Nana Nataša Zeneli

PREKLETSTVO V ZLATI KLETKI

Nana Nataša Zeneli
Senzacionalna zgodba Urške Čepin

Fotografije Helena Kermelj, Grega Gulin, Jani Božič, Miran Jurišič, Sašo Radej,
Primož Predalič, osebni arhiv; posredovala Adria Media, Ljubljana
Izdala in založila Učila, založba, d.o.o., Tržič, 2009
Za založbo Srečko Mrvar

Natisnjeno v EU
Naklada v trdi vezavi 500 izvodov
Naklada v mehki vezavi 3500 izvodov

PREKLETSTVO
V ZLATI KLETKI

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-94
ZENELI, Nana Nataša
Prekletstvo v zlati kletki / Nana Nataša Zeneli. - Tržič :
Učila, 2009

ISBN 978-961-00-0757-9 (trda vezava)

ISBN 978-961-00-0758-6 (broš.)
244621312
D omov sem prišla nekaj minut čez polnoč, se
sezula in odšla v spalnico, kjer meje že čakal
Aleš. Že na njegovem obrazu sem videla, da bo
nekaj hudo narobe, saj me ni samo odsotno po-
zdravil, tudi gledal me je prezirljivo. Ker sem bila
utrujena, sem se ulegla zraven njega, takrat pa seje
dvignil in me začel zmerjati.
"Kurba, kje si bila? Zakaj si zamudila? Če sem
ti rekel, da bodi doma ob 23. u ri , bi se morala tega
držati!!!!" je na ves glas vpil in njegov obraz je bil
sovražen, njegove oči spremenjene.
Ustrašila sem se, in v trenutku ko sem začela
pojasnjevati, da sem pozabila na čas, saj se s p rija-
teljico Ajdo nisva že dolgo videli, meje zagrabil za
roko, potegnil iz postelje in me močno udaril.
 Otrpnila sem. Ostala sem brez besed. Šok! jino posteljo. Zvila sem se kot polžek, objela
Solze so se mi ulile in vse, kar sem nekako vzglavnik in misli so me odpeljale na začetek naji-
uspela izustiti, je bilo: "Aleš, saj vendar nosim nega poznanstva.
tvojega otroka, veš, da se nisem kurbala!" Zamiža-
la sem in solze so tako močno tekle, da bi lahko
napolnila celo kad z njimi. Pograbil je svojih pet
telefonov in jezno zapustil spalnico z besedami:
"Za to mi boš še plačala! !"
Zaslišala sem zvok avtomobila, ko je z vso jezo
odpeljal. Odšla sem v kopalnico, se pogledala v
ogledalo in zagledala osebo, ki nikoli prej ni doži-
vela nasilja, nikoli verjela, da bi se njej kaj takega
lahko zgodilo. Kri mi je tekla iz nosu. Moja kri, ki
je hkrati kri otročka, ki ga nosim v sebi, najinega
otroka, sad najine ljubezni, ki je star komaj dva
meseca in je z menoj občutil pekel, boleč pekel.
Misel na mojega otroka me je po koščkih lomila,
vprašanja, sama vprašanja so vrela iz mene.
Bo z otrokom vse v redu? Kako je on to občutil?
Bo imel posledice? Ga bom izgubila?
Na ves glas sem panično zajokala. Nisem si
znala razložiti, čemu sem si to zaslužila. Je to ta
vzrok? NEEE je vpilo iz mene, to ni pravi vzrok.
To je bolno ljubosumje. Stopila sem pod prho, se
počasi umirila, preoblekla v pižamo in odšla v na-
 7. DECEMBER 2004

Č udovito vzdušje, okrašena Ljubljana, nakupo-

valna mrzlica, veselje, ki ga je bilo čutiti na
vsakem koraku, prijazni ljudje, ki me obdajajo, in
notranje zadovoljstvo, ki je kar prekipevalo v me-
ni.
Odpravljam se proti domu, ko me pokliče moj
prijatelj Gašper in mi predlaga, da bi se dobila na
kavi, saj ima zame dobro ponudbo. Prišel me je
iskat, saj takrat še nisem imela niti vozniškega iz-
pita niti svojega avtomobila. Odpeljal me je na
njegovo delovno mesto, v avtohišo, ki je imela
prij eten lokal.
Usedeva se, k nama pristopi prijazna, zelo prsa-
ta natakarica Erika in naročiva dve kavi. Gregor mi
pove, daje Erika punca njegovega direktorja, torej

9
lastnika avtohiše, s katero je baje že šest let, da je
stara 21 let, da ji je plačal prsne vsadke, mimogre-
de pa mi je še omenil, da ima direktor še eno par-
tnerico, s katero imata dva otroka, in da se mu zdi,
da ima kar obe naenkrat.
Smejala sva se na ta račun in klepetala o različ-
nih stvareh, dokler ga nisem vprašala, zakaj me je
pravzaprav pripeljal sem.
Povedal mi je, da njegov direktor išče pomoč za
delo za točilnim pultom, ker je mesec december,
da imajo zelo veliko dela, ki ga ena sama ne zmore
opravljati.
Tako se je spomnil name. Pojasnila sem mu, da
sem bila pred časom na razgovoru v državni službi,
kjer so me za redno sprejeli, tako da po novem letu
začnem delati v pisarni, saj sem končala ekonom-
sko šolo. Da že sam dobro ve, da imam lokalov
oziroma kelnarjenja čez glavo, saj sem se ves čas
šolanja preživljala s honorarnim delom, torej kel-
narjenjem. Pa je vztrajal, da bi delala samo ta mesec
in naj ga vendar razumem, da želi narediti vtis na
direktorja ter mu pripeljati pošteno, delovno in
luštno dekle.
Ker takrat nisem znala reči ne, sem pristala na
razgovor z njegovim direktorjem. Poklical gaje po
telefonu in takoj je prišel. Vstopil je skozi vrata,
pristopil k nama in se mi predstavil: "Aleš Če-
pin."
Sedel je k nama in Gregorju namignil, naj naju
pusti sama.
Njegovi pogledi so mi bili neprijetni, saj me je
neprestano ocenjeval in večkrat so se njegove oči
ustavile na mojih prsih, ker sem bila že od nekdaj
zelo prsato dekle. Veliko je govoril, mi zelo laskal,
malo spraševal in na koncu sem pristala na njegovo
ponudbo. Naslednji dan sem začela delati in tako
je bilo vse do dneva, ko mi je Erika jezno rekla, da
me ne rabijo več. Čudno mi je bilo, zakaj je kar
naenkrat jezna name, saj sva se dobro razumeli.
Užaljeno sem se odpravila domov, ko je zazvonil
moj telefon.
Na drugi strani zaslišim Alešev začudeni glas:
"Kje si, Urška? Kam si šla?"
Pojasnim mu, kaj mi je bilo rečeno, on pa takoj
predlaga, da greva na pijačko. Pride pome in me
odpelje v Grebenčevo klet. Med večerjo je zazvonil
njegov telefon, na drugi strani je bila besna Erika,
ki ji pojasni, da je na poslovnem sestanku. Na
dolgo in široko mi razlaga, kako Erike ne mara
več, kakšna zoprna ženska je, da jo bo kmalu od-
pustil, daje njuna zveza že proti koncu in podobno.
Na vsak način mi je želel povedati, da bo kmalu
samski, ter da naj kar lepo čez par dni pridem nazaj
v službo.
Veliko mi je pripovedoval o materi njunih dveh
otrok, s katero sicer živita pod isto streho, vendar
spita vsak v svoji sobi, in nikoli ni našel lepe bese-
de zanjo. Neprestano je ponavljal, da mati ne mara
njunih otrok, da je slaba mati, da so njeni starši
bolniki, kako ga obtožujejo, da laže, daje slab oče,
skratka da mu delajo krivico. In takrat se mi je
zasmilil.
Jaz mlada, stara komaj devetnajst let, brez živ-
ljenjskih izkušenj, sem njegovim besedam stood-
stotno verjela. Odločila sem se, da mu bom stala
ob strani, in želela sem si, da bi bila prijatelja. Samo
prijatelja. Aleš pa je z menoj imel drugačne name-
ne, želel si je biti z menoj. Vsak dan pred službo
me je prišel iskat, peljal na kosilo, zvečer po kon-
čanem delu me je odpeljal na večerjo in nazaj do-
mov. Kljub njegovim zagotovilom, da z Eriko ni-
mata nič več kot samo poslovne stike, je ona trdila
drugače in se mi nehote zaupala, kako je Aleš kar
naenkrat spet strasten v postelji.
"Mi laže?" sem pomislila. Alešu sem navdušeno
povedala, kako sem vesela, da sta rešila njuno vezo
in da naj bo srečen z njo, da sva midva tako ali tako
samo prijatelja, zato me ne rabi vozit na razna ko-
sila in večerje. Čez par dni pa sem od uslužbencev
izvedela, da Erike ne bo več v službo, da se je od-
selila iz njunega stanovanja nad lokalom, kjer sta
skupaj živela.
Tudi sam mi je povedal, daje dobila odpoved in
da seje morala na hitro odseliti (opozorilo meni!?).
Aleš naj bi bil samski, čeprav je živel v hiši s par-
tnerico njunih otrok.
Živela naj bi skupaj samo zaradi otrok, a sem
čez čas od njegove hčerke izvedela, da kadar oči
pride k mamici, se imata še vedno zelo rada. Z
Alešem si nisem želela biti, saj ni bil moj tip mo-
škega, želela pa sem ob sebi imeti prijatelja, prave-
ga prijatelja, s katerim si lahko vse zaupava, stojiva
drug drugemu ob strani, saj sem mu tudi sama za-
upala, kako sem že bila razočarana v ljubezni. On
pa mi je pripovedoval, kako ima lahko vse pod
kontrolo, saj se je dobival s štirimi puncami naen-
krat in nobena ni vedela za druge (spet opozorilo
meni!?).
Ko sem mu povedala, da želim biti z njim samo
prijateljica, mi je za nekaj časa nehal pripovedova-
ti svoje ljubezenske zgodbice ter spolne fantazije
in seje resno lotil projekta, kot gaje sam večkrat v
šali imenoval "Imeti in osvojiti Urško za vedno".
Tej šali, vsaj mislila sem, daje šala, sem se naivno 18. JANUAR 2005
nasmihala, toda začelo se je ...
MOJ ROJSTNI DAN

D anes praznujem dvajset let. S to mislijo sem

počasi odprla oči in nasmeh se mi je kar sam
od sebe prikradel na usta. Veselo sem se odpravila
uredit za v službo, ko je pozvonil telefon.
"Dobro jutro, lepotička, in vse najboljše ti že-
li m," se je zaslišalo na drugi strani telefonske lini-
je. Aleš je bil prvi, ki mi je čestital.
Kako lepo, sem pomislila.
In vzhičeno je nadaljeval: "Rezerviral sem
savno in jacuzzi, samo za naju. Sama bova. Prvič
bova lahko sama. Lahko se mi boš predala z vsem
telesom, ker čutim, da sva rojena drug za drugega.
Urša, tako kot si me ti očarala, me doslej ni še no-
bena."
Ni mi bilo ravno prijetno, vendar sem se mu
lepo zahvalila in mu rekla, da se vidiva v službi.
Vztrajal je, da me pride iskat, ampak sem bila od-
ločna, da grem z avtobusom. Celo pot sem razmi-
šlj ala, kako bi mu povedala, da grem s prijateljico
ven in da moram zav rn iti njegovo ponudbo.
Joj, kako sem besna nase, ker ne znam odločno
reči ne in ne želim, da bi bil užaljen. Kaj naj storim?
Kaj naj mu rečem?
Želim si z Mašo ven, žurat, saj je vendar moj
rojstni dan, sem premišljevala vso pot do službe.
P ri šla sem v službo in pred vhodom zagledala moj
sanjski avto, BMW M3, in to zlate barve.
Aleša ni bilo. Pomislila sem, da je užaljen, ker
mu nisem dovolila, da me p ri de iskat. Po končani
službi sem se na hitro odpravila domov in ugotovi-
la, da sem nekje izgubila telefon. Maša me je že
čakala, lepo sva se uredili ter odšli v znano lju-
bljansko diskoteko.
Imeli sva se fantastično, celo noč sva plesali in
proti jutru sva se zadovoljni v rnili domov. Utrujena
sem se ulegla in imela sem občutek, da sem komaj
dobro zaspala, ko je mami stopila v sobo, me počasi
zbudila in mi rekla, da me Aleš že ves dopoldan
kliče, na domači telefon, ker ga skrbi, če je z mano
vse v redu, saj meje baje celo noč poskušal dobiti na
mobilca, pa se nisem javljala. In če ob 14. u ri pri dem
delat. Pogledam na uro, kazalci so kazali malo čez
deset, in mami sem dejala, naj mu reče, da je vse
O. K. in da pridem. Zaspala sem nazaj in imela grozne
sanje, v katerih me je Aleš zmerjal in me klofutal.
Zbudila sem se čisto premočena in vem, da mi
je srce razbijalo tako hitro, da sem ga slišala v
ušesih. Uf, hvala bogu, da to ni res, sem se tolažila,
se na hitro oprhala in odšla v službo.
Moj sanj ski avto je bil še vedno parkiran natan-
ko pred lokalom. Stopim noter in zagledam Alešev
užaljeni obraz.
"Živjo, Aleš," ga prijazno pozdravim. On pa:
"Veš, da sem te celo noč klical!
Imela sva rezervirano savno in jacuzzi, pa tudi
plačal sem že vnaprej. Želel sem biti s teboj, pa
sem potem moral?! povabiti Eriko, tako bedno sem
se imel z njo, neprestano sva se kregala, veš, da si
mi uničila večer!" je končal z rahlo povzdignjenim
glasom.
Jaz pa sem se mu naivno in s slabo vestjo zače-
la opravičevati, kot da bi bila njegova punca, in to
s slabo vestjo, lepo prosim!!
Znižal je ton in mi dejal, da greva zvečer na
večerjo.
 Mimogrede, preden je zapustil lokal, mi je še
laskal z lepimi besedami in končal, da sem najbolj
seksi ženska, kar jih je videl. Lepo sem se počutila,
saj mi je bilo vendar všeč, da me hvali.
Zvečer, po končanem delu, me je prišel iskat, in
ko sem odprla vrata njegovega avtomobila, sta me
na sedežu čakali ogrlica Swarovski in rdeča vrtni-
ca.
"Uau, Aleš, hvala," sem navdušeno dejala.
"Takega darila pa res še nikoli nisem dobila," in
mu dala prvi poljubček na lica.
Spet je bil užaljen, ker se nisva strastno poljubi-
la, kot je on pričakoval.
Usedla sem se, vzela ogrlico v roke, jo občudo-
vala, v rtnico pa postavila na armaturo.
Vzkipel je: "Neeee. Kaj vendar počneš? A ne
vidiš, daje to usnje?" Kar streslo meje in odpelja-
la sva se v smrtni tišini. Čez čas me je prijel za
roko in užaljeno sem jo odmaknila. Odpeljal meje
domov. Naslednji dan sva se dobila, pogovorila in
spet je bilo vse po starem. Vsak dan kosila, večerje
in njegove lepe besede. Nič poljubov, nič seksa.
Želela sem si, da bi bila p rijatelja, zavedala pa sem
se, da bo Aleš vztrajal, dokler me ne bo dobil. Pa
se je zgodilo.
24. JANUAR 2005
PRVO POVABILO
P ovabil me je na morje v hotel Palace. Le kako
naj ga prep ri čam, da bi šla z nama še moja
prijateljica Maša? Predlagala sem in on je p ri stal.
Maša mi je najprej potrdila, da gre, ko pa je napočil
trenutek odhoda, si je premislila. Grozno. In odšla
sva. Sama. Misli so mi begale. Joj, prespala bova
skupaj! V isti sobi, v isti postelji! Moje misli je
prekinil telefonski klic njegove bivše partnerice, ki
ji je na dolgo in široko razlagal, da gre v Pulo na
poslovni sestanek in pogledat čoln. Hmm. Čudno.
Zakaj ji je to rekel, če pa z njo nima nič? Zakaj?
sem pomislila. Prišla sva v hotel, razpakirala stva-
ri in odšla na večerjo.
Naročil mi je škampe! P ri znam, da jih do takrat
še nikoli nisem jedla, zato jih tudi odpreti nisem
znala. Smejala sva se na ta račun in popila dve
zelo dragi buteljki vina. Vrtoglavica od popitega
alkohola, lepe besede, pozornost in svet, ki mi je
bil popolnoma tuj, so me osvojili.
P ri stala sva v postelji, in ker jaz nisem bila več
nedolžna, saj sem pred njim imela že kar nekaj fan-
tov, sem vedela, kaj je predigra, kaj seks, vendar so
se takratna moja p ri čakovanja zelo hitro končala.
Aleš se ni izkazal kot moški, ki bi si vzel čas
zame, me s predigro vzburil, Aleš je že končal, ko
sem se jaz šele dodobra razvnela, ostala sem brez
orgazma. Razočarana sem zaspala.
Naslednje jutro sva se odpravila v Pulo, da mi je
pokazal svoj čoln. Nisem bila razpoložena, imela
sem močan glavobol, na bruhanje mi je šlo in lepo
sem ga prosila, če greva lahko nazaj v Ljubljano.
Nazaj grede sva se ustavila še na bencinski črpalki,
kjer je za mojo mami kupil veliko bombonjero, za
sestro čokolado, za očeta vino in zame zavitek ci-
garet.
Odložil me je pred našo hišo, me poljubil na
lička in predlagal, da greva naslednji dan v Italijo,
kjer mi bo kupil, kar si bom zaželela. Seveda sem
z veseljem zagrabila priložnost, saj obožujem
oblačila, in mu pritrdila.
Stopila sem skozi vrata in zagledala mamine
žalostne oči. Nič nisva spregovorili. Takoj sem
odšla v sobo in jokala, jokala in v solzah zaspala.
Sredi noči sem se zbudila, šla v kuhinjo, si
skuhala čaj in razmišljala, kaj sem storila, v kaj
sem se spustila, saj nisem zaljubljena vanj. Prekle-
ta naj bom. Zakaj ne znam reči ne??? Zakaj sem
sploh spala z njim??
Po najini prvi seksualni noči je menil, da sva
par, in se je do mene tudi tako obnašal.
Razvajal me je, kupoval mi je vse stvari , kar
sem si zaželela. Dnevi so minevali in Aleš je bil
prijazen, pozoren, pravi retorik, ki je imel v malem
mezincu naštudirano, kako osvojiti žensko. In do-
končno meje osvojil.
 3. FEBRUAR 2005

NJEGOVA PROŠNJA

" "Prosim, Urška, da se preseliš k meni, sem na

Vič, saj sva tako ali tako večino časa skupaj.
Kaj praviš?" mi je predlagal zjutraj, ko sva se
zbudila.
Seveda sem takoj pristala. "In ni ti treba več
delati, ker sem našel novo punco za pult," mi je
prijazno prišepnil na uho.
"Ampak Aleš, kaj pa bom počela ves dan?" me
je zanimalo.
"Ne skrbi in uživaj," je končal, se na hitro oble-
kel in odšel po opravkih. Stanovanje ni bilo luksu-
zno, opremljeno je bilo zelo preprosto, v njem pa
so bili soba, kopalnica, hodnik in kuhinja. Vsak
dan sem kuhala, prala, likala, opravljala gospo-
dinjska dela, ker sem bila tako vzgojena, in želela

