Sie sind auf Seite 1von 140

16. 3.

2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Download

1 / 393

EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA - PowerPoint PPT Presentation

By tessa (/tessa)
Follow User (/tessa/subscribe/on/i)

401 Views
Uploaded on Sep 23, 2014

 Description  Statistics  Report

EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA. Jure Toplak. L I T E R A T U R A OBVEZNA LITERATURA


Toplak Jure: Ekonomika poslovnega sistema – študijsko gradivo, Celje 2008 Šuster Erjavec Hana:
Ekonomika poslovnega sistema.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 1/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

0 Comments Sort by Newest

Add a comment...

Facebook Comments plug-in

Download Presentation
PowerPoint Slideshow about 'EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA' - tessa

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation


Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may
not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.
While downloading, if for some reason you are not able to download a
presentation, the publisher may have deleted the file from their server.

--------------------------END--------------------------

Presentation Transcript

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 2/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide1-n.jpg)

Jure Toplak

LITERATURA
(https://image2.slideserve.com/4728785/slide2-n.jpg)
OBVEZNA LITERATURA

Toplak Jure: Ekonomika poslovnega sistema – študijsko

gradivo, Celje 2008

Šuster Erjavec Hana: Ekonomika poslovnega sistema.

Gradivo za vaje z rešitvami.

DOPOLNILNA LITERATURA

Bizjak Franc: Osnove ekonomike podjetja za inženirje.

Nova Gorica: Univerza, 2008

Ekonomika poslovnega sistema (podjetja) je eden od delov,


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide3-n.jpg) oziroma podsistemov
ekonomije, kot znanstvene discipline,ki proučuje kako udeleženci v procesu
gospodarjenja (država, podjetja, gospodinjstva) porabljajorelativno omejene
vire (surovine, materiale, energijo ipd.), ki jih potrebujejo za proizvodnjo ali
nakup izdelkov (dobrin), da bi z njimi v kar največji meri zadovoljili svoje
potrebe.

To delajo zato, ker je temeljni ekonomski problem človeštva v tem, kako z


relativno omejenimi viri zadovoljiti čim več potreb družbe kot celote oz. njenih
posameznikov.

Potrebe so neomejene, kajti ko zadovoljimo eno potrebo se običajno že pojavi


nova.

Pravimo, da se ekonomika podjetja ukvarja z ekonomskimi problemi, ki


nastopijo vselej, kadar ni mogoče zadovoljiti potreb, ker za to ni dovolj virov.

(Rebernik, M. Ekonomika podjetja, Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1995).

Ekonomika podjetja proučuje predvsem “gospodarske


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide4-n.jpg) pojave”v
posameznempodjetju, njegove stike z okoljem in z drugimi podjetji, oziroma

vse aktivnosti v podjetju in zunaj njega, ki tako ali drugače vplivajo na njegovo

poslovanje.

Ti “gospodarski pojavi” pa so lahko stroški, investicije, analiza

rezultatov poslovanja, kalkulacije, politika zaposlovanja in nagrajevanja

dela, predpisi države ipd.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 3/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Namen tovrstnega proučevanja je odkrivanje tistih orodijs katerimi se da

izboljšati uspešnost gospodarjenja oziroma poslovanja.

Ekonomika poslovnega sistema, poleg tega, da proučuje tudi trošenje

poslovnih prvin, proučuje tudi odnos med vlaganji in učinki, kakor tudi

vprašanja v zvezi z ustanovitvijo, poslovanjem in prenehanjem podjetij.

Predmet ekonomike podjetja je torej gospodarjenje.To pa je


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide5-n.jpg) dejavnost oziroma
proces, ko skušamo z kar najmanj sredstvi doseči kar največje učinke.

Osnovni cilj delovanja podjetja je zadovoljevanje družbenih potreb.

Te zadovoljuje s proizvodnjo uporabnih proizvodov, za katere pa mora trošiti

dobrine, kot so: delo, delovna sredstva, delovni predmeti in storitve.

Vsako podjetje se trudi, da bi z minimalno porabo proizvodnih dobrin doseglo

maksimalno proizvodnjo ali pa, da bi z danimi dobrinami, ki so na voljo

doseglo določen obseg proizvodnje. Ta proces imenujemo gospodarjenje.

Pravimo, da ekonomika podjetja proučuje zakonitosti gospodarjenja

v gospodarskih družbah (podjetjih).

