nevrabotenosta ne e mo`no so potpirawe na merki na tekovnata ekonomska politika, tuku deka kone~no re{enie pretstavuva ekonomskiot razvoj. Vo taa smisla, ovoj osvrt pretstavuva prezentacija na osnovnite preporaki sodr`ani vo Dokumentot na EU pod naslov "Bela kniga za razvoj, konkurentnost i vrabotuvawe". Se poa|a od toa deka strate{kite nasoki za pra{awata na ekonomskiot razvoj, konkurentnosta i nevrabotenosta od strana na EU treba da pretstavuvaat vodi~ pri osmisluvaweto i kreiraweto na analognite procesi vo Republika Makedonija. Tie aspekti pretstavuvaat i su{tinski del pri implementacijata na ekonomskite kriteriumi za integracija vo EU.

Van~o UZUNOV

Vanco UZUNOV Naslov na angliski Abstract Republic of Macedonia is in a process of intensifying economic growth and decreasing unemployment. Those processes are interconnected and the solution of the unemployment burden is not possible only through short-term measures of the current economic policy, but the ultimate solution is the economic growth. Taking that as a starting point, this paper is a presentation of the basic recommendations of a EU Document entitled: White Paper on Growth, Competitiveness and Unemployment. The strategic directions of the EU for the questions of economic growth, competitiveness and unemployment should be a guide for the creation of the corresponding processes in the Republic of Macedonia. Those issues are also the fundamental parts in the implementation of the economic criteria for EU accession.