23
sem, da bi najin dom dobil pridih ljubezni, topli-
ne.
Po nekaj dnevih najinega skupnega življenja je
prišel na dan z novico, da otroka ne moreta brez
njega in da bo do njunih zimskih počitnic spal pri
njiju v Šmartnem, kjer je živela tudi njegova bivša
partnerica. Ker me je znal prepričati, sem na to
pristala, tako daje vsak večer okoli 20.30 ure hodil
k njim in se zjutraj zelo slabe volje vračal k meni.
"Prekleta baba neumna, ta je res prfuknjena,
kako me izsiljuje, da vidiš, Urša, kakšna slaba
mati je, sploh ne mara mojih dveh otrok!" so bili
vsakodnevni stavki ob njegovem prihodu.
"Še dobro, da nič več nimava, včasih bi jo kar
udaril, tako me sprovocira!" mi je govoril. Takrat
sem verjela, vse sem mu verjela, in obsojala mater
njegovih otrok, kako je lahko tako kruta. Danes
vem, daje bila to umazana igra.
FEBRUAR 2005
ZIMSKE POČITNICE
"U rška, jutri se začnejo zimske počitnice in
moja dva mulca gresta smučat. Uf, se bom
vsaj malo odpočil, babo bom pa ergu ven iz bajte,"
mi je rekel. Jaz pa: "Ja, kam bo pa šla? Ne moreš ji
tega narediti, če nima kam iti? Kaj pa otroka?" sem
začudeno spraševala.
"To ni tvoja stvar!" mi je zabičal. "Saj tako
kurbetina stara ni nič vredna in otroka si bom izbo-
ril, da bosta pri meni, ker pizda ni finančno zmožna,
da bi ju vzdrževala, pa jaz sem bogat in lahko vse
podkupim. Vsak pade na moj denar in vsi so pod-
kupljivi!! Pa še varuško bom najel, da bova midva
lahko uživala," je povzdigoval glas.
"Uboga," sem razmišljala, komentirati pa si ni-
sem upala, ker me je vedno utišal.
 Med počitnicami se je za dan odpravil na obisk
k otrokoma, ki sta bila na smučanju, in ko se je
vrn il, mi je navdušeno pripovedoval, kako je spo-
znal luštno in prijazno varuško Mojco. Povedal mi
je, da je nakupil veliko dobrot, tudi za njuno varu-
ško, z razlogom, da bo namenila več pozornosti
njegovima otrokoma.
Čez leto dni sem odkrila njuna ljubezenska
sporočilca, kako se imata rada, pa tudi če se ne
vidita vsak teden, je pa takrat, ko sta skupaj, zelo
vroče.
In res, njegova partnerica se je iz hiše izselila,
saj ji je Aleš dal eno od njegovih stanovanj, mene
pa je naselil vanjo. Hiša mi ni bila všeč. Notranja
oprema ni bila po mojem okusu, zato sem želela,
da jo prenoviva.
Dejal mi je, da je še prekmalu, da me tudi otro-
koma še nekaj časa ne bo predstavil, ker bo za
njiju to prevelik šok, zato je moje stvari in oblačila
skril v svojo omaro v svoji spalnici, jaz pa sem se
v hišo vračala vsak večer po 21. uri, ko je otroka
dal spat, tako da me nista videla in sva midva lahko
bila sama. Vsako jutro ju je odpeljal v šolo, po
pouku ju je prevzela njuna mamica, zvečer pa sta
prišla prespat k Alešu. Za vikende pa sta bila otro-
ka včasih pri mamici, včasih pri Alešu.
Vprašala sem ga, kako to, daje on dobil skrbni-
štvo nad otroki, saj je ponavadi tako, da otroke
dobi mati. In mi je po njegovo razložil, daje njuna
mama neumna, prfuknj ena, da je nenormalna, da
je za v bolnico, da noče imeti svojih otrok, da ju ne
mara, skratka, čisto jo je spljuval. Da ima zaradi
teh razlogov on otroke, ker je on idealen oče in
imata vse pri njem.
Ni minilo niti mesec dni, ko se je odločil in me
predstavil otrokoma. Takoj smo se ujeli, veliko
smo hodili na izlete, saj sem bila jaz pobudnica, da
morata otroka uživati, videti vse lepote Slovenije,
tako da ni bilo vikenda, da ne bi odšli ali v Postojn-
sko jamo, na Bled, v Lipico in podobno. Večkrat
smo hodili skupaj na morje z mojimi starši, vse
rojstne dneve smo praznovali skupaj in celotna
naša družina ju je sprejela za svoja. Oba sta mi
zatrjevala, da sta z nami srečna.
Za njiju sem res lepo skrbela, jima kuhala, po-
spravljala, skupaj smo se učili, lepo smo preživlja-
li skupni čas, vendar pa jima nisem hotela biti na-
domestna mama, ampak bolj njuna prijateljica,
sestra.
Me je pa čez čas šokiralo, ko sta se kar naenkrat
ob rnila proti meni, ko sem se hotela z njima učiti, mu gre na živce, kako je razvajena, kako je debela,
in sta mi dejala, da jaz že nisem njuna mama. Se- govoril mi je, da on sploh ni rojen za otroke. Še
veda mi ni bilo jasno zakaj. meni je v glavo vsiljeval, da jaz tudi nisem za
Pa sem punčko vprašala, zakaj me kar naenkrat otroke in kako je najlepše, ko sva sama. Zato je
ne marata? Odkrito, brez dlake na jeziku, mi je vedno študiral, kam bova dala otroke v varstvo, da
odgovo ri la, da jima je oči rekel, da ju sovražim, da bova lahko brezskrbna in sama.
ju ne maram.
"Kaaaaaaaaaj?" mi je rojilo po glavi.
Jaz nikogar ne sovražim, jaz ne znam sovražiti!
sem z mislimi in solzami v očeh odšla v kopalni-
co.
Ko je p ri šel Aleš domov, mu nisem nič rekla.
Videl pa je, da nisem ravno dobre volje, vendar
sem se izgovo ri la, da me boli glava in da grem v
spalnico malo počivat. Čez čas je prišel za mano in
načel pogovor na temo otrok. Kot da bi imel slabo
vest, mi je začudeno dejal, da ne razume, zakaj me
otroka kar naenkrat sovražita in kako grdo o meni
govorita. Tako dobro je zaigral, da sem pomislila,
da sta morda samo ljubosumna name in da ju bo že
minilo, verjetno imata tako obdobje. Kako sem
bila naivna ...
Čeprav sem takrat verjela, danes vem, daje bila
to njegova grda manipulacija z nami, saj mi je ves
čas grdo govoril o svoji hčerki, kako je zoprna, da
 28. FEBRUAR 2005

SNUBITEV

U raje odbila 12.00. Leživa v postelji v njego-

vem stanovanju na Viču, se pogovarjava, no,
Aleš razlaga, koliko žensk je imel, kaj vse je doži-
vel, pokazal mi je ogromno slik njegovih bivših,
kako so mu gole pozirale, ob tem pa nenehno po-
navljal, kako so bile te ženske neumne, kako so
prfuknjene, da so zrele za v norišnico in da sem jaz
pa čisto nekaj posebnega, tako lepa, tako seksi,
tako dobrega srca.
Spraševala sem se; zakaj nisem ljubosumna na
to njegovo pripovedovanje, zakaj ne občutim niti
kančka ljubosumja ob gledanju njegovih bivših
golih deklet?
Danes vem. Ker ga nisem ljubila niti nisem ni-
koli bila zaljubljena vanj, nikoli nisem začutila ti-
stih prijetnih metuljčkov v trebuhu, saj sem te ob-
čutke že poznala.
Ko je končal svoje zgodbice, mi je hladno re-
kel:
"Dajva se midva poročit? A bi se ti poročila z
mano?"
"Kaaaaaaj, a že?" sem mu rekla.
"To pa ni romantično, najprej se morava zaroči-
ti, a ne?" Nastala je tišina.
Vstane iz postelje in mi začne razlagati o tistem
avtomobilu, ki je bil parkiran pred njegovim loka-
lom, gre do omarice in mi da ključe mojega sanj-
skega avtomobila BMW M3 zlato rumene barve,
usnjeni sedeži kivi barve, športni kabrio.
"Zakaj pa to?" nič mi ni bilo več jasno.
"Ja, draga, to je moje zaročno darilo tebi, vem,
da ti je všeč, in zato je bil ves ta čas parkiran pred
lokalom."
Objela sem ga, se mu zahvalila in takoj poklica-
la mami:
"Marni moja, poročila se bom."
Na drugi strani nič. Tišina.
"Mami, a si tuki?"
"Ja, Urška, tukaj sem. Morala sem zajeti sapo in
prosim te, če še enkrat ponoviš, kar si mi pravkar
rekla," mi je s šokiranim glasom dejala.
"Ja, mami, poročila se bom, še letos. Veš kaj,
danes sva se zaročila, in srečna sem mami," sem še
enkrat ponovila.
Moja mami me je šokirano vprašala, če ni pre-
kmalu, in da naj pridem domov, da se malo več
pomenimo o poroki. Pristala sem in ji naročila, naj
reče očiju, da me pride iskat, saj sem dobila avto,
da ga bo lahko odpeljal, ker jaz nimam izpita. Da
Aleš želi, da se avto čimprej odpelje z dvorišča.
Le zakaj? Danes vem. Avto je bil last njegovega
očeta, ki gaje čez par mesecev brez moje vednosti
prodal. Moje zaročno darilo se je prodalo! !
Prišla sem z očijem domov, kar takoj smo se
usedli za mizo in mami je začela:
"Urša, midva z očijem te imava najraje na tem
svetu, želiva tako tebi kot tvoji sestri vse dobro,
najbolj še, kar se da, vendar misliva, da se z Alešem
premalo časa poznata, dobro bi bilo, da nekaj časa
živita skupaj, da se dobro spoznata. In pomisli, da
si stara komaj dvaj set let. Meni osebno se zdi, da
preveč hitita, in iskreno ti povem, da nisem ravno
navdušena nad vajino poroko. No, naredila bosta
tako ali tako po svoje, saj sta oba polnoletna."
Bila sem tiho, nato je nadaljeval oči:
 "Vse to je res, kar je mami rekla, ampak če ti
misliš, da si našla človeka, ki bo v dobrem in sla-
bem s teboj, te bova podprla, čeprav mi tudi moji
občutki govorijo, da se premalo poznata in daje za OPERACIJA PRSI
vaju to čisto prekmalu."
Branila sem se in začela: "Poglejta; Aleš še ni-
koli ni bil poročen, rekel mi je, da nikoli do nobene
ni čutil, da bi jo odpeljal pred oltar, mene pa ima
tako zelo rad, da me želi imeti celo življenje ob
sebi. Res, da je star 35 let, ampak mislim, da se je
človek pri teh letih že umiril, je pa imel veliko
smolo s svojimi bivšimi partne ri cami, ki so ga sa-
mo izkoriščale. Rekel mi je, da sem njegova sanj ska
"U rša, veš kaj sem razmišljal, kaj če bi s i po
večala joške, ker meni je to tako seksi, če
ima ženska ogromne," mi je Aleš ves navdušen
ženska, in jaz mu verjamem, saj mi to kaže tako z predlagal.
dejanji kot tudi z besedami," sem naivno razlagala "Ja, valda, seveda, joj, super Aleš, jaz si to že
in ju prep ri čevala. Ker sta videla, da se neizmerno zelo dolgo želim. A ti misliš resno?" sem mu dogo-
želim poročiti, sta na koncu vendarle p ri stala, če- vorila.
prav sem videla, da sta to naredila samo zaradi "Itak, zdaj pa sploh, ker boš kmalu moja žena in
mene. želim imeti najlepšo, popolno in seksi ženo."
Kako naivna sem bila. "Samo Aleš, jaz si jih ne morem privoščiti, ni-
mam denarja za poseg," sem mu žalostno zrla v
oči.
"Muca moja, ne sekiraj se, jaz bom vse uredil,
vse plačal, ti samo reci ja in greva v akcijo."
"JA," sem veselo dejala in takoj vzela telefon v
roke ter poklicala dr. Fabjana in se dogovorila za
pregled.
Oba sva se odpravila k njemu in skupaj izbrala
velike vsadke, ki mi jih je dr. Fabjan vstavil nad
mišico, saj kot mi je dejal, da v p ri meru, če bi si
želela imeti kakšnega otroka, ne bo težav.
Moje okrevanje po posegu je bilo hitro in kratko,
saj se mi je uresničila zelo velika želja, zato tudi'
bolečin pravzaprav nisem občutila. Aleš mi je bil v
veliko pomoč, saj prve dni nisem zmogla nič dela-
ti. Kmalu po posegu sem oblekla seksi oblekico
znamke Cavalli, ki mi jo je kupil Aleš, in sama
sebi sem bila najbolj seksi ženska na svetu. Tudi
Aleš me je pohvalil in bil vidno zadovoljen.
1. APRIL 2005
DATUM POROKE
O dpraviva se na Mačkovo po datum najine
poroke. Že kot mala punčka sem sanjala o
cerkveni poroki, tako da sem tudi Alešu izrazila
željo, da se poročiva cerkveno. Izvedela sva, da
morava na določena predavanja, in z veseljem je to
sprejel.
Na izbiro sva imela več datumov, vendar sem
jaz izbrala številko osemnajst, saj sem mis li la, da
je to moja srečna številka, ker imam tudi na števil-
ko osemnajst rojstni dan. Tako je bil določen datum
najine poroke, 18. junij.
Sporočila sem moji mamici in odpravila sva se na
Bled, kjer mi je Aleš v trgovini Zlatarne Celje kupil
zaročni prstan, vreden p ribližno 1000 evrov, potem
pa še 20 kremnih rezin za celotno mojo družino.
 Vse do najine poroke je bil Aleš do mene in'
moje družine zelo pozoren, lahko priznam, da je
bilo moje življenje od aprila do junija sanjsko.
Moji starši so prejemali razna darila od Aleša, vem,
da je moja mami imela po meter bombonjer, vabil
nas je na večerje, posojal svoje prestižne avtomobi-
le, hodili smo na morje, poleg naju tudi moji starši,
in vedno sta bila zraven tudi njegova dva otroka.
Tri mesece sem živela v sedmih nebesih. Tri
mesece so potekale priprave na najino gala poroko.
sva morala obiskovati predavanja za
cerkveno poroko. Z mami sva hodili k šivilji, pa;`
sestavljali meni, se dogovarjali s fotografom, sne-
malcem, cvetličarno, reze rvirati je bilo treba pro-
stor in Aleš je vztrajal, da hoče poroko imeti v`
hotelu Lev, poiskali sva glasbeno skupino, skratka'
vse sva opravili sami, če pa sem čisto iskrena, je'',
večino opravila moja mami.
Njegovi starši niso za to naredili nič, saj tudi;
med seboj bolj slabo komunicirajo. Vendar pa seje
Aleš v tem obdobju izkazal kot človek, kot dober'
človek, z dejanji je kazal, da me ljubi, da me spo-
štuje in da sem njegova princesa za vse življenje.;'
Sveto sem verjela, da mi kaže prava čustva. Mogo-
če pa mi jih je, to ve samo on.
Moja mami je napisala Alešu iskreno pismo, ker
mu je tudi sama verjela, daje dober človek, ki me
bo varoval, spoštoval in ljubil vse življenje. Takole
je napisala:
Dragi Aleš!
Ob tako dragocenih in lepih trenutkih, kateri se
v naših, predvsem pa v tvojem življenju in življenju
naše Urške trenutno odvijajo, čutim potrebo, da ti
napišem nekaj svojih misli.
Pravijo, da so Angeli dejavni v senci in delajo
čudeže, ne da bi sami vedeli za to. Angeli so poseb-
ni ljudje, ki sevajo svetlobo, dobroto in ljubezen.
Svetlo in jasno postane povsod, kjer se pojavijo.
Angeli so ljudje, ki nosijo v sebi neko veselje, ži-
vljenjski optimizem, dobrotljivost, ki hoče in zmore
doseči ljudi okoli njih ...
Odsev ljubezni so, ki objema in greje vse okoli
njih. Takšni posebni ljudje so sonce in blagoslov!
Dragi Aleš, takšen poseben človek si ti, si kot
angel, kije naredil že mnogo čudežev.
Svetlo in jasno je postalo v naši družini, saj si v
našo hišo prinesel sonce in zvezdne utrinke z neba.
Prinesel si mir, radost in prijateljstvo ...
 Predvsem pa si prinesel ljubezen in blagoslov
naši Urški in jo tako popeljal od pekla do raja.
Vsak trenutek ji daješ oporo, vzpodbudo, vračaš ji
vero vase, jo opogumljaš, spoštuješ in ljubiš, saj
veš, da se je leta borila z bulimijo. To je vse, kar
potrebuje, in srečna sem, ko vidim, da so se zanjo
nebesa začela že na zemlji.
V življenju se srečujemo z mnogimi ljudmi, a le
malo jih resnično vstopi v naše življenje in se vraste
vanj.
Kot sem ti že enkrat v sms-u napisala, lahko le
ponovim, da so se mi v življenju vse najlepše stva-
ri zgodile nepričakovano.
Dragi Aleš, tudi ti si nepričakovano vstopil v
naše življenje in osrečil našo Uršo ter vse nas!
Odprl si nam svoj dom in svoje srce in s svojo ne-
izmerno dobroto in s pozitivno energijo povezal
naši družini. S teboj sta vstopila tudi tvoja otroka
— Nik in Manca — in vsi trije ste se za vedno vrasli
v naša življenja in naša srca!
Zavedam se, daje res prava milost in blagoslov
imeti ob sebi dobre in pozitivne ljudi, zato sem
hvaležna usodi ali pa Bogu, da te je pripeljala na
pot naši Urški.
Neizmerno te spoštujem in te imam rada, prav
tako tvoja otroka. Zate in za tvojo dru ž ino so vrata
našega doma in naša srca vedno in v vsakem tre-
nutku odprta!
Ker si poseben človek, ti z vso ljubeznijo in
brezskrbnostjo izročam našo Urško. Čuvaj jo in
ljubi jo vse dni svojega življenja. Naj vaju na vaji-
ni skupni življenjski poti spremljata moj in božji
blagoslov!
Želim vama, da bo za vaju vedno nebeška ostala
zemlja:
— Da bosta vsak dan drug z drugim slavila lju-
bezen ter se ne bosta nikoli naveličala njenega le-
žišča postiljati z dišečim cvetjem!
— Da se bosta drug pred drugim vedno trudila z
nasmehom spreminjati trnje v vrtnice!
— Da se bosta drug z drugim vsak dan veselila
spanca, ptic, ljudi in vseh čudežev življenja!
— Da bosta drug drugemu ohranila zvestobo do
poslednjega obrežja življenja, ko se bo lahko zlila
v nesmrtno ljubezen!
V juniju, 2005
Tatjana Hočevar
41
 18. JUNIJ 2005

DAN NAJINE POROKE

"Kadar imaš v življenju nekoga, ki te ljubi, si

blagoslovljen. Dobil si v dar človeka, ki je
izbral, da bo hodil ob tebi."