Gospodarimo pa ne le v podjetjih ampak na vseh področjih

človekovega delovanja.

Če ponovimo: (https://image2.slideserve.com/4728785/slide6-
n.jpg)
Gospodarjenjeje torej zavestna človekova dejavnost,

ki ima namen zmanjšati omejenost dobrin s katerimi

ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.

Temeljni ekonomski problemje na eni strani

redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa

neomejenost potreb.

POTREBE (https://image2.slideserve.com/4728785/slide7-n.jpg)

Vsi imamo potrebe, oz. želje. Te so lahko bolj ali manj intenzivno prisotne, kar
pomeni, da je fizični ali psihični občutek pomanjkanja bolj ali manj intenziven.

Potreb je kar nekaj vrst. Ekonomiste zanimajo predvsem tiste potrebe, ki jih
lahko izpolnimo z gospodarsko dejavnostjo in jih zato delimo na gospodarske
ali ekonomske potrebe, ki jih lahko zadovoljimo z izdelki ali storitvamiin pa na
neekonomske, ki jih pa ekonomija ne more zadovoljiti kot npr. potreba po
varnosti, ljubezni itd.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 4/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Potrebe delimo tudi na osnovne aliprimarne, kot sonpr. lakota, žeja, obleka,
varnost, zavetje… in na dopolnilne ali sekundarne, ki niso ravno življenjsko
pomembne.

Glede na to kako lahko posamezno potrebo zadovoljimo, jih ločimo na osebne


in družbene. Družbene so npr. potrebe po šolah, bolnišnicah, po javnem
prometu, po javnem redu in varnosti itd.

KLASIFIKACIJA POTREB(ABRAHAM MASLOW)


(https://image2.slideserve.com/4728785/klasifikacija-potreb-
abraham-maslow-n.jpg)
FIZIOLOŠKE POTREBE (hrana, pijača, toplota, zavetišče),
POTREBE PO VARNOSTI,
POTREBA PO PRIPADNOSTI, PO LJUBEZNI,
POTREBE PO SPOŠTOVANJU IN SAMOSPOŠTOVANJU,
POTREBE PO SAMOURESNIČEVANJU.

EKONOMSKE (https://image2.slideserve.com/4728785/slide9-n.jpg)

PRIMARNE

OSEBNE

NEEKONOMSKE

SEKUNDARNE

DRUŽBENE

POTREBE

ZNAČILNOSTI POTREB

VPLIV NA

GOSPODARSTVO

SUBJEKTIVNOST

SPREMINJANJE

NEOMEJENOST

OBNAVLJANJE

DOBRINE (https://image2.slideserve.com/4728785/slide10-n.jpg)

Kaj so dobrine?

So koristne stvari in storitve, ki nam zadovoljijo kakšno od naših potreb.

V naravi je pravzaprav le malo dobrin, ki bi nam lahko zadovoljile naše potrebe,


ne da bi jih bilo potrebno preoblikovati. Običajno jih moramo preoblikovati tako,
da so šele na koncu tega procesa preoblikovanja sposobne zadovoljevati naše
potrebe. Takšne so npr. kovine, ki jih dobimo, z določenimi postopki, iz rudnin,
tudi sol (morsko in kameno) je potrebno šele pripraviti za uporabo, vrsto rastlin
ali njihovih plodov lahko uporabimo šele, ko jih predelamo.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 5/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Vsa ta predelava nam da določene proizvode ali izdelke, ki nam šele takšni kot
so zadovoljijo potrebe. Izdelki (proizvodi) so pravzaprav predelane dobrine.
Tiste izdelke, pa tudi storitve, ki so namenjeni menjavi, imenujemo blago.
Izdelek, ki ga naredimo za lastno uporabo ni blago.

Glede na namen ločimo: (https://image2.slideserve.com/4728785/slide11-n.jpg)

potrošne dobrine in

proizvodne dobrine

Proizvodne dobrine potrebujejo tista podjetja, ki nato iz njih naredijo izdelke ali
storitve.

Delimo jih na:

- kapitalne dobrine, ki običajno trajajo dalj časa ( se postopoma obrabljajo) in

- reprodukcijski material (surovine, energija, polizdelki – ki se običajno

porabijo v enem proizvodnem ciklu).

