Nov list zane izhajati v Zagrebu.
Dosedanji
Razgled.
- Prietek olskega leta 1916./17.
kraljevine Hrvatske in Slavonije. V vseh
javnih nijih in vijih ljudskih ter enskih
strokovnih in obrtnih nadaljevalnih olali
je prieti z rednim poukom 1. s e p t e m
b r a t. 1. povsod, kjer' so le kaki pro
stori za olski pouk na razpolago. Vse
une osebe morajo biti ob 8. uri zjutraj
1. septembra 1916. na svojih odrejenih
slubenih mestih; izjema je pri uiteljih,
ki so v vojni. Slubena mesta teh se sme
jo nadomestiti le zaasno. V o b r t n i h
n a d a l j e v a l n i c a i h je pouevati ka
kor pred vojno p o 8 u r n a t e d e n , iz
jema po 4 ure ob nedeljah tam, kjer nedo
staje zadosti olskih prostorov V izrednih
sluajih sme olski odbor v sporazumu s
ol. ravnateljstvom posamezne vajence
oprostiti olskega pouka. Tudi v ponav
Ijalnih olah (opetovnicah) mora biti re
den pouk.
eki elezniki uradnik za olsko
drubo. Centralni odbor drutva ekih
eleznikih uradnikov objavlja v drutve
nem glasilu poziv do svojih lanov in po
drunic, naj nabirajo prispevke za podru
nice olke drube Ustfedni M atice kol
ska. Drutvo eleznikih uradnikov samo
je darovalo 100 K.
Profesor asnikarstva.
Imenoval se bo Nova Jugoslavija, neo profesor nacionalne ekonomije na vseu
ilirski omladinski urnal za sve zemlje na iliu v Lipskem, Karel Biicher, se je od
jugu monarhije. Izdajatelj in urednik mu povedal tej profesuri in se bo posvetil
je znani dr. Ljubic, ki se rad imenuje Ild vodstvu posebnega instituta za asnikar
Bogdanov in ki je e ponovno nastopal stvo. Nemci so v sedanji vojni na lastni
kot propagator novih idej. Zagrebki koi spoznali velikanski pomen asnikar
listi poroajo, da si je Ild Bogdanov pro stva in mo anglekih in francoskih, ru
elje svoje redakcije lastnorono pobarval skih, italijanskih in amerikih asnikov in
v vseh mavrinih barvah, ter poivljajo asnikarskih agencij.
cestno policijo in zdravstveno oblast, da Angleki nauni m inister odstopil.
naj posee vmes. Predsednik anglekega naunega urada
Um rl je v Krakovu profesor geolo Henderson je odstopil, ker mu ni mogoe
gije na Jagelonskem vseuiliu dvorni istoasno izpolniti svojih dolnosti kot na
svetnik dr. VVierzejski, star 70 let. uni minister in nalog, k mu jih nalaga
zveza z delavsko stranko. Zatrjuje se, da
Mo bodonosti bo inenir. V fran
coskem listu Je Sais Tout pie profesor
ostane Henderson kot svetovalec delav
ske stranke v kabinetu. Henderson je
Houllevigue: Z bodonostjo po vojni se je namre eden izmed treh zastopnikov ne
zdaj peala vsa: Francija, ki je prelila v tej odvisne delavske stranke v anglekem ka
vojni svojo najboljo kri; razvalinam Ar binetu. Daily Telegraph poroa, da
rasa, Reimsa in Verduna se bodo mogoe je bil lord Crewe imenovan zaasno za
pridruila e mesta Lille, SaintOuentin predsednika naunega urada. Pozneje bo
in Charleville. Na teh s krvjo napojenih baje stopil na njegovo mesto kak lan po
slavnih razvalinah se bo prielo mirno, de slanske zbornice.
lovno ivljenje. Graditi bodo morali nova
mesta in tvornice in orati polja, pognojena
z mrlii. M oki, ki bo zopet zidal na raz
valinah, bo inenir.
Na krakovskem enskem uite
ljiu se je oglasiio letos za prvi letnik
toliko dijakinj, da so morali 130 proenj
odbiti. Poljski zavodi za uiteljice so bili
1. 1915/16 neobiajno mono obiskani. Na
teh javnih zavodih je bilo 943 kandidatk,
a v zasebnih zavodih jih je bilo 2095.
Julijanski koledar na Ogrskem
odpravljen. Z dnem 24. pret. m. je bil po
vsej Ogrski odpravljen pravoslavni (Ju
lijanski) koledar.
Za nadkofa v Pragi je imenovan
dosedanji brnski kof, grof Pavel Huyn.
Nadkof Huyn je Nemec.
kofje vseh hrvakih pokrajin so
izdali skupno pastirsko pismo proti klet
vini. Pastirski list nosi 17 podpisov.