T o so besede, ki so bile zapisane v poročnem

vabilu in so vabile svate, da skupaj z nama, na
najin dan blagoslova ljubezni, delijo trenutke sreče
in veselja.
Skozi okno meje prebudil sončni žarek. Noč za
menoj je bila prekratka, saj mi moje vznemirjenje
ni dalo spati, slabo sem spala. Zvečer sta zraven
mene legli še mami in sestra, s kate ri ma smo joka-
le, ker smo se zavedale, daje to naša zadnja skupna
noč. Aleš je spal doma pri sebi.
Pogledala sem sebe in ugotovila, da sem čisto

43
 sama v veliki postelji, torej sta mami in sestra že
vstali. Odpravila sem se pod prho, nato pa odkoraka-
la do kuhinje, kjer me je mami pričakala s kavico.
Srečni sva bili, pa vendar žalostni. Spili sva
kavico in skupaj smo se odpravile k frizerju in vi-
zažistki, kjer so nas lepo uredili. Po končanem le-
potičenju smo se vrnile domov, se preoblekle in
počasi so že začeli prihajati prvi gostje. Nervoza in
nestrpnost sta kar vreli v meni, saj je Aleš krepko
zamujal. Sorodniki so prihajali, nosili ogromna
darila, in tako kot vsaka bodoča žena sem nestrpno
pogledovala, kdaj se bo prikazal Aleš.
Prišel je, vidno je bil vinjen, saj gaje baje že cel
dopoldan pil. Z grozo sem pomislila, če bo lahko
zdržal ves dan, saj je komaj stal na nogah. V rokah
je imel moj poročni šopek, moj lep poročni šopek,
ter šopke za mojo mami, njegovo bodočo taščo,
sestro, njegovo svakinjo, mojo babico in darilo za
očeta. Vse nas je presenetil z darovi.
Moja sestra je non stop jokala, kot da bi vedela,
da on ni zame, in še pozneje Aleša nikoli ni prav
posebej marala, pa tudi če ji je kupoval takšna ali
drugačna darila. Še več, vzela jih je in jih postavila,
kar vrgla jih je na omaro.
Svatje pa so Alešu pripravili še presenečenje.
Za pokušino mu je zgovo rna gospa Darinka ponu-
jala `neprave neveste' — stare tete, sosede ... Bilo je
veliko smeha. Seveda sem na koncu prišla jaz,
njegova `prava ljubezen'.
Najprej sva si večno zvestobo obljubila pred
Bogom, v cerkvi svetega Antona Puščavnika na
Brezovici pri Ljubljani. Želela sem se poročiti v
domači cerkvi, v kateri sem prejela vse svoje za-
kramente.
Cerkveni obred je potekal v `družinskem'
vzdušju, saj naju je poročil mladi duhovnik Tomaž,
ministriral pa je moj mladi bratranec Simon, berilo
pa sem brala sama. Za poročno slavnostno petje je
poskrbela moja sestrična z dekliškim zborčkom.
Pred časom mi je sorodnik rekel, da mu je žal, da
naju je cerkveno poročil.
Ja, tudi meni je žal, saj sem pred Bogom stopila
v sveti zakon.
V cerkev in pred oltar k ženinu, ob zvokih po-
ročne koračnice, meje popeljal moj očka Janez. To
je bil posebno ganljiv trenutek za vse, posebej pa
za mojo mami Tatjano, ki je na ta `pravljični dan'
nastopala kar v treh vlogah; v vlogi nevestine ma-
me, v vlogi nevestine priče in v vlogi `novopečene'
Aleševe tašče.
 Po končanem cerkvenem obredu sta dve mladi
družici, Aleševa hči Manca in moja sestra Ajda, s
cvetnimi listi posipali promenadno pot novopeče-
nega para.
P ri zadelo meje, ker Alešev sin ni prišel, saj sem
ga imela in ga še vedno imam zelo rada.
Pred cerkvijo sva z Alešem dobila v dar dva
bela golobčka, ki sva ju nato s `skritimi poročnimi
željami' spustila v sinje nebo.
Nato je sledila še civilna poročna slovesnost, ki
je potekala na Ljubljanskem gradu.
S srebrno penino sva nazdravila s svati in se
nato prepustila fotografu, da je opravil portretno
fotografiranje na grajskem dvorišču. Počutila sem
se kot princeska, v prelepi nežni belo-rožnati dvo-
delni obleki, posuta z belimi in rožnatimi biserčki
Swarowski, ob mojem princu Alešu v črnem kla-
sičnem elegantnem smokingu z nežno rožnato
srajco, vse znamke Hugo Boss.
Po opravljenem obredu je poročna kolona vozil
s svati krenila v Grand hotel Lev v Ljubljano. Tuje
za celotni protokol, kulinarično ponudbo, postrež-
bo, videz banketne dvorane z odrom, plesiščem,
banketnimi mizami in okrasje poskrbelo prijazno
in strokovno osebje hotela Lev z organizatorko
poročne slovesnosti, gospo Nino, in z vodjo go-
stinstva gospodom Jožetom Oselijem, nekoč Tito-
vim kuharjem, na čelu.
V sprejemni avli hotela Lev so že čakali p rijazni
natakarji s kozarci penine z jagodami. Ko seje vsa
vesela svatovska druščina zbrala, je vodja zabav-
nega programa gospod Slavko Podboj svate pova-
bil v slavnostno okrašeno banketno dvorano Ka-
rantanija.
Lepo mi je bilo, ko sva z Alešem prikorakala v
dvorano in so vsi svatje stali, ploskali na zvoke
priznanega ansambla Victory in naju pozdravljali.
Na mizah je bilo polno rož, na glavni mizi se je ob
zunanjem robu razprostirala po vsej dolžini bogata
cvetna ikebana iz belih v rtnic, grahorja in zelenja.
In prav za naju ter svate so pripravili poseben meni
z naslovom `Poročna gostija Urške in Aleša ter v
njem predstavili izbor pijač in kulinarične umetni-
je z izvirn imi imeni:
` Uvodno okušanje po Čepinovo'
Hobotnica v solati s kaprami in češnjevim
paradižnikom v parmezanovi školjki na soli
`Juhe po Urškini izbiri'
Goveja juha z rezanci; Belušna kremna juha;
Čista gobova juha s krompirjem
` Čepin-Hočevarjeve dobrote'
Ocvrti piščanec in pommes frites; Popečene domače
kokoške in skutni štruklji; Pečen odojek in pekarski
krompir; Kuhana govedina z jabolčnim hrenom;
Svinjska pečenka in pražen krompir
` Gremo na morje'
Nadevani kalamari in blitva s krompirjem; Brodet s
polento; Lososova lazanja z blitvo; Njoki z beluši in
gobami; Ocvrt morski pes in žafranov riž; Popečena
zelenjava na olivnem olju; Vroči raki z metuljčki
`Levove kulinarične dobrote po izbiri poročnih prič'
Telečji medaljoni z gobami in ocvrtki; Piščančji kari
in jasminov riž; Pljučna po dunajsko in krompir s
skuto; Mariniran losos v listnatem testu; Svinjska
ribica tandori in žafranov riž; Pica melancani; Pope-
čene bučke in tofu milled feuille
`Sladice lepe Urške in polnočno presenečenje'
Sadni vrt; Izbrani siri; Golaževa juha
Gospod Podboj je vodil ves zabavni program pro-
fesionalno, a zabavno in nevsiljivo na temo starih
slovenskih običajev. Glavno piko na i zabavnemu
delu poročne gostije pa je dodal seveda izbor do-
brega ansambla. Vsi člani ansambla so se pokazali
v vsej svoji profesionalni in človeški širini. Izredno
so se potrudili pri obdelavi odra in ustvarili so en-
kratne svetlobne efekte ter poskrbeli za vrhunsko
ozvočenje. Ob nepozabnih pevskih interpretacijah
so ustvarili enkratno zabavno, igrivo, plesno ter
pevsko vzdušje in nas očarali s svojo prijaznostjo.
Plesalo seje, pilo in dobro jedlo. Nenač rtovano
(vsaj delno) je bil na poročnem slavju `ukraden'
poročni šopek, saj bi morali priči to dragocenost
skrbno varovati. Za kazen in ceno odkupa sta nato
priči dobili kazen, in sicer sta z ansamblom morali
zapeti eno pesem.
Delno nenačrtovano je bilo tudi presenečenje
mojega moža, saj je organiziral, da mi je njegov
prijatelj Boštjan, tudi gost na svatbi, prinesel pose-
ben kulinarični priboljšek; jastoga in jakobove
školjke z zelenjavo, vse pečeno na žaru.
Presenečenj je bilo veliko, med njimi tudi ta, ko
je k meni pristopila Aleševa sorodnica, me prijela za
roko, potegnila na stran in mi na uho zašepetala:
 "Draga moja, jaz ti sicer želim vse dobro, veliko
sreče z Alešem, vendar vem, da boš boga, po svoje
se mi smiliš, vendar vseeno upam, da se je Aleš
spremenil in da boš z njim srečna."
Z odprti mi očmi in usti sem ostala brez besed,
saj je to moj, najin dan, ko želim slišati samo lepe
stvari, potem pa dobim tako opozorilo od osebe, ki
sem jo takrat videla prvič in zadnjič. Danes vem,
zakaj mi je to rekla. No, na hitro sem prišla k sebi,
dala njene besede ven iz glave in se poskušala na-
prej zabavati.
Moja mami Tatjana je imela čudovit govor in na
koncu so imeli vsi solzne oči, pravzaprav smo jo-
kali.
Za čisto pravo polnočno presenečenje pa je po-
skrbel gospod Oseli s svojo poročno torto.
Ob polnoči so ugasnile luči, v dvorano so pripe-
ljali dvometrsko poročno torto z ognjemetom,
pravo sladko umetniško skulpturo, saj je bila sesta-
vljena iz več tort, okrašenih s cvetovi vrtnic ali z
jagodami, povezanimi s sladkim ogrodjem v viso-
ko kupolo, vse okrašeno z metulji in vrtnicami,
okus pa so imele po čokoladi in sadju, ter jo posta-
vili pred naju.
Midva sva nato, po starem slovenskem običaju,
prv i kos slastne torte použila skupaj z najstarejšim
zakonskim parom, ki je v zakonu že 57 let.
Čez čas pa je Aleš vzel mikrofon, nastala je tiši-
na, potegnil iz žepa telefon! in začel brati:
"Draga moja Urška! Danes si postala moja
žena, zato ti poklanjam prstan Damiani, in
kadarkoli bova imela težke trenutke, vzemi ta
prstan v roke in vedi, da te imam rad."
Solze sreče so mi zalile obraz. Seveda sem po-
zneje ta prstan večkrat vzela v roke, nazadnje (de-
cembra 2008), ko sem mu poslala sms sporočilo, v
katerem sem zapisala, da mi je hudo, da me boli,
ker me je prevaral, ker vem, da me nima rad, in naj
se vendar spomni, kaj mi je na poroki dejal. Pa ga
ni čisto nič ganilo.
Zato sem se odločila, da bom prstan prodala in
del denarja namenila v humanitarne namene, del
pa ga bom dala najinemu sinu Valu na njegov
osebni račun.
Po govoru sva bila deležna močnega aplavza,
nato pa sva se zavrtela na plesišču in jaz sem ple-
sala do zgodnjih jutranjih ur, ko je odhajal še zadnji
svat.
 Vsak gostje ob odhodu dobil že album z najini-
mi slikami in midva sva svojo prvo poročno noč
prespala v apa rtmaju omenjenega hotela. V njem
so naju p ri čakali to rt a v obliki srčka, šampanjec,
jagode, kopel z v rtnicami, čudovita postelja, posu-
ta s cvetovi lilij, in vsa dobljena bogata darila.
Poroka je bila draga, vredna 30.000 evrov, od
tega je Aleš kril stroške v hotelu Lev cca 15.000
evrov, ostalo moji starši.
Prva poročna noč, v nedeljo, je bila romantična,
ves čas mi je govo ri l, da me ima rad, da sem seksi,
da je srečen, da me želi imeti do konca svojega
življenja, nikoli pa mini rekel, dame ljubi!, na uho
mi je šepetal same lepe besede, ves čas pa je pona-
vljal, da sem samo njegova, in da če bo kdaj treba,
se bo zame bo ri l z vsemi štirimi
Ja, resno in dobesedno je vzel svoje besede, da
sem zelo zares njegova, saj nisem smela imeti no-
bene prijateljice, kaj šele prijatelja, da bi se zame
boril, pa je dokazoval s svojimi prevarami.
Jutro po poročni noči mi je pokazal sms svoje
`prijateljice', v katerem ga prosi, naj se ne poroči z
mano in naj bosta raje onadva skupaj. Nač rtno sem
na ta sms, mi je pa pozneje večkrat prišel
na misel.
21. 6. 2005
PRVI DEL POROČNEGA POTOVANJA
K malu po poroki sva odšla na prvi del poročne-
ga potovanja. Zjutraj sva se z avtom odpeljala
do Pule, se vkrcala na čoln in plula po celem Jadra-
nu, od Malega Lošinja, Korčule do Dubrovnika
itn.
Zelo je bilo lepo, bila sva sama, bila sva dva v
enem. Srečna sem bila. Vsako jutro mi je prinesel
sveže sadje, od češenj, pomaranč, grozdja, lubenic
do nektarin, vsako jutro mi je prinesel zajtrk v
posteljo in sveže iztisnjen sok. Čez dan sva se ko-
pala, poslušala glasbo, zvečer sva hodila v prestižne
restavracije na večerje. Bil je pozoren in strasten.
Potovanje je trajalo slabih štirinajst dni in to so
bili moji najlepši, nepozabni dnevi.
Potovanje sva zaključila 30.6. v Dubrovniku in
prav na ta dan sem leto pozneje rodila sina. Ta dan Seveda se evforične želje nikoli ali skoraj nikoli ne
so v Dubrovniku praznovali njihov praznik in ves uresničijo takoj, vendar sem po parih mesecih za-
dan sva se do onemoglosti zabavala, saj je bila nosila.
skoraj na vsakem vogalu glasba v živo, veliko je
bilo dobre hrane in pijače. Ponoči sva se utrujena
vrnila na čoln, imela nepozabno noč in drugi dan
zjutraj sva se odpeljala nazaj do Pule, zasidrala
čoln in se vsa srečna in blažena vračala v Ljublja-
no.
Srečna sva se vrnila in začela delati vsak svoj
posel pod isto streho, Aleš je bil na polno zaposlen
z avtomobili, jaz pa sem vodila lokal, ki se je čez
par mesecev na mojo veliko žalost zaprl, saj ni
imel delovnega dovoljenja.
Ko seje lokal zaprl, sem želela delati kje drugje,
vendar mi Aleš ni pustil, sploh ni hotel slišati za to.
Prepovedal mi je tudi stike z mojimi prijateljicami,
tako da sem ostajala sama doma in cele dneve ča-
kala, kdaj se bo vrnil še on.
Rada sem bila doma, rada sem urejala najin
dom, vsak dan sem kuhala kosilo in večerjo, vendar
sem jo večkrat zaman, saj seje pogosto vračal zelo
pozno.
V sebi sem začutila željo po otroku. Alešu sem
to tudi omenila in začela sva načrtno delati na tem.
 OKTOBER 2005

NOSEČNOST

M enstruacije ni in ni, jutranja slabost je tu,

slabo sem se počutila. Odpravim se v lekar-
no, kupim test za ugotavljanje nosečnosti in se
odpeljem na Vič, kjer je Aleš delal.
Stopim v pisarno, tajnici naročim čaj in se od-
pravim v toaleto. Test je pokazal, da sem noseča.
Kako lep občutek, bitje v mojem telesu. Od sreče
bi zavpila, pa ne morem, ne smem. Od tega trenut-
ka naprej, ko sem se zavedla, daje v meni bitje, so
se moje težave z bulimijo končale. Do takrat mi ni
nihče mogel pomagati, noben zdravnik niti mama,
nihče. To je bolezen, ki je v glavi. Spopad z buli-
mijo ni lahka stvar, vendar mi je Aleš pozneje vedno
očital, da sem jaz bolna, da sem mu to prikrivala,
saj sem se že leta pred njim borila s to boleznijo,
da ko sem bila še pri starših, sem bila že bolna, ko "Ja, saj je 0. K., ga bova pač imela. In?" Užaljeno
pa je on stopil v moje življenje, so se težave neha- sem odšla spat.
le. Ti njegovi neupravičeni očitki so me zelo bole- Drugi dan je bil, verjetno je imel slabo vest, ves
li. Ne, ni res, težave so se nehale, kot že rečeno, ko sladek, ljubeč in se mi je na nek način želel odku-
sem zanosila! piti, zato mi je predlagal, da bi odšla na še eno
Skratka, odhitim k Alešu, ki je sedel v lokalu, poročno potovanje. Ker mi je bilo kar dobre 4
obkrožen s prijatelji, ga pokličem na stran in mu mesece zelo slabo, mi je zdravnica svetovala, naj s
sporočim veselo novico. Pri čakovala sem, da bo potovanjem raje počakam, dokler slabost ne mi-
vzhičen, da me bo objel, mi rekel kaj lepega, on pa ne.
me je samo zmedeno gledal in mi rekel: Minila je nosečniška slabost in prišla naslednja
"Ja, 0. K." `slabost'.
Gledam ga in ne morem verjeti. Kako je lahko
tako mrtvo hladen, se sprašujem. Skupaj se pridru-
živa njegovim prijateljem in misli so mi begale.
Zakaj je tako reagiral? Saj sva skupaj načrtovala
otroka. Mi bo ukazal, naj ga odpravim?
0 ne, to pa ne, pa če se svet podre, tega ne bom
storila! Živela bom za tega otroka. Takoj sem se
odločila, da opustim cigarete, vendar mi je zdrav-
nica svetovala, naj jih zmanjšam, dane bo prevelik
šok za telo. Prišla sva domov in vso pot nisem
mogla govoriti, saj me je bilo strah, da ne bo zah-
teval kaj, česar ne bi želela slišati.
Doma sem ga vprašala, zakaj ni vesel, da sem
noseča. Njegov odgovor meje ponovno presenetil:
 JANUAR 2006