Kot potrošniki pa porabljamo potrošne dobrine, ki solahko:

trajne potrošne dobrine (stanovanje, avtomobili, gospodinjski aparati),

poltrajne potrošne dobrine (obleka, obutev) in

netrajne potrošne dobrine (hrana, pijače, kozmetika, čistila)

EKONOMSKE DOBRINEso dobrine, pri katerih je


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide12-n.jpg)

obseg povpraševanja pri ceni nič večji od

njihove razpoložljive ponudbe.

NEEKONOMSKE DOBRINE (zrak) = PROSTE

DOBRINE

(pitna voda je npr. relativno redka dobrina)

POSLOVNI SISTEM (PODJETJE) IN NJEGOV NASTANEK


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide13-n.jpg)

Pravimo, da je podjetje temeljna ali osnovna proizvodna


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide14-n.jpg) enota v tržnem
gospodarstvu, ki kombinira redke proizvodne dejavnike z namenom, da bi
proizvedlo določene proizvode ali storitve. Ker podjetje ni samo sebi namen,
mora proizvajati takšne stvari ali storitve, ki bodo imele na trgu kupca. Poleg
tega mora podjetje slediti tudi načelu gospodarjenja, t.j. poizkušati mora

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 6/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

proizvajati z najmanjšimi stroški, da bi doseglo kar največji možni dobiček, ki je


v tržnem gospodarstvu ena od najpomembnejših osnov za nadaljnji razvoj
podjetja.

Podjetja so med seboj lahko zelo različna in to po več kriterijih.

Po velikosti ločimo npr.:

mikro podjetja (do 10 zaposlenih in do 2 mio € letnega prometa),

majhna podjetja (do 50 zaposlenih in do 10 mio € letnega prometa),

srednja podjetja (do 250 zaposlenih in do 50 mio € letnega prometa),

velika podjetja (več kot 250 zaposlenih in več kot 50 mio € letnega

prometa).

Poslovni sistem (podjetje) je v svojem razvoju prešel že


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide15-n.jpg) več faz, da bi se do
danes razvil v obliko z naslednjimi lastnostmi, ki veljajo za sodobna večja
industrijska podjetja:

pretežno avtomatizirana, visoko produktivna in prilagodljiva tehnologija,

proizvodnja za znanega in neznanega kupca,

masovna in individualna proizvodnja, ki je prilagojena tehnologija,

računalniško podprta proizvodnja in projektiranje,

učinkoviti poslovno informacijski sistemi,

velik poudarek inovacijam in racionalizacijam v proizvodnji in izven nje,

spremembe v filozofiji upravljanja,

velik poudarek na hitrem obračanju sredstev ipd.

(povzeto po: F. Bizjak,Osnove ekonomike podjetja za inženirje)

Na nek način pa lahko primerjamo tudi gospodinjstva in podjetja. Tudi


gospodinjstva se srečujejo s problemom, da morajo z omejenimi sredstvi
zadovoljiti kar največ svojih potreb in zato morajo gospodariti po enakih načelih
kot podjetja.

Osnovna ideja podjetja je v zamisli, da ima skupina


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide16-n.jpg) organiziranih
delavcev, ki medsebojno sodelujejo, večji donos, kot če bi delali vsak za

sebe.

Ta ideja izhaja iz koncepta delitve dela.

Podjetje je osnovna celica družbenega gospodarstva in njegov cilj je

največji dobiček v danem tržnem in pravnem okolju.

Dobiček naj bi bila nagrada za tveganje na trgu.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 7/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Za nastanek poslovnega sistema (podjetja) je potrebna


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide17-n.jpg) združitev sredstev in
ljudi, ki imajo ciljproizvajati nove dobrine za zadovoljitev določenih potreb.

Zgodovinsko gledano je sodobno podjetje naslednik manufakture, ki se je

razvila po propadu fevdalizma.

Takratna “podjetja” so že temeljila na delitvi dela in manufakture tudi.

Kasneje, z izumom posameznih delovnih in pogonskih strojev, ki jih

srednjeveške delavnice še niso imele in manufakture v glavnem tudi ne, se je

hitro povečeval tudi obseg proizvodnje.

Razvoj poslovnih sistemov je šel od majhnih delavnic,do

današnjih mednarodnih podjetij (korporacij).

Temeljni in dolgoročni cilj podjetij v sodobnem tržnem


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide18-n.jpg) gospodarstvu je
dobiček.Le dobiček, na dolgi rok, zagotavlja obstoj in razvoj podjetja in takšna
podjetja, ki jim je temeljni cilj dobiček imenujemo profitneorganizacije.