S redi januarja sva se odpravila na zasebno zaba-

vo k zaključeni, predvsem ženski družbi.
Vstopiva v p rijetno malo hišo, ki je lepo dišala po
domačih dobrotah.
Aleš me je predstavil svojim `prijateljicam' in
zelo lepo so me sprejele. Nek notranji glas mi je
govori l, da je tu preveč lepo in prijazno. Po parih
urah je k meni p ri sedla rahlo vinjena ženska, stara
okoli 30 let, ki sem jo takrat prvič videla, in načela z
menoj pogovor. Ves čas je namigovala, da sem zelo
seksi, nosečnica, kako sem lepa, p ri vlačna in začela
me je spraševati o najinem spolnem življenju.
Nerodno mi je bilo, saj je nisem poznala, pa
tudi nerada govorim o intimnih odnosih, vendar
sem se tolažila, da je verjetno preveč popila in da
je zato tako zelo pogumna. In res je bila pogumna,
saj mi je predlagala, da bi se midve intimno zbliža-
li. Zgroženo sem jo pogledala in ji odločno rekla:
"A tebi kaj ni jasno?? Jaz sem noseča in ti bi kar
z mano spala, je s tabo vse v redu??!!! Hal000,
poročena sem in nimam tovrstnih nagnjenj ! !"
Njen odziv me je čisto šokiral, ko mi je cinično
z nasmehom na ustih rekla: "Veš draga, to je bila
ideja tvojega moža in za to mi je pripravljen tudi
plačati."
Prebledela sem, imela sem občutek, da izgu-
bljam tla pod nogami, zato sem vstala in šla na
stranišče, se zaklenila in se skrušeno usedla na tla.
Ko sem počasi prišla k sebi, sem se v rn ila v dnevno
sobo in začeli iskati Aleša, da bi mu predlagala, naj
greva domov.
Nikjer ga nisem videla, zato sem se odpravila še
v zgornje prostore in tam naletela na zaklenjena
vrata, za njimi pa sem slišala moški in ženski smeh
in glasbo, ki je bila zelo glasna. Potrkam na vrata
prvič, drugič in nič. Nihče mi jih ni odprl.
Usedla sem se na fotelj v kotu, stran približno
meter od omenjenih vrat, in čakala. Čakala pribli-
žno pol ure, ko sem zaslišala ključavnico oz. kako
se odklepajo vrata.
Vstala sem in se skrila za fotelj. Srce mi je raz-
bijalo, zdelo se mi je, kot da bom splavila, ker me
je tako zelo tiščalo v trebuhu.
Najprej je ven stopil meni neznani moški v ob-
jemu drugega moškega, za njima še eden, nato sem
zagledala Aleša in blondinko z velikim oprsjem.
Srh meje spreletel, mrazilo meje, mravljinci so
potovali po vsem telesu in moje telo je zajela pani-
ka. Vendar sem ostala tiho in pomislila na otroka
ter sama sebe prepričevala, da se moram umiriti že
zaradi njega. Predvidevala sem, da naj bi med sabo
spolno občevali, in kar na bruhanje me je sililo.
Aleš mi je vedno govoril in z gnusom dopove-
doval, kako sovraži, prezira homoseksualce ter
takšne in drugačne orgije.
"Ojoj, kam me je p ripeljal?? Kaj je počel, zakaj
mi to dela ...?" so me spreletavale misli. Na drugi
strani hodnika je bil mali kabinet in odhitela sem
noter, za seboj zaprla vrata, se ulegla na posteljo in
čakala, saj sem vedela, da me bo Aleš iskal.
Moja predvidevanja so bila pravilna. Prišel je,
vstopil v sobo, jaz pa sem se naredila, kot da spim.
`r Počasi je zapustil sobo in šel nazaj k svojim `prija-
teljicam'.
Strah me je postajalo, nisem vedela, kaj naj
storim, koga naj pokličem, naj komu sploh povem,
kaj sem videla. Z grozo sem pomislila, da pravza-
prav nimam nikogar, ki bi mu lahko povedala.
Čez čas sem vstala, ura je bila že krepko čez
polnoč, in s strahom sem zapustila sobo ter previ-
dno odšla v spodnje prostore.
Zelo malo ljudi je še bilo in Aleš je bil globoko
zatopljen v pogovor z blondinko. Niti opazil me ni,
in ko sem ga poklicala po imenu, se je zdrznil, kot
da bi ga kdo polil z mrzlo vodo. Prosila sem ga, če
lahko greva, ker se ne počutim dobro, in nejevoljno
je vstal, se poslovil in odpeljala sva se.
"Si se naspala?" meje vprašal v avtu.
"Ja," sem tiho odgovo rila in s tresočim glasom.
nadaljevala:
"Mi lahko pojasniš, kdo je bila tista ženska, ki
mi je predlagala, da bi šla z mano v posteljo? Rekla
mi je, da siji ti to rekel!"
On v nenormalnem, zaigranem, zmedenem
smehu: "Ta je ena prfuknjena nimfomanka, ki je;
čisto obsedena z mano, in ker sem jo zavrnil, se mi
je očitno želela maščevati, zato ti je to rekla. A
štekaš, blondinka? Če ji verjameš, si ti tudi čisto
bolna, tako kot ona!" me je grobo zabil z povzdi-
gnjenim glasom.
Utihnila sem, ampak samo do doma.. Ko sva se
pripeljala domov in vstopila v hišo, je iz mene iz-
bruhnil ves bes:
"Kaj si počel s tremi moškimi in eno žensko v
zgornji sobi?" sem kričala.
"Zakaj si me peljal v tako pokvarjeno družbo?
Noseča sem, Aleš!! Tvojega, najinega otroka no-
sim, ti pa me vlačiš k takim pokvarjencem!!!"
Njegov presenečen pogled je ubijal, zmedel se
je, ni vedel, kaj bi mi odgovoril, zato meje porinil,
tako močno, da sem padla na kavč, vzel vzglavnik,
mi ga potisnil na obraz in me začel dušiti.
Otepala sem se, brcala, ga odrivala z rokami in
sam bog mi je dal moč, da sem ga odrinila s sebe.
Komaj sem prišla do sape, hitro stekla v spalnico
ter se zaklenila. Za mano je pritekel in razbijal po
vratih, vpil, vpil, da sem kuzla, prasica, kurba
kelnarska, vse sem bila, samo človek ne.
Bala sem se, strah me je bilo in po sobi sem
zmedeno gledala, kaj bi lahko prijela v roke, da bi
se lahko branila. Pred vrati je vztrajal še par minut,
potem pa odšel. Ne vem, kam je odšel, vem, da
sem jaz do jutra prebedela, v sede prebedela, dokler
nisem ob pol devetih zaslišala, da se je odpeljal.
Čez kako uro me je poklical po telefonu, in kot
da se ni nič zgodilo, mi je naročil, naj se lepo ure-
dim, ker greva na kosilo. Rekla sem mu, da ne
grem, in v telefonsko slušalko je zavpil, da moram,
ker sem njegova žena.
Odšla sva na kosilo, jesti nisem mogla, on pa mi
je ves skesan začel p ripovedovati, da mi ni mislil
nič storiti, ampak da sem jaz kriva, ker sem se drla
nanj, saj vendar vem, da on tega ne prenese. Nisem
komentirala. Bila sem p ri zadeta, užaljena. Iz žepa
je potegnil dve letalski ka rti za Mauri tius, mojo
sanjsko destinacijo, in mi rekel, da februarja odpo-
tujeva na drugo poročno potovanje.
9. FEBRUAR 2006
DRUGI DEL POROČNEGA POTOVANJA
M auritius. Moja sanjska destinacija, midva pa
skoraj na sm rt skregana. Razlog? Vedno isti.
Aleš je imel ogromno telefonskih klicev, ves čas se
je posvečal pisanju sms-ov, mene pa kot da ni. Pa
njegov strah pred letenjem je verjetno v njem
povzročil določeno nerazpoloženje. Pripeljeva se
v hotel, razpakirava p rtljago in se odpraviva na
sanjsko plažo. Čudovito, kristalno čisto morje,
mivka, sonce, postrežba na plaži, prijazni ljudje,
pozitivno vzdušje okoli naju.
"Si človek sploh lahko zaželi še kaj več?" sem
premišljevala. Midva pa leživa vsak na svojem
ležalniku pod bambusovim senčnikom in se ne
pogovarjava. Aleš, zatopljen v svoje mobilce, mi
je šel že pošteno na živce. Ker sem bila v drugem
stanju, še občutljivejša kot sicer, me je grabila jeza,
da tudi toliko nisem vredna, da na najinem poroč-
nem potovanju odloži telefon v kot in se mi malo
posveti.
In sem vzkipela: "Aleš, prosim, da prenehaš s
temi telefoni ali pa se usediva nazaj na letalo in se
vrn iva v Ljubljano, ker očitno sem ti odveč!! Mi-
mogrede, saj sva vendar na poročnem potovanju, a
ne? Joj, kakšen si?"
Pogledal me, postal je živčen in zavpil: "Kdo pa
misliš, da si? Si mogoče moja odvetnica? Mi boš ti
diktirala, kaj naj počnem? Zapri gobec, da jih ne
boš fasala, kurba kelnarska! To so moje stvari in ti
se brigaj samo zase, a ti je jasno!!? Če ti ni, ti pa še
bo!!!"
"A jaz sem kurba kelnarska, ki nosim tvojega
otroka v sebi? Sram te je lahko, Aleš, da veš!" sem
mu jezno zabrusila nazaj.
Prizadel me je, jezna sem bila kot ris, obenem
pa žalostna in moje telo se je začelo tresti kot šiba
na vodi, zato sem pograbila brisačo in torbo, se
oblekla in odpravila v hotel, on pa ves besen za
mano. Vedela, slutila sem, kaj me čaka. Odprla
sem vrata sobe, vstopila sva in takrat me je zgrabil
za moje lase. Glava se mi je nagnila nazaj, približal
se mi je k obrazu in mi še enkrat ostro zabičal:
"Nikoli več se ne vtikaj v moje stvari, zapomni si
to za vse večne čase! Nisem ti dolžan polagati ra-
čunov za to kar počnem, a ti je jasno!?"
Solze so mi tekle, začela sem hlipati in s treso-
čim glasom izustila: "Ja, Aleš, kakor rečeš." In
nadaljevala: "Joj, kako mi je žal, da sem se poroči-
la s tabo!" sem mu iskreno vrgla v obraz te bese-
de.
"Tudi meni!" mi je zabrusil nazaj. Jaz sem šla
spat, on pa na večerjo.
Naslednji dan me je spet začel razvajati, kot da
se ni nič zgodilo. Govoril mi je same lepe besede,
najel avto in me popeljal na ogled mesta. Nisem
bila dobre volje, jezna sem bila nanj, on pa je vedel,
s čim mi lahko popestri dan in me spravi v dobro
voljo.
"Pojdi v katerokoli trgovino in si kupi kar želiš,"
mi je rekel, jaz pa sem seveda priložnost z veseljem
pograbila in nakupila veliko garderobe, daril za
moje starše in sestro. Po končanem nakupovanju
sva odšla v hotel in imela čudovit, strasten seks,
tako da sem pozabila na vse neprijetnosti, ki so se
mi zgodile, vendar samo za kratek čas.
 MAJ 2006

Z budila sem se okoli 10. ure in ugotovila, da

Aleša ni več doma. Ker se nisem dobro poču-
tila, sem si skuhala čaj in se ulegla nazaj ter zadre-
mala, zaspala. Spet sem imela grde sanje, kako je
Aleš v družbi blondink in jih slika ter se z njimi
poljublja, iz njih pa me je prebudilo zvonjenje te-
lefona.
Oglasila sem se in na drugi strani je bila moja
bivša sošolka Katja iz osnovne šole. "Urška živijo,
Katja tukaj, kako si? Slišim, da si se poročila in da
čakaš dojenčka. Si pa pohitela!" je veselo govo ri la.
"Veš, zakaj te kličem? Čez dober mesec imamo
obletnico valete in so me določili, da nas po dolgem
času spet spravim skupaj. A boš p ri šla?"
Nekako z bolj žalostnim kot veselim tonom sem
 ji rekla, dajo bom še danes poklicala nazaj z izgo-
vorom, da imam še nekaj opravkov in da ji takoj ne
morem odgovoriti. Tako sva zaključili najin pogo-
vor in se poslovili.
Komaj sem odložila, je ponovno zazvonilo. Na
drugi strani je bil Aleš.
"S kom si govorila tako dolgo? Sploh te ne
morem p ri klicati, ker imaš non stop zasedeno?" je
besno tulil v slušalko.
Nisem uspela priti do besede, ko mi je rekel, da
pride domov, in odložil telefon.
Začela sem kuhati kosilo in v sebi imela zle
slutnje. Vstopil je skozi vrata, p ri šel v kuhinjo in
brez pozdrava od mene zahteval, naj mu dam svoj
telefon.
"Na mizi je," sem mu odgovorila. Vzel ga je in
začel brskati po njem.
"Čigava je ta telefonska številka?" se je zadrl
name in mi telefon pomolil pred nos.
"Od moje bivše sošolke iz osnovne šole," sem
mu odgovorila.
"Ma ja, da nima ta sošolka slučajno kurac med . z možem odpotujeva. Pozneje sem izvedela, da je
nogami? A mi spet lažeš? Si bolna? Si pozabila, da
pri meni vse, kar hočeš? Si pozabila, da sem: ;
jaz tisti, zaradi katerega si se pozdravila? Ne se ,
72
delat norca iz mene, ti gnida bulimična!" so kar
bruhale besede in očitki iz njegovih ust.
"In zakaj bite ta sošolka klicala?" meje končno
vprašal.
"Povabila meje na obletnico valete," sem odgo-
vorila. On pa kot da ne bi bil čisto pri sebi, se je
začel na ves glas smejati in me žaliti.
' "Pa kdo bi tebe sploh želel, da bi se tam prika-
zala? Kdo te sploh pogreša? Misliš, da si pomem-
bna in da se brez tebe ne morejo dobiti? A ti mogo-
če primanjkuje seksa, da bi rada videla sošolce?
Itak bi se fukarla z njimi, a ne?" In grdo nadaljeval.
"Saj ti nimaš prijateljic, ki bi ti želele dobro. Ti
pojma nimaš, kaj je življenje in s kom se moraš
družiti! Če ti ni jasno, ti moram jaz pojasniti, da
moraš okoli sebe imeti ljudi, od kate rih imaš kori-
sti, ostali so za prezret! In mimogrede, NESE, ne
boš šla, upam, da ti je to jasno! Takoj zdaj pred
mano jo pokliči in ji to povej!" mi je ukazal.
Tako sem vzela telefon, poklicala Katjo in se ji
grdo zlagala, da me žal takrat ne bo v Sloveniji, ker
obletnica valete propadla.
 JUNIJ 2006

R ok mojega poroda je bil predvidoma 28. junija,

pa vendar sva se odpravila v Po rtorož. Dobro
sem se počutila, ta dan sem bila zadovoljna noseč-
nica. Sonce, plaža, morje, fantastični dnevi, polni
pričakovanj na moj porod. Iz dneva v dan se lahko
sprožijo popadki, sem razmišljala. Odločila sem
se, da bom rodila v postojnski porodnišnici z epi-
duralno anestezijo, saj sem se poroda kot takega
bala in sem si želela p ri hraniti bolečine. Veliko
sem plavala, vozila sem vodni skuter, vozila sva se
s čolnom, z Alešem sva hodila na večerje, sprehode
in mesec junij je bil po dolgem času mesec brez
večjih prepirov. Seveda z majhnimi vsakodnevnimi
prepirčki žal ni šlo, saj se Aleš ni mogel odlepiti od
svojih telefonov. Kako sem jih vedno preklinjala!
 Nikoli ga ne bom razumela, kako ima lahko to-
liko telefonov. In zakaj ima vse na tiho, zakaj non
stop pošilja sms-e in govori v šifrah, sem pomišlja-
la? Večkrat je govo ri l tudi s tujci, v njegovi polo-
mljeni angleščini in nemščini. Kadar sem ga
vprašala, s kom in o čem se je pogovarjal, mi je
odvrn il, da dela posle s tujci, glede avtomobilov.
Ah, ne bom se zdaj obremenjevala, vendar bo
kmalu prišel čas, ko ga bom vprašala in prišla
stvari do dna, sem si v mislih prigovarjala.
Predlagal mi je, da greva nekaj pojest, potem pa
na čoln. Še preden sva parkirala pred gostilno, je
Aleš ustavil, izstopil iz avtomobila in v kanalizaci-
jo vrgel dva telefona.
Ja kaj pa počne? Zakaj je vrgel telefona v kana-
lizacijo? (Pozneje je vsak teden enega odvrgel v
kanalizacijo.)
Ja kar vprašala ga bom, pa naj bo, kar bo.
"In zakaj si vrgel telefona v kanalizacijo, a ne bi
bilo bolje, da ju komu podariš?" sem drezala,
vanj.
"Veš kaj, Urša, nič nisi videla, a prav? Sicer pa
ti lahko povem samo to, da se bojim, da mi slučaj
no ne prisluškujejo, saj veš, v avtomobilski indu-
striji, prodaji je tako. Ah, kaj čem ti razlagati, to ni;
nič, kar lepo pozabi na ta dogodek in greva uživat,"
je bilo vse, kar mi je rekel. Nič nisem razumela.
No prav, sem pomislila. Po kosilu sva se odpe-
ljala nazaj do marine. Že kar nekaj časa sva se s
čolnom peljala, ko sem ga vprašala: "Aleš, boš šel
z mano rodit, boš z mano pri porodu?"
Bil je zamišljen, nato vidno presenečen in po
dolgem razmisleku je dejal: "Ne vem, ne bi šel, saj
to lahko opraviš sama."
Roteče sem ga s pogledom prosila in po krajšem
času mi je odgovoril: "Bom premislil, če si to za-
služiš," in mi znova pokvaril dan. Odšla sem v
posteljo. Če si zaslužim? Halo! Kako je pa to mislil,
če si zaslužim? A to si moram zaslužiti? Po mojem
prepričanju greš ali ne greš. In s temi mislimi sem
zaspala.
 30. JUNIJ 2006

POROD

Z budile so me bolečine v križu in močni p ri tiski

v trebuhu.
"Aleš, daj, zbudi se, prosim, mene zelo boli,
mislim da je p ri šel čas poroda," sem ga budila iz
njegovega trdnega spanca.
Nekaj je zamomljal in še nekajkrat sem ga mo-
rala poklicati, da seje končno spravil k sebi in videl,
da se z menoj res nekaj dogaja. Dopovedovala sem
mu, da imam močne popadke in naj me pelje v
Postojno. Ko je končno dojel, da mislim resno, sva
se hitro odpravila na pot.
Zdelo se mi je, da se minute vlečejo kot dolge
ure, tako zelo me je bolelo, ko sva se končno pri-
peljala pred vhod porodnišnice. Potem pa seje vse
tako hitro odvijalo, od britja, klistirja, epiduralne,

79
skratka vseh postopkov, da sem kar naenkrat slišala
babico, naj močno pritisnem, in na svet je prišel moj,
najin sin.
Aleš je bil ves čas z menoj, tako da sem si očitno
po njegovem to tudi zaslužila. Sina sva dobila.
Najino bogastvo.
"Kako mu bova dala ime?" sem ga vprašala.
"Val bo," mi je rekel.
"V redu," sem mu še rekla, nato pa je odšel po
svojih opravkih.
Zelo sem bila žalostna, ker naju je tako na hitro
zapustil in se ni veselil z menoj, pa vendar, ko sem
pogledala sinčka, sem potočila solze sreče.
"Val, zate bom živela, to ti obljubim," sem mu
prišepnila na uho.

80
80
 AVGUST, SEPTEMBER 2007

VSTOP V ESTRADO

e preden sem spoznala Aleša, ko sem bila stara

Š
sedemnajst let, sem bila v modni agenciji, kjer
sem opravljala delo kot model, manekenka za
razne modne revije, prek njih sem opravljala tudi
delo hostese, tako da sem že na različnih
prireditvah videvala znane medijske osebe. Ko pa
sem spoznala njega, sem seveda morala prekiniti
meni zelo ljubo delo. Ker sem že kot majhna
punčka sanjarila o blišču, manekenstvu,
voditeljstvu, pevski karieri in svetu znanih, me je
še vedno `držalo', kot radi rečemo in v eni od revij
sem zagledala oglas, prijavnico za lepotno
tekmovanje. Takoj sem Alešu predlagala, da bi se
prijavila na tekmovanje za Miss Hawaiian Tropic.
"Ja pa kaj še? Si bolna?" je bil njegov prvi odgo-
vor. Seveda je bil proti, ker jee bil ljubosumen. Vendar
sem se kljub njegovemu nasprotovanju prijavila.
Punce smo se med seboj spoznale, se zelo dobro
ujele in se zabavale. Spale smo v hotelu, saj smo
imele različne obveznosti, od predstavitve talentov,
modnih revij in podobno.
Tako da me na prvem predizboru v hotelu Kon-
go, kjer sem zmagala, ni p ri šel gledat, prišli so
samo moja mama, oče in moja kolegica.
Čez nekaj dni je v istem hotelu sledilo še polfi-
nale, na katerem sem se uvrstila v finale. Takrat je
Aleš p ri šel z nekimi kolegi in kolegicami, vendar
mi ni posvečal ne vem koliko pozornosti. Skratka,
me punce smo še dva dni prespale v hotelu, Aleš pa
mi je dejal, da gre z družbico ven žurat, jaz pa sem
se odpravila v hotelsko sobo.
Zjutraj sem ga poklicala, on pa se je pravkar
domov vračal. Njegovi kolegi so mi povedali, daje
bil zelo `sproščen', več pa nisem izvedela.
Na dan tekmovanja, 26. septembra, je bilo že
vse pripravljeno, saj smo se s puncami dobro pri-
pravile, veliko vadile in že težko smo čakale, da se
šov začne. Mediji so se o nas že razpisali in veljala
sem za favo ri tko. Priznam, upala sem, da bom
zmagala.
82
Po vseh naših predstavitvah srno čisto na trnih
čakale na razglasitev.
Zaslišala sem svoje ime in v sebi razočarano
ugotovila, da sem druga spremljevalka, nato so me
poklicali še enkrat, saj sem osvojila tudi naziv mis
spleta. Hitro sem se potolažila in sprejela, saj mi
drugega ni preostalo, čeprav sem bila za zmago-
valko Tino Gaber zelo vesela, saj je lepa punca in
prijetna sogovo rn ica.
Pozneje ko sem se srečala z glavnim tega tek-
movanja, Rajkom Hrvatičem, mi je sam rekel, da
mu je žal, ker njega takrat ni bilo na izboru, da bi
vsekakor jaz morala zmagati in da baje ve, da je
bila zrežirana `kuhinja'. "Ja, tako kot povsod,"
sem pomislila.
83
 NOVEMBER 2007

S ferrarijem na lizing sem se pripeljala pred TV

Papriko, saj sem imela dogovorjen razgovor,
ki mi gaje organiziral moj mož. Odgovo rni urednik
me je p rijazno sprejel, veliko sva se pogovarjala in
ponudil mi je vodenje glasbene oddaje oz. glasbe-
nih želja.
Presrečna sem bila, saj je bila moja velika želja
uspeti v šovbiznisu. In kaj bi lahko bilo lepšega,
kot začeti kot TV-voditeljica, sem razmišljala. In
tako sem brez kakršnih koli izkušenj stopila pred
kamero in začela voditi glasbeno oddajo enkrat na
teden.
Presrečna sem bila, imela sem občutek, da je to
to.
To so bile moje sanje, in kar nisem mogla verje-
 ti, da so se mi uresničile. Spoznavati sem začela
znane medijske osebe, globoko zabredla v svet
znanih in kmalu spoznala, kakšne spletke in preva-
re se dogajajo. Koliko zavisti in podtikanj je tu,
sem z grozo razmišljala.
Spraševala sem se, le zakaj se določeni glasbe-
niki ne marajo, če pa smo tako majhni, in konec
koncev, saj je za vse dovolj. P ri ča sem bila blatenju
drugega čez drugega, in ker sama nikoli nisem
marala govoriti čez ljudi, ki jih ne poznam, sem
vedno modro molčala in bila do vseh enako prija-
zna. Ni pa mi bilo jasno, da klevetajo drug čez
drugega, ko pa se kje vidijo, srečajo, so pa tako
hinavsko prijazni, da imaš občutek, da so najboljši
prijatelji.
Z Alešem sva hodila na razne prireditve, zabave
in lepo mi je bilo, čeprav Aleš ni bil družaben in
simpatičen človek, prej baje antipatičen, vsaj tako
so mi ljudje govorili. Ljudi okoli sebe je p ri tegnil
nase predvsem zaradi denarja in svojih avtomobi-
lov.
Kar naenkrat je imel veliko kvazi prijateljev in
počutil seje kot veliki šef, ki jim je za usluge dajal,
no, bolj posojal svoje avtomobile, ki so bili sicer
last lizing firme, ko pa se je z njimi sprl, jim jih je
nemudoma vzel. In takih ni bilo malo. Velikokrat
sem ga prepričevala, naj tega ne počne, in tudi
hotela sem mu dopovedati, da ga obkrožajo ljudje,
ki si želijo samo koristi. Vendar, tako kot vedno, ni
upošteval mojega mnenja in je še vedno delal po
svoje. Kako je naiven! sem večkrat pomislila.
Še več, začel jih je vabiti k nama domov. Najin
dom je imel vse, saj sva imela bazen, sola rij, mini
fitnes, savno, prostor, ki sva ga imenovala disko,
saj je bil v njem točilni pult, ogromno alkoholnih
pijač. Počutila sem se kot na razprodaji, saj se je
večina od njih počutila kot doma. Pili so, jedli, se
zabavali in imeli so se super. Seveda pa moram
p ri znati, da sem se kmalu tudi sama spustila v ta
užitek popivanja, ker mi drugega pač ni preostalo.
Biti v šovbiznisu je dobro, saj si povsod lepo
sprejet, imaš določene privilegije, na primer vedno
sediš v prostoru za povabljene, imaš brezplačno
pijačo in hrano. Vse to mi je bilo prej tuje, zdaj pa
sem sama v tem. Kako lepo, sem pomislila.
Rada sem vodila glasbene želje, saj sem tako ime-
la stik z ljudmi na drugi strani telefonske line in
prejemala veliko njihovih pohval. Tudi odgovorni
urednik me je večkrat pohvalil. Na raznih forumih
 pa sem zasledila zelo veliko kritik glede mene in
mojega govorjenja, od tega da rabim tečaj retorike,
do tega, da naj bi bila osladna, da se non stop po-
navljam, da sem videti baje zelo poceni ženska. Te NAJIN TIPIČNI VSAKDAN
kritike so se me zelo dotaknile, bila sem večkrat
žalostna, tudi jokala sem zaradi tega.
Ko sem to omenila Alešu, mi je vedno rekel, naj
se ne sekiram, saj od takih ljudi nimam ničesar, on
pa bo že poskrbel za to, da bodo klečeplazili pred
nama.
Nikakor pa ni mogel sprejeti, da me od takrat
nima povsem pod nadzorom, pod njegovim budnim
očesom. Zato sva se večkrat prepirala in morala
Z godba se iz dneva v dan ponavlja. Prepir na
prepir, nikjer konca.
Zjutraj se je Aleš zbudil, se obril, uredil, lepo
sem poslušati grde očitke. V jezi mi je omenjal, da oblekel in odšel v službo, pa na razne sestanke in
bo kmalu on solastnik TV Paprike. Seveda takrat podobno. Ko sem ga poklicala, se mi ni javljal,
tem besedam nisem verjela. poslal pa mi je sms, da naj grem v določeno resta-
vracijo, kjer se bova dobila, in naj kar naročim. Jaz
sem prišla, njega seveda še ni bilo, me je pa pokli-
cal, da naj kar začnem jesti, in ko je on prišel, gaje
jed že čakala, tako da sva pojedla, medtem nisva
skorajda nič govorila, ker je imel spet veliko dela
s telefoni, nato pa odšla vsak k svojim obveznostim
naproti.
Spala sva vsak v svoji sobi, na njegovo željo,
seveda. Vztrajal je, naj si vklopim ventilator, da
 bom lahko mirno spala. Jaz sem spala sama, on je
spal v sobi, ki je bila zvočno izolirana, tako da je
lahko upravljal s svojimi telefoni. Večkrat se je
vračal domov zelo pozno, še posebej kadar je ka-
kšno znano osebo, kot Špelo Grošelj in Nežo Marolt
in druge, peljal domov.
Na njegovo p ri govarjanje je spal z najinim si-
nom in se zjutraj vedno zbujal nenormalno utrujen
z razliko od mene, saj kadar sem spala z otrokom,
sem se vedno zbudila spočita. Imela sem ga na
sumu, vedela sem, da se nekaj dogaja, da mi nekaj
prikriva.
Bil je večkrat odsoten, zamišljen. Vedno bolj
sva bila odtujena. Ljudje so mi govo ri li, da vabi
razno razne ženske na večerje, jim posoja avtomo-
bile, denar in podobno.
Zgodilo se mi je, da mi je znanka povedala, da
naj bi me ta in ta dan ob tej in tej u ri videla v fer-
rariju na tej in tej cesti. Nisem ji verjela, celo po-
stavila sem se zanj, da on pa že ni tak, saj mi je
Aleš nenehno govoril, kako so moški čudni, nesa-
mozavestni, kako so nesrečni, ko se morajo doka-
zovati, da imajo zraven svoje žene še druge žen-
ske.
"Ne, Aleš ima rad samo mene, ker sem nekaj
posebnega, ne, on me ne bi nikoli prevaral," sem
pomislila, ker me je, prvič, o tem prep ričal in dru-
gič, izhajala sem iz sebe, ker jaz ne bi prevarala
nj ega.
Seveda ni videla mene, ampak neko drugo
žensko, ki jo je Aleš peljal ne vem kam. Vse te
slišane zgodbice so me jezile in tudi kadar sem
Aleša zaslišala in ga o dogodkih spraševala, mi je
vztrajno zanikal. Bil je zelo jezen in mi dejal, da so
na naju ljudje ljubosumni in zavistni ter da bi naju
radi spravili narazen.
Seveda pa mi je bilo tudi zelo sumljivo in čudno
glede na to, da prodaja avtomobile. Vem, da mora
izdajati račune, daje imel vedno polne žepe denar-
ja, nikoli pa ni želel uporabljati ka rtic, preprosto
jih ni imel, tudi denarnice ni imel. Ljudje so govo-
rili, da se baje ukvarja z drogo, z utajo davkov,
ampak jaz sem vedela samo, da se ukvarja z avto-
mobili. Vztrajno mi je zanikal, da bi delal karkoli
drugega, kot prodajal avtomobile. Vendar sem po-
zneje, ko mi je govoril, česa on ne mara, ugotovila,
da je prav on tak, da prav on počne stvari, ki jih
menda ne mara. Vem, da mi je vse skrival.
Tako da sem bila že pošteno zmedena.
 2007

OBISK ZAKONSKE SVETOVALKE

N ajini prepiri so zame osebno presegli že vse

meje, njegove manipulacije so bile že tako
hude ter občasno grobe, da je postajalo že nevzdr-
žno, vedno bolj sem se začela počutiti kot ptica,
ujeta v zlati kletki, dobesedno sem se začela dušiti
in videla sem, da najin zakon počasi ugaša. Kadar
se je fizično spravil name, sem vedela, da ta zakon
nima prihodnosti. Ko me je nazadnje udari l, me je
udaril v glavo tako močno, da sem morala poiskati
zdravniško pomoč na urgenci. Tam pa sem morala
lagati, da sem se udarila v omaro, ljudem pa sem
morala naplesti zgodbico, kako sem ali padla po
stopnicah ali pa kaj podobnega.
Pa ni manipuliral samo z menoj, tudi z mojimi
starši je, saj je mojo mamo večkrat klical in ji go-
 voril zelo grde stvari o meni, od tega da ga varam, kon," sem veselo razmišljala.
da sem neznosna, nesramna in podobno. Seveda Toda moje veselje, upanje, seje kmalu sprevrglo
mu je moja mami večkrat omenila, da se bo z menoj v veliko žalost in razočaranje, saj ko mu je sveto-
resno pogovo ri la, ker skorajda ne more verjeti, da valka dejala, da z menoj manipulira, daje največji
sem se tako zelo spremenila. In takrat ji je zagrozil, manipulator, kar jih je kdaj videla, je ni želel več
da ji bo preprečil videvati vnuka. obiskovati.
Še več, od mene je zahteval, da naj prekinem Seveda, povedala mu je resnico, in kaj hujšega
vse stike z njimi, naj jih več ne kličem, skratka, naj bi mu lahko storila. Postavil se mi je po robu, da on
jih črtam iz mojega življenja, ker me samo `pum- ne gre več k njej, in tu seje ta zgodba končala.
pata' proti njemu. Bil je neznosno ljubosumen na
moj dober odnos z mami, ki nama je vedno stala ob
strani.
Moja mami ga je hitro `prebrala' in vedela, ka-
kšen človek je v resnici. In ko mu je to omenila, sta
se grdo sprla, takrat pa moja mami zanj ni bila več
zlata taščica, ampak se je do nje zelo ohladil in
tudi po par mesecev nista spregovorila.
Aleš ni človek za dialog, jaz sem vedno želela
prepire, nesporazume razrešiti s pogovorom, ven-
dar zaman.
Alešu sem predlagala, da obiščeva zakonsko
svetovalko, in najprej je odločno zanikal, čez čas,
po dolgem prigovarjanju in prep ri čevanju, pa je le
pristal.
"Še vedno obstaja upanje, da rešiva najin za-
 DECEMBER

SILVESTROVO 2007

D an, ki ga nikoli ne bom pozabila. Aleša ves

dan ni bilo doma, saj je baje imel veliko dela
in se tudi na moje klice ni javljal. Odpravila sem se
k frizerju, tako kot vsak dan, nato pa v službo.
Letošnje zadnje glasbene želje. Oddelala sem
svoje in se odpravila domov. Najinega sina je tako
kot vedno varovala varuška, zato sem se lahko v
miru zatekla v spalnico in malo zaspala, saj sem
bila zelo utrujena. Prebudil me je telefon in na
drugi strani mi je Aleš sporočil, da novega leta ne
bomo praznovali v Kongu, ampak da greva z druž-
bo najprej nekaj pojest v kitajsko restavracijo, po-
tem pa k nama domov. Seveda sem se strinjala, mi
je kaj drugega sploh preostalo? Ne, seveda da ne.
Družba, ki sojo sestavljali znan medijski zakonski
par, temnolasa Playboyeva zajčica in njen fant,
fotograf, ter dve misici, je bila prijetna. Aleš je
začel vrteti glasbo, se sliniti k misicama, jaz pa
sem se z ostalimi pogovarjala. Malo pozneje se mi
je v kuhinji pridružil Aleš in mi začel govoriti,
kako bi bilo fajn, kako bi mu pasalo, da bi bil z
dvema ženskama, kako sem jaz baje Playboyevi
zajčici všeč in podobno. Rekla sem mu: "Ne, Aleš,
zajčica je všeč tebi."
In on meni: "Ne, Urši, ti si njej tako seksi, ona
bi tudi bila s tabo. A si za?"
"Si znorel, al kaj! Ne, Aleš, saj veš, da jaz nisem
za take igrice."
Oba sva se p ri družila nazaj družbi, kjer smo
veliko pili, veliko alkohola zaužili in fotograf je
kmalu na sedežni garnituri zaspal, saj se ga je baje
napil do konca, kot radi rečemo, ostali pa so se
odpravili domov.
Ko je Aleš videl, da je fotograf zaspal, je pristo-
pil k meni in me na silo zvlekel v kletne prostore,
kjer je že bila Playboyeva zajčica.
Zaklenil je vrata, v rokah je imel fotoaparat in
nama ukazal: "Zdaj pa si ližita pičke! Slecita se in
si ližita pičke."
Ona sicer ni bila takoj za, predvsem zaradi nje-
nega fanta fotografa, vendar je na koncu privolila,
meni pa se je njegov ukaz z gnusom upiral. Na
koncu sem vendar pristala, saj sem ga preveč spila.
Svoje siljenje v najine spolne ig ri ce je celo foto-
grafiral.
Počutila sem se zelo umazano in komaj sem
čakala, da se vse skupaj konča. Zajčica je bila zelo
v strahu, da bi Aleš fotografije pokazal njenemu
fantu, ker bi ta baje čisto ponorel, zato jih je Aleš
skrbno skril. Vem, da so nekje, samo takrat nisem
bila dovolj pretkana, da bi jih vzela in uničila.
Baje se temnolasa zajčica še vedno upravičeno
boji, da bi prišle slike v javnost, zato se je Alešu
tudi podredila. Zdaj manipulira tudi z njo, saj so mi
ljudje povedali, dajo z nekimi slikami menda celo
izsiljuje. Samo zajčica, jaz in Aleš vemo, s katerimi
slikami. Fotograf, oprosti, vendar tako je bilo.
 APRIL 2008

Z Alešem sva se udeležila zabave estradnikov, s

katerimi smo se takrat veliko družili. K naši
mizi je pristopila tudi Špela Grošelj. Seveda smo
se predstavili, nekaj časa tudi pogovarjali in foto-
grafirali, nato pa je Aleš vse skupaj povabil na a fter
party v najino hišo. Aleš je Špelo peljal v svojem
ferrariju, saj je bila baje pijana in ni imela prevoza,
jaz pa sem se peljala v drugem avtomobilu.
Doma smo se zadrževali okoli bazena, medtem
ko se je polnil jacuzzi. Takrat sta Aleš in Domen
Kumer vrgla Špelo vanj, saj se ni hotela sleči, ker
jo je skrbelo, da bo njen takratni fant Mitja jezen.
Tako je premočena oblačila hotela čim prej zame-
njati. Aleš jo je povabil v kletne prostore, kjer
imava pralnico in sušilni stroj in ji predlagal, da
 gresta posušit njene mokre obleke.
Čez nekaj minut pa sem prišla za njima in vide-
la golo Špelo, ki je stala pred mojim možem.
V šoku sem se ob rnila, kot da ni bilo nič, šla po MAJ 2008
stopnicah in rekla, da grem spat oziroma sem se še
nekaj časa pogovarjala z Domnom Kumrom in
Petro Pečovnik, nato pa je Aleš rekel, da sem jaz
pijana, naj grem kar lepo spat, da bo pa on Špelo
odpeljal domov. Seveda nisem imela nič proti, saj
sem mu zaupala. Zjutraj sem se zbudila v prazni
postelji in ugotovila, da je Aleš prespal na kavču,
rekoč, da me ni želel buditi. To se mi je zdelo
malce čudno, saj je ne glede na pozno uro vedno
Z družbo smo bili na Hrvaškem in smo odšli na
ečerjo. Ves večer me je zbadal, hotel se je
pred njo postaviti, češ, kakšen `jack' je, kako dobre
prišel k meni. Vprašala sem ga, če mu je dala joške ima Špela, me provociral in prisegal, tako
svojo številko, kar je zanikal. Zatrjeval mi je, da kot vedno, na svoje otroke, da govori resnico, da se
sta se v avtu veliko pogovarjala, predvsem o Špe- z njo nikoli ni pogovarjal po telefonu, kaj šele da
linem takratnem fantu. Prepričeval meje o tem, da bi imel kakršnekoli stike. Meni je vse skupaj pre-
bi bili lahko prijatelji, povabljena sva bila tudi na kipelo, zato sem z mize pograbila njegov telefon in
rojstni dan njihove skupine Atomik Harmonik, na šla na stranišče ter se zaklenila. Pritekel je za mano,
katerega zaradi obveznosti nisva mogla iti. Ko sem začel butati po vratih, jaz pa sem pogumno odkle-
ga vprašala, če ima njeno telefonsko številko, je nila njegov telefon in začela brati sms-e. Najprej
odločno zanikal, pa spet prisegel na otroke in se sem z meni neznane številke prebrala sms, ki je bil
hitro znašel, da bo Špela na Vič v firmo poslala poslan Alešu. Takole je pisalo: "Ti si najboljša
vabilo. Pozneje pa sem v njegovem telefonu našla osebica na svetu, tudi če se občasno vidiva in sliši-
Špeline klice in njene poslane sms-e. va, mi to zadostuje, najrajši te imam, si full v redu

103
 človek, zaslužiš si le najboljše." Jaz sem se začela
tresti in se spraševati, katera številka je to, kdo je
ta oseba? Grozno sem se počutila, vendar sem si to
številko shranila v svoj mobilec. Gledam, naprej
brskam po njegovem telefonu in zagledam prejete
sms-e Špele Grošelj! Pa na otroke mi je prisegel!
Seveda so bili vsi poslani sms-i izbrisani. Tudi
klice sem preverila. Veliko je bilo prejetih, klicanih
in neodgovorjenih. Po videnem sem zapustila
stranišče in mu povedala, kaj sem videla, in vpra-
šala, kdo je ta ženska, ki mu je poslala ta sms. Hitro
seje izgovoril na svojega uslužbenca, daje on tisti,
ki je z njegovega mobilnika pošiljal in prejemal
sms-e, zato da ne bi njegova partnerica kaj posu-
mila. Seveda mu nisem verjela, saj njegovih tele-
fonov nikoli in nikdar nihče ni smel niti prijeti, kaj
šele da bi z njih kdorkoli karkoli pošiljal. Zelo sva
se skregala, pa je še vedno vztrajal in prisegal na
otroke in nase, da se mu lahko zgodi karkoli, da se
lahko ubije v avtu, če karkoli ni res. Da on govori
resnico in pika. Aja, jaz sem pa neumna al kaj, saj
sem vse videla na svoje lastne oči.
No, v avtu mi je rekel, da mi za Špelo Grošelj ni
upal povedati, da ne bi bila ljubosumna, da pa tista
meni čudna številka, s katere je dobil sms, da te
osebe res in sploh ne pozna.
Ta številka mi ni dala mini, zato sem se odloči-
la, da jo bom zav rt ela in izvedela, kdo je to.
Pozneje sem jaz poklicala to številko in oglasila
se je ženska, ki mi je sprva rekla, da sta samo pri-
jatelja, kaj delam paniko, da ima ona fanta. Nasle-
dnjič ko sem jo spet poklicala, pa mi je priznala, da
sta se dobila na pijački, da jo je večkrat prišel po-
čakat pred njen faks in podobno. Aha, sem pomi-
slila. Spet mi laže! Pa tako vztrajno ponavlja, da
sovraži ljudi, ki lažejo. Ko sem mu povedala, da
vem, kdo je ta oseba in da sem z njo govorila, mi
je vztrajno trdil, da je sploh ne pozna, in mi znova
prisegel na svoje otroke, da govori resnico.
Kako lahko prisega, kako more!?
 J UNIJ 2008