Obstajajo pa tudi organizacije, ki jim dobiček ni temeljni cilj.

Takšne organizacije imenujemo neprofitne organizacije

(kulturne, športne, humanitarne itd.).

Poslovni sistem - podjetje:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide19-n.jpg)
je samostojna enota (poslovno, pravno…),
ima svoj cilj poslovanja,
nosi posledice svojih odločitev,
zagotavlja svojo poslovno enotnost,
se obnaša v skladu s pravili racionalnosti.

VRSTE PODJETIJ (https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-


podjetij-n.jpg)
A: Z VIDIKA LASTNIŠTVA

ZASEBNA (PRIVATNA) PODJETJA

- osebne družbe (s.p., d.n.o, k.d., tiha družba)

- kapitalske družbe (d.o.o., delniške družbe)

DRŽAVNA, oz. JAVNA PODJETJA


MEŠANA PODJETJA
DOMAČA ALI TUJA PODJETJA

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 8/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

PODJETNIK POSAMEZNIK – s.p. (osebna družba)


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide21-n.jpg)
Osnovna oblika te organiziranosti je samostojnost. Podjetnik kot

samostojna osebnost prevzema vse rizike in uživa vse koristi svojih

odločitev. Glede na druge oblike podjetij je za samostojnega podjetnika

značilno, da ne potrebuje posebnega ustanovnega kapitala in da za

obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim kapitalom.

DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO – d.n.o. – osebna družba

Lahko jo ustanovita dve osebi, lahko pa tudi več oseb, ki odgovarjajo

solidarnostno za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Družba je

pravna oseba in je ustanovljena na osnovi pogodbe med družbeniki.

Uvrščamo jo med osebne družbe. Od dobička pripada vsakemu družbeniku

najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če dobička ni

toliko se deleži ustrezno znižajo. Če je dobička več, se preostali njegov del

razdeli med družbenike po enakih delih. Po enakem načelu se pokriva

izguba.

KOMANDITNA DRUŽBA
(https://image2.slideserve.com/4728785/slide22-n.jpg)
je osebna družba dveh ali več oseb, kjer vsaj en družbenik – komplementar

- (lahko pa njih več) osebno odgovarja za obveznosti družbe z vsem

svojim premoženjem in najmanj en družbenik –komandist- ali njih več,

ne odgovarja za obveznosti družbe. Za ustanovitev ni predpisan osnovni

kapital. Jasno mora biti označeno kdo je komplementar, imena komandistov

pa je prepovedano vnašati. Posle vodi komplementar, če jih komandist,

potem za obveznosti družbe odgovarja enako kot komplementar.

TIHA DRUŽBA

ni pravna oseba, uvrščamo jo med osebne družbe. Nastane na osnovi

pogodbe, kot obligacijsko razmerje med obstoječo osebno ali kapitalsko

družbo in drugim subjektom, ki je lahko fizična ali pravna oseba (tihi

družbenik). Na podlagi pogodbe tihi družbenik prispeva denar, sredstva ali

storitve in v zamenjavo dobi pravico do udeležbe pri kasnejšem dobičku.

Tihi družbenik ni znan. Njegovo ime ne sme biti v firmi nosilca tihe družbe.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 9/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Če je, potem je tihi družbenik, ki je za to vedel ali bi


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide23-n.jpg) moral vedeti,
odgovoren upnikom za obveznosti nosilca družbe solidarno z vsem svojim

premoženjem. Pri izgubi sodeluje tihi družbenik le do višine vrednosti

plačanega vložka.

DELNIŠKA DRUŽBA

je ena najpomembnejših oblik kapitalskihdružb. Osnovni kapital je

razdeljen na delnice. Najnižji znesek osnovnega kapitala je 25.000 €.

Delniška družba odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim

premoženjem. Delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Delničarjem

pripada del letnega dobička, ki je sorazmeren z nominalnimi zneski delnic.

Organi delniške družbe so skupščina delničarjev, nadzorni svet (ni

obvezen, razen če tako določa zakon ali statut) in uprava.

DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO – d.o.o.


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide24-n.jpg)
je oblika kapitalske družbe in je pravna oseba. Ustanovi jo lahko ena ali

več fizičnih, oz. pravnih oseb, ki postanejo njeni družbeniki. Osnovni kapital

je razdeljen na osnovne vložke družbenikov. Za obveznosti družbe

družbeniki ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem. Družbeniki

imajo pravico do deleža v dobičku, razen če v pogodbi ni drugače določeno.

Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, oz. v skladu s

pogodbo.

Kapitalski družbi sta še:

komanditna delniška družna in


evropska delniška družba (je nadnacionalna pravnoorganizacijska
oblika)

B: Z VIDIKA VRSTE POSLOVNIH UČINKOV - dejavnosti


(https://image2.slideserve.com/4728785/b-z-vidika-vrste-
poslovnih-u-inkov-dejavnosti-n.jpg)
PROIZVODNA PODJETJA
rudarski, industrijski, kmetijski, gradbeni…
TRGOVSKA PODJETJA
trgovina na veliko in malo ter zunanja ali notranja trgovina
STORITVENA PODJETJA
ptt storitve, prevozi, turizem, finančne

storitve (banke), komunala…

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 10/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

C: Z VIDIKA NAČINA PROIZVODNJE


(https://image2.slideserve.com/4728785/c-z-vidika-na-ina-
proizvodnje-n.jpg)
INDIVIDUALNA (po naročilu) ALI KOSOVNA PROIZVODNJA,
SERIJSKA PROIZVODNJA (mala, velika)
MNOŽIČNA PROIZVODNJA.

USTANOVITEV PODJETJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/ustanovitev-podjetja-
n.jpg)
POGODBA O USTANOVITVI PODJETJA

- pravna oblika podjetja,

- ime podjetja in njegov sedež,

- dejavnost podjetja ali poslovni predmet,

- višina kapitala in način njegove zagotovitve.

STATUT PODJETJA

- pravice in obveznosti,

- način upravljanja in organi podjetja,

- način ugotavljanja dobička in delež na njemu.

REGISTRACIJA PODJETJA NA SODIŠČU

LIKVIDACIJA – prostovoljna ali prisilna,


(https://image2.slideserve.com/4728785/prenehanje-poslovnega-
sistema-n.jpg)
STEČAJ– poudarek je na (običajno delnem) poplačilu

upnikov

V vsakem primeru poslovni sistem preneha delovati šele, ko je izpeljan


postopek likvidacije in ga sodišče izbriše iz registra podjetij.

PRENEHANJE POSLOVNEGA SISTEMA


(https://image2.slideserve.com/4728785/prenehanje-poslovnega-
sistema-n.jpg)

INSOLVENČNI POSTOPKI
(https://image2.slideserve.com/4728785/insolven-ni-postopki-
n.jpg)
Likvidacijaje postopek, v katerem se opravi unovčenje (likvidacija)
celotnega dolžnikovega premoženja in sorazmerno in sočasno poplačilo
vseh upnikov iz tega premoženja,
Stečaj je poseben sodni postopek,ki gaopravi pristojno sodišče nad
premoženjem dolžnika. Osnovni stečajni razlog je dalj časa trajajoča
plačilna nesposobnost, oz. nesolventnost dolžnika,
Prisilna poravnavaje poseben sodni postopek, ki na predlog
prezadolženega dolžnika poteka pred sodiščem z namenom, da odpravi

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 11/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

prezadolženost in prepreči stečaj. Od uvedbe prisilne poravnave, do


njenega konca, stečajnega postopka ni mogoče začeti. Organi v procesu
prisilne poravnave so: poravnavni senat, upravitelj postopka prisilne
poravnave in upniški odbor.

POSLOVNO ZDRUŽEVANJE IN RAZDRUŽEVANJE


(https://image2.slideserve.com/4728785/poslovno-zdru-evanje-
in-razdru-evanje-n.jpg)
horizontalno in vertikalno povezovanje,
finančne naložbe,
fuzije - združevanje (merger), prevzemi (aquisition),
konzorcij,
kooperacije,
karteli in koncerni.

Kot se združujejo se lahko poslovni sistemi tudi

razdružujejo iz najrazličnejših vzrokov.

TEORIJA PROIZVODNJE
(https://image2.slideserve.com/4728785/teorija-proizvodnje-
n.jpg)
Proizvodna funkcija( proizvodnja) je ena od poslovnih funkcij

podjetja, pri kateri sodelujejo in tudi medsebojno učinkujejo

posamezne prvine poslovnega procesa. Od količine in

kakovosti teh prvin, pa tudi od načina kako vplivajo ena na

drugo, je odvisna proizvodnja kot celota.