Z Alešem sva se zjutraj odpravila v Lucijo p ri

Portorožu, kjer sva imela svoje stanovanje, ki
sva ga skupaj kupila. Ves dan mi je bil brezvezen,
nisem bila razpoložena, saj sem non stop razmi-
šljala, premišljevala in se spraševala, s kakšnim
človekom živim. Ga sploh poznam? Kolikokrat
sem ga že dobila na laži, z dokazi sem ga soočila,
on pa je vedno trdil, da govo ri resnico. Manipulira
z mano, z mojo družino, nasilen je do mene, sili me
v njegove zrežirane spolne igrice. Joj, s kom živim,
se mi je ves dan vrtelo po glavi.
Zvečer je želel, da greva ven, saj sta k nama
prišli Petra Pečovnik in njena kolegica. Spet se je
dogovoril in povabil nekoga, ne da bi me sploh
vprašal za mnenje. Jaz nisem bila razpoložena, saj
 sem bila razočarana nad vsemi temi njegovimi
lažmi, zato nisem hotela z njimi nikamor. Oni so se
odpravili žurat v diskoteko Paprika, baje so veliko
popili, ne vem, kdaj so se v rnili, ker sem spala,
vendar sem ju zjutraj, ko sem se zbudila, presene-
čeno zagledala v sobi za goste, kako spita. Tega res
nisem pričakovala, saj se nisva tako zmenila. Ojoj,
sem pomislila.
Ko sta se zbudili, sta me spraševali, zakaj nisem
šla z njimi, in povedala sem jima za prejete sms-e
in za Špelo Grošelj. Obe sta ga zagovarjali, da on
pa že ni tak in kako zelo me ima rad. Ja, ja, vidve
kar govorita, že vesta zakaj.
Sama sem se odpravila na sprehod do Portoroža
in nazaj in še vedno razmišljala, le kaj mi je tega
treba. Ko sem prišla nazaj, sem se poslovila od
njih, sedla v avto in se odpeljala k mami, po otroka.
Aleš pa je kar ostal z njima.
Med potjo sem razmišljala, kako more biti tak.
Spomnila sem se njegovih spolnih fantazij, kadar
mi je govoril, kako bi bilo fajn, če bi on lahko spal
z dvema ženskama. Veliko stvari sem se spomnila
in kar zmrazilo me je.
Prispela sem do mami, vzela sinčka in odpeljala
sva se domov.
108
POLETJE 2008
A
leš je vedno sanjal o glamurju in imidžu zvezd,
zato me je gradil po svojih željah, da bi se z
menoj lahko razkazoval v medijih. Na njegove
zahteve in želje sem se morala v javnosti družiti
samo z določenimi znanimi ljudmi iz sveta medi-
jev, oblačiti sem se morala izključno po njegovih
navodilih, in seveda sem morala voziti avtomobile
prestižnih znamk, da seje lahko postavljal z mano
Večkrat sem mu predlagala, da bi ferrrarija prodala,
ker takrat nisem vedela, daje na lizing, in odločno
je bil proti. Seveda, saj ga še ni odplačal.
Čudno mi je bilo, da ko sem lani omenila, da bi
se prijavila na tekmovanje za Miss Hawaiian Tro-
pic, meje odločno zav rn il. Ko pa je uvidel, daje v
ozadju veliko lepih, seksi deklet ter tržnih niš, me
109
je sam rinil tja. In prav tako si je kar naenkrat za- za minimalno plačo, seveda, in vsa štiri leta nisem
želel, da postanem pevka. Brez kakršnih koli izku- nikoli prejela regresa. Kadar sva se sprla, sem mu
šenj na področju petja seje Aleš, brez moje vedno- dejala, da bom zapustila njegovo podjetje. Takrat
sti, dogovoril z mariborskim glasbenikom za pa mi je ostro dejal:
komad, vaje in studijski posnetek. V zameno za "Samo poskusi, pa ti bom v delovno knjižico
komad mu je Aleš za nedoločen čas posodil audi napisal, da si kradla! Potem pa boš lahko dobila
A8, ki mu gaje ta kaj kmalu moral v rniti, saj sta se drugo službo. No, poskusi, če si upaš!"
sprla, zdaj pa ga vozi že drugi glasbenik. Smešno Tako me je naredil popolnoma odvisno od nje-
in žalostno obenem, kako so ljudje poceni. ga.
Tako sem odšla v studio in z back vokalisti po-
snela svojo prvo pesem `Čista desetka'. S komadom
sem bila navidezno zadovoljna, a ker nisem pod-
kovana pevka, sem vedela, da bodo ljudje prepo-
znali glasove, ki so peli čez mojega.
Seveda je na hitro organiziral ekipo, da smo v
Portorožu posneli tudi videospot, in na TV Pap riki
se je lahko rečem predvajal tako zelo pogosto, da
je šel že meni rahlo na živce, kaj šele gledalcem.
Skratka, Aleš seje vedno vmešaval v moje delo,
tudi v moje delo voditeljice. Zato je kaj kmalu
uresničil svoje besede in kupil delež TV Pap rike,
da me je imel non stop pod nadzorom in pa zaradi
pranja denarja. To me je res pošteno jezilo, še več,
dušilo. S TV Papriko nisem imela nobene pogodbe,
sem pa bila redno zaposlena v njegovem podjetju,

110 111
 AVGUST 2008

Z Ałešem sva se zmenila, da greva za vikend na

otok Levan, kjer imava najin gliser, medtem
pa bo moja mami pazila na sina. Seveda je komaj
čakal, da bova spet sama, brez otrok. Vikend, ki
sva ga preživela skupaj, ni bil nič posebnega, prej
dolgočasen. Kopanje, pa z gliserjem malo naokoli,
kosilo v restavraciji, prav tako večerja, nato spat in
drugi dan enako. V nedeljo zvečer sva prišla nazaj
v Slovenijo, odšla po otroka in domov.
Naslednje jutro, po zajtrku, sva odšla z otrokom
v trgovino in presenečeno sem ugotovila, da me
ljudje nekam preveč opazujejo, gledajo in šušljajo
med seboj. Pomislila sem, da nekaj ni v redu. Kaj
kmalu sem ugotovila, čemu toliko pozornosti. Na
naslovni strani revije Nova sem zagledala sebe in
Aleša na najinem gliserju, popolnoma gola. Skoraj
me je zadela kap! Bilo mi je nep rijetno in imela
sem občutek, da pred vsemi v trgovini stojim po-
polnoma gola. Na hitro sem odšla na blagajno, 20. DECEMBER 2008
plačala nakupljeno in se odpravila domov. Aleš je
pravkar zajtrkoval, ko sem predenj vrgla revijo.
Nekaj časa je ostal brez besed, čisto prebledel je,
potem pa začel preklinjati. Ves dan sva bila zaradi
tega zamorjena in vzdušje je bilo zelo naelektre-
no.
Naslednje dneve sem ven hodila s kapco na
glavi in sončnimi očali, ker sem imela občutek, da
me vsi gledajo, pa tudi če me niso. Tudi Aleša par
Z mojimi starši smo bili dogovorjeni, da greva k
njim na kosilo, saj je moj oče praznoval 50.
rojstni dan. Ker se je moja mami slabo počutila,
dni sploh ni bilo na spregled, njegovi prijatelji pa meje poklicala, če ji lahko pridem pomagat. Aleša
so si ga večkrat kar pošteno privoščili in ga zbada- ni bilo doma, ker mi je rekel, da ima veliko sestan-
li glede njegovega trebuha in podobno. Aleš je že kov, tako da bo po vsej verjetnosti ves dan odsoten.
tako zakompleksan glede svojega videza in zelo Čudno mi je bilo, ker med vikendi nikoli ni imel
veliko da na to, kaj drugi pravijo, tako da mu je nobenih sestankov. Poklicala sem ga, naj pride po
takrat samozavest čisto padla, zato je bil siten, otroka, da ga bo peljal še k fri zerju. Prišel je, ga
nesramen in agresiven, saj so se tudi drugi mediji vzel in odpeljal k mami njegove tajnice, ne pa k
o tem na dolgo in široko razpisali, da ne govorim o frizerju.
forumih, ki so pokali po šivih. Pozneje sem od neke znanke izvedela, da me je
prav ta dan videla z Alešem v novem avtu. Jaz pa
doma.
No, po hiši sem začela pospravljati in zlagati
perilo. Kot da me je nekaj vleklo k Aleševi jakni, gre z nama z otrokom domov. Peljali smo se po
sem z roko segla v žep. Iz njega pa sem potegnila avtocesti in na razcepu, namesto da bi zavila za
sliko. Sliko, na kateri je bila meni neznana žen- Brezovico, sem peljala proti BTC ju. Očitno meje
ska. nekaj vleklo proti domu, kjer sva z Alešem živela.
"Pa zakaj moj mož nosi v žepu sliko neke žen- Sestra me je začudeno pogledala, jaz pa sem ji re-
ske?" sem se spraševala. Pritisk se mi je nemudoma kla, da se bom vrnila nazaj, ker se želim z njim
dvignil in sem si rekla: "Zdaj imam pa tega dovolj!" pogovoriti. Ona pa mi bo pomagala znositi stvari v
Šla sem v spalnico, na hitro spakirala nekaj svojih hišo in bo pri meni prespala. Pa sem se odločila, da
in nekaj sinovih stvari, jih odnesla v avto in se ga pokličem in mu sporočim, da prihajam.
odločila, da grem ali za nekaj časa k svojim domov
ali pa se čez čas vrnem, kot sem se že tolikokrat
prej, saj me bo po vsej verjetnosti spet prep ri čal.
Vso pot sem premišljevala, le kaj mi je tega treba,
ne rabim več takega življenja, ljudje mi govorijo,
da Aleša nenehno videvajo z drugimi ženskami,
zdaj pa najdem še sliko v njegovem žepu.
"Dovolj imam vsega!" je kričalo v meni.
Prispela sva domov in staršema sem razložila,
kaj je bilo. Moja mami je Aleša poklicala, ga vpra-
šala, če pride na kosilo, on pa ji je odgovoril, da se
slabo počuti, daje zbolel, zato ga ne bo, pa še Urša
je spakirala svoje stvari.
Besna sem bila kot ris in tudi moji starši so bili
jezni. Sedeli smo v gostilni na Dolenjskem in po-
zno ponoči, okoli četrte ure, sem prosila sestro, če
 21. DECEMBER 2008

N i se javljal. P ripeljala sem se pred hišo in vi-

dela, da njegovega avtomobila ni v garaži.
Razmišljam, kaj naj sto rim, in odločim se, da mu
napišem sms, v katerem sem se mu zlagala, da sem
ostala na cesti z otrokom, in naj me pokliče. Dobim
nazaj njegov sms:
"Kaj je? Kaj je bilo?"
Jaz ga pokličem spet nazaj in mi ne dvigne.
Pošljem mu še en sms: "Aleš, daj, prosim, pokliči
me, pomagaj mi." In nič.
Čez pol ure me je pokli cal nazaj in mi jezno rekel:
"Kaj je s tabo, baba zmešana, kaj me moriš
sredi noči, a si prfuknjena?"
"0. K., Aleš, nekaj je bilo in zdaj je vse 0. K.,"
sem mu odgovorila.
 Bila sem v hiši, v najini hiši, kjer naj bi Aleš
spal.
Vprašala sem ga: "A si spal? Kje pa spiš?"
"Ja, doma, menda, ja kje pa sem doma? Zakaj
pa me to sprašuješ, saj veš, kje spim in kje sem
doma?" mi je rekel.
"Veš, rabim mleko za otroka in zato bi rada
prišla zdaj domov!" sem mu odgovorila.
On pa: "Kdaj pa prideš?"
"Takoj zdaj, ker sem že blizu," mu odgovorim.
Nekaj se je izmotaval, me zmerjal, da sem prfu-
knjena, in potem mi je prekipelo.
"Glej, Aleš, jaz sem z mojo sestro v najini hiši,
otrok spi v avtu, ti pa ne spiš doma in tudi avtomo-
bila ni v garaži. Kje si?" sem mu besno zabrusila.
On pa: "Dej ne me morit več, jaz se bom ločil od
tebe, pober se mi ven iz bajte!" in prekinil vezo.
Šokirana sem obstala, sestra me je mirila, ker sem
jokala kot dež. Čez nekaj časa sem prejela njegov
sms, da sem živ bolnik, kaj ga nadzorujem sredi
noči, da sem prfuknjena, da sem bolna.
Poklicala sem mami, ji v joku povedala, kaj se
je zgodilo, in rekla mi je, naj pridem nazaj. Tako
sva se s sestro in sinom, kije še vedno spal, odpe-
ljali nazaj k staršem.
Domov sem p ri šla vsa tresoča od živcev, dala
okoli šeste ure zjutraj otroka spat v posteljo, jaz pa
nikakor nisem mogla spati. Jokala sem in nisem
dojemala, kaj se mi je zgodilo. Pa sem spet prejela
njegov sms: "Itak nisi več moja žena, ločil se bom!"
Zmedena sem mu pisala nazaj: "Kako nisem tvoja
žena? Poročena sva. Otroka imava!"
In spet prejela njegovega: "Glej, zdaj sem videl,
kaka si, videl sem, da si psihopatka, sredi noči
vdiraš v hišo. Glej, deli kar hočeš, kaj bom jaz
delal, naj te ne briga. Do danes sem ti bil zvest.
Sama si šla. Sama si hotla it."
In jaz njemu: "Glej, Aleš, sliko neznane ženske
sem najdla, nisi sploh pustil, da ti razložim, kaj je
bilo narobe, poleg tega sem se ponoči v rn ila do-
mov, ti si mi rekel, da spiš, pate sploh ni bilo. Glej,
halooo!" Čakala sem, da mi bo odpisal, vendar
zaman.
 25. DECEMBER 2008

BOŽIČ

Z alosten božič. Vsako leto smo vsi skupaj pri

mojih doma imeli večerjo, tudi Aleševa otroka.
To leto pa smo bili samo jaz, najin sin, moja dva
starša in sestra. Prejemala sem veliko sms-ov in
njihova lepa vsebina je bila zame zelo žalostna.
Med prejetimi sms-i je bil tudi sms Mateje Malnar,
da mi želi vesel božič. Pozneje pa sem izvedela, da
sta božič praznovala skupaj, da sta bila takrat
skupaj, ko mi je poslala ta sms. Grdo.
Kmalu po božiču so se moji starši odpravili v
Umag, saj so že septembra rezervirali hotel, ker so
mislili, da bova šla midva za novo leto sama, brez
otroka, v Ameriko. Tako sta vzela najinega sina s
seboj. Usoda je hotela, da je bil Aleš v istem hote-
lu, s svojo novo punco in njeno sestro, kot moji
 starši. Moj oče in Aleš sta se srečala na parkirišču.
Bil je zmeden, nič ni vprašal po otroku in očetu je
začel razlagati, daje sam. Menije takoj poslal sms,
v katerem mi je priznal, daje še z dvema ženskama 30. DECEMBER 2008
v Umagu, in spraševal, zakaj ga moja družina za-
sleduje. Nazaj sem mu napisala, da dobro ve, da so
i meli starši že prej rezervirano, in da tudi dobro ve,
da sem bila odločno proti, da najinega sina varuje
njegova tajnica, saj nama je mami rekla, da če
greva v Ameriko, ga bo čuvala ona. Vendar je

N
Amerika žal odpadla. ajin sin Val je star komaj dve leti in pol, zato
je še premajhen, da bi vse to razumel, pa
vendar vidim njegove reakcije in se zavedam, da
občuti vso to mojo žalost in depresijo, in smili se
mi.
Daje bila mera polna, je ta dan zbolel. Ker nisem
smela več priti v najino hišo, čeprav sem samo jaz
tam uradno tudi prijavljena, sem imela tudi sinovo
zdravstveno izkaznico še v najinem domu. Pokli-
cala sem Aleša, in seveda se mi ni javil, zato sem
mu morala poslati par sms-ov, v katerih sem napi-
sala, da je Val bolan, da ga moram peljati k zdrav-
niku, zato nujno rabim njegovo zdravstveno izka-
znico.
Po dolgem času, ko sva s sinom že bila v zdra-

125
 vstvenem domu, jo je le pripeljal, a me tudi vprašal
ni, kako je s sinom, še huje, niti pogledal ga ni.
Ves čas sem vedela, da Aleš ni dober oče, saj se
nikoli ni z nobenim od svojih otrok ukvarjal, kljub NOVO LETO 2008/2009
temu da se je vedno širokoustil, kako idealen oče
je on. Njegova reakcija meje zelo p ri zadela, saj ga
je sinček z žalostnimi očmi gledal, kot da bi mu
hotel reči: "Oči, poglej me, prosim, objemi me."
Aleš je odšel, jaz pa sem zajokala in razmišljala,
kako naju je lahko tako hladno zapustil. "Ja, to je

S
Aleš, človek brez duše in čustev." estro sem peljala na Gospodarsko razstavišče,
mami in očija pa sem peljala v gostilno Po rtal.
In spet je usoda hotela, da sem v gostilni srečala
Aleševega brata in njegovega očeta. To srečanje je
bilo zelo čudno, kot daje njegov oče vedel, da nisva
več skupaj, ker tudi vprašal ni po Alešu. Ker sem
bila jaz zelo depresivna, sem popila 3 dl vina in se
malo sprostila. Starše sem pustila v Po rtalu, sama
pa sem se šla vozit po Ljubljani. Nato sem se od-
pravila v Nove Jarše k moji kolegici in njenemu
fantu. Ob polnoči smo nazdravili, jaz sem se na
hitro poslovila, šla po starše in sestro in skupaj smo
se odpravili domov.