To pa je zelo pomembno za gospodarjenje, kajti poznati

proizvodnjo, pomeni poznati kako prvine proizvodnega

procesa med sabo delujejo in kako se porabljajo.

Zato lahko proizvodno funkcijo (proizvodnjo kot dejavnost)


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide32-n.jpg) razumemo kot

funkcijo, ki vhode X preoblikuje v izhode Y, kar lahko v splošni obliki

zapišemo kot:

Y = f(X) kjer je

Y = y1, y2, y3 ……..yn množica proizvodov (množica izhodov)

X = x1, x2, x3 …….xn množica vhodov

Če želimo predstaviti prvine poslovnega procesa, ki sodelujejo v proizvodnji,

lahko to napišemo takole:

Y = f(V1, V2, V3 ………Vn

Ta funkcija kaže razmerje med količino izdelkov in količino prvin, ki smo jo

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 12/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

vložili v proizvodni proces. Proizvodno funkcijo lahko razumemo tudi kot

funkcijo donosa.

Teorija proizvodnje se torej ukvarja z analizo kako naj


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide33-n.jpg) podjetja – pri
dani
tehnologiji – kombinirajo proizvodne dejavnike, da bi dosegli največji možni

proizvod z danimi stroški, oziroma dani proizvod z najmanjšimi stroški.

Optimalna tehnična rešitev še ne pomeni hkrati tudi optimalne

ekonomske rešitve, pri kateri moramo upoštevati še stroške

proizvodnje in ceno proizvoda.

Poznamo tri vrste učinkovitosti (produktivnosti) v proizvodnji:

Tehnično (tehnološko) učinkovitost – tu spremljamo fizične merske enote


– koliko vložimo v proizvodnjo in koliko dobimo,
Ekonomsko učinkovitost – merimo porabo s stroškovnimi izrazi,
Inženirsko učinkovitost – kombinacija med tehnično in ekonomsko –
gledamo kateri so najmanjši potroškidoločenih prvin proizvodnega
procesa.

PRODUKCIJSKA FUNKCIJAopisujetehnološkozvezo med


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide34-n.jpg) proizvodnimidejavniki in
proizvodi terprikazujenajvečji možni

proizvod (Q), kiga je možnoproizvesti z vsako


možnokombinacijoproizvodnihdejavnikovpridanitehnologiji.

To pomeni, da velja domneva, da lahko izdelamo določen proizvod z različno


kombinacijo in različno količino prvin proizvodnega procesa.

Odvisno od kombinacije bo proizvodnja lahko v hitrejšem porastu od porabe ali


bo sorazmerna rasti porabe ali pa bo počasnejša od rasti porabe prvin
proizvodnega procesa.

TEHNOLOGIJA predstavlja akumulirano znanje družbe


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide35-n.jpg)

o različnih metodah spreminjanja proizvodnih dejavnikov v

proizvode, oz. je vsota vsega tehničnega znanja, ki se nanaša

na proizvodnjo materialnih dobrin.

V določenem trenutku predstavlja razpoložljiva tehnologija

za podjetje neko dano omejitev v tem smislu, da postavlja

meje glede količine in vrste dobrin, ki jih je možno proizvesti

z danim obsegom produkcijskih dejavnikov.

Tehnologija v vsakem določenem trenutku predstavlja

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 13/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

omejitev v obsegu zadovoljevanja človeških potreb z danim

obsegom proizvodnih dejavnikov.

Proizvodnjo lahkoopredelimokotproces,
(https://image2.slideserve.com/4728785/slide36-n.jpg)
kispreminjaproizvodnedejavnike (inpute) v proizvode (outpute). Pri tem s
proizvodnimidejavniki v najširšemsmislubesederazumemodelo, zemljo in
kapital. Posamezneskupineproizvodnihdejavnikov pa delimoše v
ožjeskupineproizvodnihdejavnikov.

Temeljna vprašanja proizvodnje so:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide37-n.jpg)

1. Kaj naj proizvajamo in koliko vsake vrste dobrin naj proizvedemo?

2. Kako naj proizvajamo dobrine?

3. Za koga naj dobrine proizvajamo?

PRI PROIZVODNJI IMAMO NASLEDNJIPROBLEM:OMEJENA


KOLIČINA (https://image2.slideserve.com/4728785/slide38-n.jpg)
PRODUKCIJSKIH DEJAVNIKOVOMEJENA KOLIČINA DOBRINPOTREBE
(neomejene)

Z vidika razpoložljivih količin v določenem obdobju,


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide39-n.jpg) delimo proizvodne
dejavnike na:

STALNE PROIZVODNE DEJAVNIKE, kiso takšni,dajih v

danemobdobjupokoličininimogočespremeniti in

vstopajov proizvodnjo v enakikoličini.