126 127
 JANUAR 2009

MEDIJSKA VOJNA

I z medijev, revije Nova in portala sem izvedela,

da se sporazumno ločujeva zaradi različnih po-
gledov na svet. Zgrozila sem se in bila šokirana kot
še nikoli.
"Ali nisem vsaj toliko vredna, da me pokliče, po-
vabi na kavo in mi to osebno pove?" sem pomislila.
Ja, pred časom mi je po telefonu rekel, da v
njegovi hiši nisem več zaželena, ampak da pa da
novico v medije, to me je pa resnično potrlo. Kako
nizko se je spustil. Groza.
Poslala sem mu sms in ga prosila, če se lahko
dobiva ter pogovoriva. In lepo sem ga prosila, naj
ne daje novic v medije. Ni me poslušal, ni me
upošteval in danes vem, da sije on zelo želel, daje
medijsko izpostavljen.
 Ljudje so me klicali in spraševali, če je res.
Sploh jim nisem znala odgovoriti. Pritiski so se
vrstili, mediji so želeli od mene izvedeti, kaj se
pravzaprav dogaja.
Odločila sem se in 9. januarja 2009 ekskluzivno
zgodbo povedala reviji Story. Pozneje sem z Adria
Medio podpisala tudi dve pogodbi, ena je eksklu-
zivna, druga pa za slikanje v Playboyu.
Tudi Aleš se je medijsko zelo izpostavljal in
začelo so je pranje najinega umazanega perila.
Sam mi je poslal sms, v katerem je rekel, da bo
baje on zagotovo zmagal, saj so vsi podkupljivi in
bodo kmalu na njegovi strani.
Zabolelo me je, ker se je fotografiral s svojo
domnevno novo punco Matejo Malnar, saj sem še
vedno nekako upala, da se bova pobotala, čeprav
so mi ljudje dopovedovali, da naj bi bila že par
mesecev skupaj in da ona že živi v najini hiši. Jaz
temu najprej preprosto nisem mogla verjeti, prav-
zaprav si nisem hotela priznati.
Moja mami je tudi poklicala Aleša in mu pre-
dlagala, naj greva sama za kak vikend ven iz Lju-
bljane in naj se pogovoriva. Sam ji je rekel, da bo
premislil, vendar je toliko časa premišljeval, da mi
je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha.
Cela moja družina je z mano vred zelo trpela.
Nič nismo spali, samo nemočno smo spremljali
njegove skoraj vsakodnevne novice na po rtalu, ob
katerih mi je slabo. Na port alu in v časopisju so
navajali njegove takšne in drugačne laži.
Moja mami je šla za 14 dni na bolniško, da seje
ukvarjala s sinom, saj jaz nisem imela moči, in me
bodrila.
Še vedno sem hodila na TV Papriko in vsak dan od
prihodu na televizijo mi je postajalo slabo, saj sem
vedela, da ko se bova srečala, se bova prepirala. In
res, prepiri so bili iz dneva v dan hujši in celotna
ekipa na TV Papriki, pravzaprav snemalci, so mi
takrat zelo stali ob strani. Sami so se čudili, kako
je lahko tako zelo nesramen do mene.
Takoj po vodenju glasbenih želja sem se odpra-
vila domov ali pa v bar Bordo, kjer sem se dobila
z mojo ekipo, ki mi je stala ob strani, in z njo dela-
la načrte za mojo glasbeno kariero.
Ko sem prišla domov, sem v upanju, da naslednji
dan ne bom na portalu spet prebrala kakšne ne-
umnosti, poskušala zaspati. Seveda pa moj spanec
ni bil trden, saj sem prejemala takšne in drugačne
grozilne Aleševe sms-e. Po drugi strani pa mi je
pošiljal sms-e, da sva si usojena in da bova, ko se
ta medijska vojna konča, spet skupaj. Da bova kot
hrvaški par Gotovac.
Bila sem pošteno zmedena. JANUAR 2009

NOČ, KO JE PRIŠEL K NAM

NA BREZOVICO

M ami, sestra in jaz smo sedele v kuhinji in se

pogovarjale, sinje že spal, saj je bila ura že
krepko čez enajst. Že pred časom sem si kupila še
en prenosni telefon z novo številko, tako da me
Aleš ni mogel nadzorovati. Prejšnji telefon je bil
na njegovo firmo, tako da je lahko zahteval in tudi
dobil izpiske ter tako videl, kolikokrat sem s kom
govorila in koliko sms-ov sem komu poslala. Zato
me je tudi poskušal v medijih oblatiti, da sem ga z
avtorjem in glasbenikom, ki mi je naredil novo
pesem, varala. Bizarno.
Skratka, tisto noč me je poklical koreograf Ge-
na, s katerim sva se dogovo ri la, da me bo učil
plesati, ker baje nimam ritma in rabim veliko tre-
ningov. Na drugem telefonu pa je neprestano gore-
 la lučka, saj me je Aleš klical ničkolikokrat.
Pogovor z Geno sem dala na zvočnik, tako da
sta še moja mami in sestra lahko slišali, kako in
kdaj bodo potekali treningi, vaje, in bile smo nav-
dušene, jaz pa zelo motivirana in komaj sem čaka-
la, da začneva z delom.
Seveda sva spregovorila tudi o vseh tračih, ki so
se pojavljali v medijih. Ker je Gena zelo zabaven
človek, smo se zelo smejale.
V tistem trenutku pa sem skozi okno kuhinje
zagledala Aleša, kako nam prisluškuje. Čisto je
ponorel in zahteval, naj pridem ven.
Šla sem ven in ostro me je napadel z besedami:
"Ej, Gena te hoče samo pofukat, kaj se imaš ti z
njim sploh za dogovarjat!"
Seveda nič novega, saj se je nenehno ukvarjal s
tem, s kom se pogovarjam in kaj, če pa je bil povr-
hu vsega še moški, pa sem seveda bila vse, samo
človek ne. Na hitro sem ga odslovila in odšla noter.
Pa je spet poklical in tokrat sem se mu javila,
vendar sem spet dala mobilec na zvočnik. Ob meni
sta bili še vedno mami in sestra. Nekaj je norel
glede nekega članka, objavljenega v reviji, med
drugim pa je še rekel:
"Vem, da sem na spikerju, zdaj bom pa vse po-
vedal in bom dal ven, v medije, kako sta si z uno
pičko lizale!"
Moja mami je bila čisto šokirana. Mene je bilo
zelo sram, saj sta obe to slišali, vendar me je mami
pozneje pomi ri la in mi svetovala, da naj dam takoj
v medije, kako me je silil v spolne igrice, če bodo
slučajno slike res prišle v javnost. Hitro sva konča-
la pogovor in počasi smo se odpravile spat.
V postelji sem razmišljala, kaj pravzaprav hoče
od mene, če pa ima punco? Ali ona sploh ve, da me
vsak dan kliče, pošilja tudi ljubeče sms-e?
Uboga reva, sem si mislila. Sicer pa bo kmalu
prestara zanj, saj je tudi meni p ri mojih 24 letih
rekel, da sem prestara zanj, zato me bo kmalu
moral zamenjati za mlajšo. In meje, vendar je ona
samo leto dni mlajša od mene.
Med razmišljanjem o svoji preteklosti sem se
spomnila, kako je nekoč povabil k nama domov
njegovega prijatelja in mi ukazal, naj se grem
preobleč oz. naj oblečem podvezice, nogavice in
seksi perilo ter jima zaplešem st riptiz. In malo
pozneje je še predlagal, naj pokličem še kakšno
svojo prijateljico. Zaplesala sem, nato pa je njegov
prijatelj odšel.
Premišljevala sem tudi, če morda obstaja v njem
 kakšna želja po moških, saj se spomnim, da je
njegova bivša vseskozi govorila, da se 'pedra'.
Vendar je on to vedno zanikal in jo obtoževal, daj e
prfuknjena in da on pedre sovraži. Sicer pa se je
izkazalo, da je vse tisto, za kar je Aleš govoril, da
ni res, da on tega ne mara, in obtoževal druge, počel
prav on.
Priznam pa, da smo se na ta Alešev izrečeni
stavek o Genu velikokrat smejali v lokalu na Fuži-
nah, kjer smo se z ekipo dobivali, saj mi je Gena
pred vsemi v obraz rekel, da sem zadnja ženska na
tem svetu, s katero bi kaj imel. Da lahko sodeluje-
va samo poslovno.
13. JANUAR 2009
V
eliko medijev se je razpisalo, da je Mateja
Malnar Aleševa nova punca, vendar mi je on
še vedno trdil, da to ni res, še več, o njej mi je vedno
govoril, da je majhna, okrogla in brez smisla za
oblačenj e.
Pa je moja kolegica, ki je veliko na facebooku,
vzpostavila stik z njo. Takole ji je napisala:
Čaw, Mateja!
Ej, slišala sem, da si Urški Čepin prevzela
moža.
Lohka ti rečem, da si full nesramna in da te
je lahko sram, da uničiš družino in si tako
kruta, vse se ti bo vrnilo v življenju, ker si
slaba oseba, nisi vredna zaupanja! lp
Mateja Malnar pa ji je odpisala: Tako sem se prepričala, da sta res skupaj, saj je
Ja ja, prevzela ... ... Nikoli ni samo ena oseba to na nek način priznala. Sicer sta pa tudi za revijo
kriva za razpad zveze, tako da nisem jaz tista Lea povedala, da se bojita medijskega linčanja
slaba, pa nimaš pravice govorit o meni, ker oziroma kaj se bo potem govo ri lo, ko bosta prizna-
me ne poznaš !!!!!!!!! Drugače pa kakor si la, da sta skupaj. V tem omenjenem pismu, ki mi
rekla, ena malenkost ... isto je nardila Urša, gaje prinesla kolegica, sem tudi prebrala, kako me
ko je Alešu uničila prejšnjo družino, tako da zmerja s prasico, kurbo umetno, da sem prfuknjena
ni nič boljša od mene!!!! in podobno.
Pomislila sem, kako je nizkotna, kako ni na
In spet moja kolegica Mateji: ravni normalnega, zrelega človeka oziroma neko-
Samo tok, Mateja, ne vem za prejšnji zakon ga, ki ima vsaj malo razčiščeno v glavi. Jasno mi
od Aleša. je, da imam opravka z motenim človekom, in to
Sam veš, Urša ga ma in gaje mela full rada, sem tudi javno povedala za revijo Nova.
ti si se pa samo pretvarjala za njeno frendico,
da bi ji moža speljala, bravo, uspelo ti je, samo
da te ni sram, da si otroku vzela očeta. Val, ki
je tako Bogi že, ker ni skozi s svojo družino,
zdej mu je pa še ena pevka vzela starše. Ne
vem, mal bi se zamislila nad tvojim dejanjem.
Glej, nimam nič proti tebi, zdela si se mi čist
cool, dokler nisi tega naredila. Aja, ne vem
zdaj, sam če živiš pri Alešu, ne boš več dolgo,
ker boš hiter zgubila živce, ampak full upam,
da z Alešem ne živita skupaj, še posebej pa,
da ne spiš v Uršini bivši postelji.
 18. JANUAR 2009

MOJ ROJSTNI DAN

D anes sem bila dogovorjena z avtorjem moje

nove skladbe, da pesem posnamemo v studiu.
Še preden pa sem odšla v studio, sva z mami doma
pripravili jedi, saj smo imeli ob petih popoldne
naročene goste za praznovanje mojega rojstnega
dne. Veliko sladkih dobrot sva pripravili, ker obe
radi pečeva.
Pesem, ki je nastajala dobra dva meseca, mi je
bila kot pisana na kožo. Tudi besedilo, ki je sicer v
hrvaškem jeziku in je nastalo pod peresom avtorja
že pred dvema mesecema, je pisano prav zame
glede na položaj, v katerem sem se takrat znašla.
Pa še niti slutila nisem, da me bo zadela ločitev.
Takole gre:
PLAVE OČI, PLAVA KOSA
Ni prsten od zlata,
nje vredan,
neče biti lako
Da me okuješ u roba svom,
da ti dadnem dio srca mog,
al nemogu
Refren:
Plave oči, plava kosa,
nek te budi noga bosa,
hladnega kao led za tebe
anđeo sam bila, letjela bez krila,
sada hodam zemljam za sebe
Skratka, v studiu je bilo čudovito vzdušje, spro-
ščeno, zato smo v dobrih treh urah tudi končali s
snemanjem. Bila sem zadovoljna, prav tako je bila
zadovoljna celotna ekipa. Odpravila sem se domov,
se uredila in točno ob petih so prišli povabljenci.
Prejela sem kup lepih daril. Čisto v podzavesti sem
čakala, da me bo poklical Aleš in mi voščil, vendar
od njega ni bilo ne duha ne sluha. "Seveda, saj ima
novo punco, kako lahko sploh pomislim, da sem
vredna čestitke," sem cinično pomislila.

Oči boje mora,

plakale so nočima zbog tebe,

pevale so reči,
šta je ljubav nemožeš mi reči

da me okuješ u roba svom,

da ti dadnem dio srca mog,
al nemogu
 29. IN 30. JANUAR 2009

DAN MOJE ODPOVEDI

T ako kot vsak dan sem prišla v službo in začela

voditi svojo oddajo "Glasbene želje z Urško ".
Gledalci so klicali in si zaželeli moje pesmi, moje-
ga videospota. Z grozo sem ugotovila, da ga ni na
lestvici, zato sem ponudila drug videospot. Med
predvajanjem tega drugega spota so mi iz režije
sporočili, da so žal vsi trije moji izbrisani. Moji
gledalci, ki so me klicali, so vedeli, kaj se dogaja,
saj mislim, da ni bilo človeka, ki ne bi v zadnjem
času prebral vsaj nekaj o meni, zato so me zelo
spodbujali, mi govorili lepe besede, me bodrili, naj
se ne dam, mi izražali moralno podporo in podob-
no.
Aleš, ki ga tisti dan ni bilo na televiziji, je očitno
spremljal mojo oddajo in slišal kličoče, kako me
 hvalijo, zato me je začel klicariti na snemalčev te-
lefon in me grdo nadiral, žalil.
Očital mi je, da oddajo vodim pijana, zato sem
mu predlagala, naj pokliče delovno inšpekcijo, saj
sem pripravljena tudi pihati, da mu dokažem svojo
treznost. Nato je prenehal.
Naslednji dan sem zelo dobre volje spet prišla v
službo in Aleš me je takoj poklical, naj stopim z
njim pred vhod TV Paprike, da se morava nekaj
zmeniti. Seveda sem pri čakovala, da mi bo pove-
dal, da mi bo končno prispeval nekaj denarja za
otroka ali pa da mi bo končno nakazal plači, ki mi
ju je bil dolžan. Vendar ... Pogovor je sicer začel o
najinem otroku in pa o najinih zasebnih stvareh.
Potem pa je v njegovem značilnem tonu nadaljeval:
"A si ti sploh normalna, a veš, kako si včeraj vodi-
la oddajo?"
"Ja vem, saj je bilo vse v redu. Ljudje so pač
želeli moje videospote, pa si jih izbrisal, zato sem
jim ponujala druge. Da so me hvalili in izražali
podporo, mi je bilo všeč, tebi pa verjetno ne, a
.
kaj?"
Nato mi je dejal, naj se poberem s televizije, da
me ne želi več videti niti slišati. Tako sem dobila
ustno odpoved s TV Paprike, čez nekaj dni pa še
pisno odpoved delovnega razmerja z njegovim
podjetjem Paleste d.o.o. Očitno mi hoče na vsak
način nagajati in me onemogočati na vseh podro-
čjih.
V solzah sem se odpeljala domov in se zavedala,
da bom ostala brez dohodkov, sicer pa mi je bil
tako ali tako dolžan že za dva meseca. Vso pot do
doma me je klicaril, a ker sem upoštevala njegove
želje, da me ne želi več slišati, se mu pač nisem
javila.
V redu, bom pač sama preživljala otročka in se
znašla, kakor bom vedela in znala, sem še sklenila
med potjo.
Kmalu po mojem prihodu domov meje poklical
s skrite številke, zato sem se javila. Dejal mi je:
"Upam, da se zavedaš, da ti bom vzel otroka, ker
si itak brez dohodkov in ga ne boš mogla preži-
vljat!"
Skrušeno sem se usedla, se zjokala. K meni je
pristopila mami, me pomirila, da bova odšli do
socialne službe in poskušali dobiti začasno var-
stvo.
Potem pa sem se na hitro odločila, da grem ven,
da malo pozabim na današnji dan. Z družbo sem se
dobila v lokalu na Fužinah in smo ga zažurali,
malo popili in veliko plesali. Ljudje so bili prijazni,
veliko se jih je hotelo z menoj slikati, v lokalu so
vrteli mojo novo pesem in moram priznati, da že
zelo dolgo časa nisem bila tako sproščena.
Ob enih zjutraj (31. 1.) so se ostali odpravili
domov, jaz pa sem se dobila z drugo manjšo druž-
bico in odšli smo v Klub 12, kjer smo se zadržali
do pol sedme zjutraj. Bilo je nepozabno.
Seveda je Aleš takoj drugi dan izvedel, da sem
bila zunaj, in me je kar tako meni nič tebi nič ob-
sodil, da sem vzela kokain, ter da bo poklical moje
starše in jim povedal. Rekel mi je, da mi da 500
evrov, če pred njim naredim test, ki se ga kupi v
lekarn i. Imela sem ga že `poln kufer' in za nalašč
nisem želela opraviti testa, da ne bo spet mislil, da
me z denarjem lahko kupi.
In kaj je lahko hujšega, kot njega odkloniti! Ja,
kazen po njegovo mora biti, zato je hitro dal v
medije novico o meni in domnevni drogi. Primitiv-
no, a ne?
4. FEBRUAR 2009
D
anes dopoldan me je Aleš poklical in izrazil
željo, da bi rad videl najinega sina Vala.
Zmenila sva se, da ga ob 13. uri pride iskat in da ga
ob 19. uri pripelje nazaj. Prišel je, ga vzel in odpe-
ljal, k varuški, seveda. Čez kakšne dve uri me je
poklical po telefonu, jaz sem bila takrat v mestu, in
mi v jeznem tonu dejal, da ne bom več dobila
otroka, da ima tudi on pravico biti z otrokom, da ga
ne bom več videla, ker je on oče — da ga pač pre-
prosto ne bom dobila več nazaj. V solzah sem takoj
odšla domov in povedala staršem, kaj je bilo, ter ju
prosila, naj gresta z mano Oče, mami, sestra in jaz
smo se odpravili na Kovačevo, kjer sem še vedno
prijavljena. Pozvonila sem, gospa varuška mi je
odprla in Val je takoj pritekel k meni. Takoj zatem
 mi je varuška rekla, da ji je Aleš naročil, da jaz
nimam vstopa v hišo, zato ne smem noter. Moj oče
je vzel sina v naročje, ga odnesel v avto, jaz pa sem
vseeno šla v hišo, saj sem na koncu koncev edina,
ki sem tam p rijavljena, in varuški sem rekla, da
grem iskat samo nekaj stva ri za Vala. Vzela sem
otroške skibucke ter tri slike Irene Polanec, ki sem
jih sama kupila. Vse se je zgodilo na hitro, tako da
sem komaj uspela vzeti še dve trenirki in plenice
za otroka, med tem časom pa je varuška že klicala
Aleša. Na hitro smo se odpeljali domov, in takoj ko
smo prišli v hišo, je klicala policija, češ da so do-
bili prijavo, da smo z varuško fizično obračunali in
da je moja mama pokradla slike. Seveda to ni bilo
res, saj sem jaz vzela slike, in če bi imela še kaj več
časa, bi vzela še svoje osebne stvari. A jih nisem,
saj nisem bila prepričana, kdaj se bo pojavil Aleš
in mi kaj naredil. Skratka, moj namen je bil, da
vzamem otroka, da ne živi v stresni situaciji, saj se
je med potjo domov ves tresel.
No, potem smo odšli jaz, mama in oče na poli-
cijsko postajo Moste in podali izjavo ter povedali
svojo zgodbo. Dobili smo ustni opomin in policist
je rekel, daje Aleš povedal čisto drugačno zgodbo,
zato sem smatrala, da je policist verjel nam.
Aleševa zgodba pa se je takoj po oddaji Trenja
kljub Aleševi obljubi pred celotno Slovenijo, daje
končal z medijsko vojno in da ne bo več dajal in-
formacij, pojavila na Požareportu, v njegovi verzi-
ji, seveda:
Ločitvena in medijska vojna zakoncev
Čepin je v sredo dobila nove dimenzije. Oko-
li petih popoldne so namreč Urša Čepin,
njena mama Tatjana, oče Janez Hočevar in
mlajša sestra Ajda nasilno vdrli v hišo Aleša
Čepina v Šmartnem, sesuli varuško, odpelja-
li Uršinega in Aleševega sinčka Vala ter po-
brali nekaj umetnin...
Po pripovedovanju Aleša Čepina in varu-
ške Marjane se je zgodilo takole. Ko je
Marjana zaslišala zvonec, je šla odpret vho-
dna vrata. Zunaj sta stali Urša Čepin in Ta-
tjana Hočevar ter osorno zahtevali, da ju
spusti v hišo. Marjana je to zavrnila, potem
pa je počilo. Urša in njena mama sta vdrli
noter, varuško grobo odrinili in pritisnili ob
zid, v hišo pa sta pritekla še Janez ter Ajda
Hočevar Oče Urše Čepin je zgrabil Vala, ki
je bil pri Alešu, in ga začel vleči iz hiše. Val
je jokal in se oklepal varuškine noge, toda
 Hočevar ga je na silo zvlekel v avtomobil, Varuška Marjana nam je še zaupala, dajo
parkiran pred hišo. Varuška Marjana pravi, je po novem letu mama Urše Čepin večkrat
da znamke avtomobila ni videla, ker je bila klicala na mobilni telefon in jo žalila. Tatjana
pritisnjena ob zid in prestrašena, poleg tega Hočevarje od varuške tudi zahtevala, naj ji
so se stvari dogajale bliskovito. Potem sta pove, če je skupina T(urbo) Angels pri Alešu
Urša in njena mama začeli snemati slike in doma res snemala videospot in kje je takrat
jih odnašati, varuška Marjana pa je stekla bil Alešev in Uršin sinček Val.
po mobilni telefon in začela klicati Aleša (Vir: pozareport, 6. 2. 2009.)
Čepina. Ko sta Urša in Tatjana Hočevar
opazili, da varuška telefonira Alešu, sta po-
begnili iz hiše (Tatjana Hočevar je varuški
prej zabrusila, da ne sme poklicati Aleša).
Uršina sestra Ajda je medtem zmerjala Ale-
ševo hčerko Manco, ki je šokirana jokala
skupaj z bratom Nikom. Po telefonskem klicu
varuške je Aleš Čepin nemudoma obvestil
policijo; kmalu sta prišla dva policista in se
v Čepinovi hiši zadržala kakšno uro. Po naših
informacijah naj bi policij a zoper Uršo Čepin
in Tatjano Hočevar podala kazensko ovadbo
zaradi nasilnega vdora ter ogrožanja varno-
sti. Aleš Čepin, ki je prav tako šokiran nad
početjem Uršine družine, nam je povedal, da
sta Urša in Tatjana Hočevar odnesli tri slike,
za drugo pa zaenkrat še ne ve.
 5. FEBRUAR 2009

ODDAJA TRENJA

Z e dopoldan so me iz uredništva Pop TV neneh-

no klicali in me povabili v oddajo. Moram
p ri znati, da sem kolebala, ali bi šla ali ne, in na
koncu sem se odločila, da ne grem, še posebno ker
so mi iz Pop TV povedali, kdo vse bodo gostje.
Jasno mi je bilo, da so nekateri od njih Aleševi
plačanci, zato vem, da sem se prav odločila.
Dan sem preživela doma in z družino smo nestr-
pno čakali, da bo ura odbila 20., ko se bo začela
predvajati oddaja Trenja.
Začetek oddaje; jasno mi je bilo, da se bodo
postavili proti meni, saj sta med Aleševimi privr-
ženci sedela Sabina Mali in Bojan Požar, kateremu
je Aleš skorajda dnevno nosil in trosil sveže novice,
ta pa jih seveda ni preverjal pri meni in jih je z
 velikim veseljem objavljal na svojem po rtalu. Ja-
sno, njegova partnerica ima oddajo na TV Paprika
in je baje tudi ona dobila avto v uporabo za nedo-
ločen čas oziroma dokler se ne skregajo.
Razprava se je najprej začela na temo Erne
2009, čez dobre pol ure pa so začeli s prispevkom,
ki jim ga je dal ali prodal, tega ne vem, kdo drug
kot Bojan Požar. V prispevku so prikazali mene in
moj prihod v službo z razvpitim ferrarijem, ki ni
moj in mi ga ni kupil Aleš, kot je dejala novinarka
Pop TV, saj avto do danes baje še vedno ni poplačan
in je torej še vedno last lizing hiše. Tudi navedba
novinarke, da mi je Aleš kupil televizijo, ni resnič-
na, saj ima v njej 23-odstotni delež samo on in ne
tudi jaz. V prispevku sva soočena tudi midva, po
informacijah novinarke pa so predstavljene tudi
Aleševe laži, da me ni silil v spolne igrice.
Kaj, zaboga, pa je potem siljenje v spolne igrice,
če ne to, da sem morala početi stvari z žensko, pa
plesati pred njegovim prijateljem striptiz, kot sem
že omenila? sem na glas komentirala.
Nato pa govor, intervju s Špelo Grošelj. Pritisk
mi je zrasel, ko je dejala, da naju je videla dvakrat
v življenju. In njej se zdi to bizarno, nesramno.
Haloo! Ste prebrali, da mu je pošiljala oz. sta si
pošiljala sms-e. Vam povem še to, da mi je Aleš
priznal, da se je uro in pol zadržal v njenem stano-
vanju. Torej?
Konec prispevka.
Po vprašanju voditelja gospoda Uroša Slaka je
začel Aleš s prvo svojo lažjo. Citiram: "Jaz si tega
v prvi vrsti zaradi otrok nikoli nisem želel, a ne?"
In se je začel izgovarjati na medijsko hišo in ljudi,
zaposlene na TV Papriki, ki so že tako vedeli, da
ne živim več z njim. Takole bom rekla: "Če Aleš
ne bi hotel medijsko izpostaviti najinega spora,
ločitve, je pač ne bi komentiral in tudi izjave za
medije ne bi podal prvi. SAM je začel medijsko
vojno, jaz sem se samo branila."
Čez čas pa je na vprašanje voditelja odgovorila
gospa Bernarda Jeklin. Citiram: "Jaz gledam na
Uršo mal drgač. Uršina zgodba in vsa reakcija
javnosti je zame klasična zgodba o Pepelki. Prva
taprava slovenska Pepelka. Devetnajst let stara
mala natakarica v malem svetu nenadoma sreča
pri nca, ki se zaljubi, jo ekspresno poroči in ji nudi
čist vse, kar si ona želi in kar si ne želi. Prebral
smo, da je Urša pri svojih devetnajstih imela edine
tri želje v življenju. Prvo, da se je pojavljala v
medijih, in ta želja se je nenavadno hitro spreme-
 nila. Druga njena največja želja je bila, da bi tek-
movala za mis, in tudi to se ji je uresničilo. Tretja
največja želja pa je bila, da bi bila voditeljica, in
tudi to se ji je uresničilo. Ampak njej se je prehitro
vse uresničilo, to je bil po mojem njen najhujši
problem. Ona je iz ene male gostilne nenadoma
postala hollywoodska princesa, v sanjski vili, z
belim ferrarijem, z blazno velik denarja, s televizi-
jo, ki so jo kupil zato, da bo na njej pametna,
skratka z vsem, kar si je poželela — in punca tega ni
zdržala. To je bilo močnejše od nje, prehiter je blo,
preveč je blo in jo je zlomil, po moje to, kar se z
njo dogaja, je ene sorte zlom." In je nadaljevala,
pokazala na Aleša: "Tale revež tle zraven mene jo
je imel pa tko rad, da bi zvezde sklatu zanjo z neba,
in zvezde je klatu, ampak žal je z njimi sklatu tud
Uršo."
Po teh njenih besedah sem prebledela. Ženska,
ki me v življenju ni videla, kaj šele da bi me spo-
znala, je prodajala svojo teorijo o meni.
Zelo upam, srčno upam, da je ali bo knjigo
prebrala, in upam, da bo lahko razumela, dojela,
kakšen revež je Aleš.
Nadaljeval je gospod Požar, ki se je seveda
strinjal z gospo Jaklin.
In potem povedal meni čisto neznano novico, ki
me je šokirala. Citiram njegove besede: "Tle ni šlo
samo za zgodbo o Pepelki, ampak za čisto pravi
poslovni projekt, ker zadevo predobro poznam.
Poslovni projekt — naredit iz Urše Čepin slovensko
Jeleno Karleušo. Ta poslovni projekt je pozneje
propadel. Vodja tega projekta naj bi bil Mark Ži-
tnik, to je eden bivših solastnikov TV Paprike, ki
je pozneje Alešu prodal svoj delež. Ta poslovni
projekt se je sfižil ... Mišljeno je bilo tako: Mark
Žitnik naj bi bil menedžer, Urša Čepin projekt in
Aleš Čepin financer. No, v Srbiji poznamo velik
takih projektov. In ta projekt se je v neki točki sfižil
iz dveh razlogov: Aleš je, kolikor jaz vem, plačeval
zadeve, ampak sfižilo seje, ker je Žitnik baje malo
narobe ravnal z denarjem in je šlo po finančni poti
vse navzdol. Po drugi strani pa se je pokazalo, da
na žalost Urša nima osnovnih kvalitet za pevko, saj
kot vidite, praktično nima nobenega glasu, pa tudi
ritma ne pozna. In to, da se je projekt sfižil, jaz
intimnosti ne poznam, je po mojem eden glavnih
razlogov, da je šel tudi zakon po zlu."
P rvič, da sem bila mišljena kot poslovni projekt,
me je zadelo kot strela z jasnega, in drugič, moj
zakon ni šel po zlu zaradi omenjenega projekta.
 Upam, da bo tudi gospod Požar prebral knjigo in
kdaj objavil mojo resnico.
In potem vrhunec, ki pa mi je dokončno dvignil
lase pokonci, je bila izjava Sabine Mali: "Ja, kokr
sem jo uspela spoznat, je deklica oziroma ženska
brez talentov, v bistvu, kako naj se izrazm, vse, kar
je ustvarla, je ustvaru on. In je zelo skromn pri tem.
Vse, kar je pač rekla, jaz bi pa pela, a znaš pet, ne
znam pet, bomo mi to zrihtal, no, na tak način. Ne
vem, če zna al ne, ampak tudi sama imam z njo
izkušnje, poslovno sem jo tud povabla k sodelova-
nju in meje t ri krat zavrn ila. In zagovarjal jo je, kdo
drug, Aleš Čepin. Vse, kar je blo slabega, dobrega,
je Aleš pokrival."
Kar vrglo me je iz sedežne ga rn iture. "Kakšno
poslovno sodelovanje neki?? Kakšne poslovne iz-
kušnje ima z mano??" je vrelo iz mene. Z mano
i ma edino izkušnjo, in to je seksualna igrica na
Alešev ukaz. Seveda mi je jasno, zakaj je v oddaji
in zakaj je to govo ri la. Slike in izsiljevanje!!
Izjava gospe Maruše Penzeš, direktorice ženskih
izdaj na Adria Media, citiram: "Kar se mene tiče, je
zgodba vendarle nekje izzvenela. No, in poleg tega,
ja, jaz se strinjam glede tega, da gre tukaj za otroke.
Bom rekla, na nek način je treba dat roke preč.
Tudi sama Urša, jaz mislm, se bo na tej točki uma-
knila. Jaz jo razumem in mislim, da se je tud zato
odločila pisati knjigo, napisat to svojo štorijo."
Hmm, tudi če je zgodba izzvenela, imam enole-
tno pogodbo z Adria Medio, v kate ri med drugim
piše, da me bodo promovirali po mojih željah, in
podpisala sem tudi pogodbo, da se bom slikala za
Playboy.
Vsi srno bili zelo nervozni po vsem tem, kar
smo slišali, zato sem se na prigovarjanje moje
mame odločila, da vendarle pokličem v oddajo in
povem, katere Aleševe laži in laži njegovih plačan-
cev so bile izrečene in so me zmotile, zelo razjezi-
le. Na voljo sem imela zelo malo časa, zato nisem
mogla povedati vsega, kar mi je ležalo na duši. In
takrat sem po sveje obžalovala, da se nisem poja-
vila v sami oddaji.
Aleš me je za konec še prosil, citiram: "Rad bi
jo še neki prosu, zdele pred celo Slovenijo. Urša,
rad bi te prosu, da se zaradi najinega otroka, k sva
mu s to medijsko vojno full full gorja nardila, bi te
res najlepš prosu, da se ne slikaš naga za Playboy,
če lahko lepo prosm." In nadaljeval: "Ti bom jaz
dal tolk denarja, jaz osebno, kolkr ga boš s tem
slikanjem zgubila, če lahko."
 In moj odgovor je bil: "Jaz bom nardila tisto,
kar bom jaz naredila, to je moje življenje, tako da
slikala se pa ne bom."
In zadnja izjava gospe Maruše Penzeš glede
mojega slikanja za Playboy, citiram: "To je stvar
dogovora, dejstvo je, da je pogodba podpisana in
nam je prva stvar ta, da se mi z Uršo usedemo in se
dogovorimo in pogovorimo, kaj je pravzaprav s to
pogodbo, ki jo podpisana namerava izvest."
In takrat sem se zamislila, kaj sem pravzaprav
rekla, da se ne bom slikala za Playboy. Kaj pa zdaj?
No, če mi bo Aleš res plačal, kolikor bi s tem izgu-
bila, ter pogodbeno kazen, v katero je vključena
tudi njihova poslovna škoda, potem se ne bom. V
nasprotnem primeru pa se bom, saj glede na to, da
nimam več osebnih dohodkov, niti mi Aleš ne da
ničesar za otroka, nujno rabim denar.
ZAKLJUČNE MISLI
V
erjetno se sprašujete, zakaj sem se odločila,
da vam zaupam, izdam nekaj podrobnosti iz
mojega zakona?
Zagotovo ne zato, da me boste obsojali, niti
zato, da bi se vam zasmilila, temveč zato, da opo-
zorim predvsem ženske, da ni vse v denarju, da je
življenje v `zlati kletki' naporno, da ne `padajte' na
lepe besede, ki vas lahko popeljejo, zapeljejo v
pekel. Spoznala sem, da je svoboda tisto, kar šteje
in je vredno v življenju. Da ne bo pomote, tudi
svoboda v zakonu obstaja, vendar je jaz nisem
imela, ker v mojem zakonu ni bilo dialoga, temveč
samo monolog in manipulacija z mano.
Spoznala sem, da se vsaka stvar v življenju
zgodi z razlogom, in tudi moj zakon je tako kratko
trajal z razlogom.
 KAKO NAPREJ?

S eveda bom živela naprej, saj sem zaključila

eno poglavje in odpira se mi že novo.
Predvsem bi rada dokazala, tako sebi, Alešu in
drugim, da sem sposobna in da lahko živim tudi
brez njega. Rada bi gradila svojo pevsko in televi-
zijsko kariero, predvsem pa si želim, da me ljudje
spoznajo v povsem drugačni luči, tako, kot v resni-
ci sem.
V življenju sem si postavila prioritete in vseka-
kor je na prvem mestu moj sin Val, za katerega
živim in se trudim biti najboljša mama.

Če bi imela še eno priložnost, bi se medijski iz-

postavljenosti glede ločitve izognila?
Zagotovo bi se zadeve lotila drugače, saj bi se
zdaj celotnemu medijskemu cirkusu glede ločitve
raje izognila. Z Alešem bi se morala že na samem
začetku dogovoriti o zadevah, tako bi si oba pri-
krajšala obtožbe in očitke, ločitev pa bi zagotovo EPILOG
potekala veliko hitreje. Če bi imela še eno prilo-
žnost, bi z novico o razhodu počakala, da bi se
zakon tudi formalno razveljavil. Z moje strani je
medijska zgodba zaključena, upam pa, da tudi z
njegove.

P o zadnjih informacijah naj bi se dne 23.3. 2009

Urška in Aleš Čepin sporazumno ločila.
 ZAHVALA
I skreno zahvalo za vso podporo izrekam svoji
družini, saj me v teh težkih trenutkih neizmerno
podpira. Rada vas imam. Iskrena hvala Nani Nata-
ši Zeneli, s katero sva preživeli veliko časa, se ve-
liko pogovarjali in nekaj celo posneli na diktafon,
saj trdno stojim za svojimi besedami. Pod njenimi
prsti, po njeni zaslugi in z mojo pomočjo je nasta-
jala ta knjiga.
Iskrena hvala Mateji Malnar, da je vstopila v
najin zakon in me, čeprav mi je bilo na začetku
zelo težko, osvobodila.
0 AVTORICI
Nana Nataša Zeneli je močna,
samozavestna, avtoritativna in
ambiciozna osebnost, s sposob-
nostjo vodenja, planiranja in tudi
samostojnega delovanja. Odliku-
je jo kreativnost. Je bistra, pro-
dorna in racionalna in ima močno
izraženo intuicijo. Ve, kaj hoče v življenju. Vsako
dano obljubo vestno izpolni. Včasih bolj kot z
glavo razmišlja s srcem in želi prikrivati svojo
občutljivost in čustveno naravo. Slabša stran nje
pa je, da je nagnjena k prevelikemu analiziranju
vsakogar in vsega okoli sebe, kar jo bremeni in ji
otežuje življenje in to priznava tudi sama, saj so jo
tako naredile življenjske izkušnje z ljudmi.
 V življenju se je ukvarjala z marsičim, ker se
rada preizkuša na različnih področjih. Ničesar je ni
strah in vsak izziv vzame zelo resno. Medijski svet
spremlja že celo desetletje in stvari pozna v nulo,
kot radi rečemo. Marsikaterega pevca ali pevko je
spravila na vrh, saj jim je kot menedžerka bila tudi
druga mama, tako da so pri njej imeli vse. Sama
pravi, da je velikokrat razočarana nad znanimi
medijskimi osebnostmi, ker so v večini tako hinav-
sko zahrbtni, predvsem pa poceni v tem smislu, da
bi za slavo naredili marsikaj. Da ne bo pomote, so
tudi izjeme, ki stavijo na svojo takšno in drugačno
kvaliteto in se ne prodajo za ceno slave.
Zakaj sem napisala to knjigo?
"Ko sem v reviji Nova prebrala, da je Aleš Čepin
pred vrata postavil Urško z otrokom, me je pretre-
slo in nisem si mogla kaj, da je ne bi kontaktirala,
ter ji ponudila podporo, ji stala ob strani in soču-
stvovala z njo. Prej sem jo videla samo enkrat in
zdela se mi je v redu punca, več kontaktov z njo pa
je imel moj soprog Gena, ki jo je poskušal naučiti
plesati. Veliko sva se družili in porodila se mi je
ideja, če bi napisala knjigo o njenem zakonu, kar
pa je Urška z velikim veseljem in navdušenjem
sprejela. Ob pripovedovanju Urške me je veliko-
krat mrazilo po telesu in tudi jokali sva skupaj.
Težko mi je bilo pisati take težke stvari, ker sem
človek, ki se zelo vživim v sogovo rnikovo pripo-
vedovanje. Ob tipkanju doma sem tudi sama joka-
la, saj imam tudi sama dva otroka in če sem samo
pomislila, da bi se moji hčerki kaj podobnega do-
gajalo, me je zlomilo," pripoveduje Nana in nada-
ljuje: "Glede na to, da sem ženska, sem seveda na
strani ženske in zato Urški želim veliko srečnih dni
v življenju, saj je še mlada, ter da bi se iz teh živ-
ljenjskih udarcev pametno odločila, kako naprej.
Ne bom sodila, kdo je bil kriv v njunem zakonu in
dragi moji, vedno pravijo, da sta v zakonu ali par-
tnerstvu kriva oba, vendar se s to tezo jaz enostav-
no ne morem strinjati."
Na koncu bi se rada zahvalila založbi Učila, ki
me je odprtih rok sprejela in so mi izdali knjigo,
katera bo marsikomu segla v srce, vsekakor pa se
od srca zahvaljujem mojemu soprogu Geni, ki mi
je bil v veliko čustveno oporo, ter seveda Vam
bralcem, ki ste knjigo prebrali.