2.SPREMENLJIVE DEJAVNIKE, ki so takšni, da se njihova

količina v opazovanemobdobjulahkospreminja.

proizvodni dejavniki (https://image2.slideserve.com/4728785/slide40-n.jpg)

(zemlja, delo, kapital)

Shematskiprikaz produkcijske funkcije

produkcijska

funkcija

proizvodi

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 14/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

NAČINI PRIKAZOVANJA PROIZVODNE FUNKCIJE


(https://image2.slideserve.com/4728785/na-ini-prikazovanja-
proizvodne-funkcije-n.jpg)
Proizvodno funkcijo lahko prikažemo na tri načine, in sicer:

z matematično enačbo,
z grafikonom,
s tabelo.

Prikaz produkcijske funkcije z matematično


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide42-n.jpg) enačbo

Vzemimo, da imamo opravka s tehnologijo, ki zaposluje dva proizvodna


dejavnika: delo (L) in kapital (K).

Največji možni ali maksimalni proizvod (Q) zapišemo kot funkcijo teh dveh
spremenljivk:

Q = f(K, L)

Y (https://image2.slideserve.com/4728785/prikaz-proizvodne-funkcije-z-
grafikonom-n.jpg)

PRIKAZ PROIZVODNE FUNKCIJE Z GRAFIKONOM


(https://image2.slideserve.com/4728785/prikaz-proizvodne-
funkcije-z-grafikonom-n.jpg)
Q=f(K,L)

Prikaz proizvodne funkcije s tabelo (po Samuelsonu)


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide44-n.jpg)

Določen proizvod je praviloma mogoče proizvajati z raznimi kombinacijami


proizvodnih dejavnikov.

KRATKO OBDOBJE: eden ali nekaj proizvodnih dejavnikov vstopa


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide45-n.jpg) v proizvodnjo kot stalni
dejavnik

DOLGO OBDOBJE: ni stalnih dejavnikov, saj je

možno vsak dejavnik na novo proizvesti ali

pa ga nadomestiti z drugim dejavnikom. V tem

primeru so vsi proizvodni dejavniki spremenljivi.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 15/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Na splošno ločimo:
(https://image2.slideserve.com/4728785/slide46-n.jpg)
produkcijsko funkcijo s spremenljivimi (variabilnimi) razmerji med tvorci
in
produkcijsko funkcijo s stalnimi (fiksnimi) razmerji

O prvi govorimo, ko lahko določen ali različen obseg proizvodov proizvedemo z


različnimi razmerji (kombinacijami) proizvodnih dejavnikov in o drugi, ko vsak
obseg proizvodov zahteva le eno samo določeno razmerje med proizvodnimi
dejavniki.

Čedodajamoenakekoličinespremenljivegadejavnikapristalnikoličinivsehdrugihpr
oizvodnihdejavnikov, (https://image2.slideserve.com/4728785/slide47-n.jpg)
začnemejniproizvodspremenljivegatvorcapodoločenitočkipadati. To si lahko
zelo nazorno zamislimo pri kmetijstvu, če vzamemo, da je zemlja (njiva)
nespremenljivi dejavnik, vloženo delo (število delavcev) pa spremenljivi
dejavnik.

Zakon o padajočem donosu

Proizvodnja z enim spremenljivim proizvodnim dejavnikom


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide48-n.jpg)

Obseg Obseg Celotni Povprečni Mejni

dela kapitala proizvod proizvod proizvod

_____ _

__0________10_______ _0_________-_________-____

__1________10_______ 10 _______ 10 ______ 10____

__2 _______ 10 _____ _ 30 _______ 15 _______20____

__3 _______ 10 _______ 60 _______ 20 _ _____30____

__4 _______ 10 _______ 80 _______ 20 _______20____

__5 _______ 10 _______ 95 _______ 19 ______15____

__6 _______ 10 ______ 108 _______ 18 _______13____

__7 _______ 10 ______ 112 _______ 16 _______ 4____

__8 _______ 10 ______ 112 _______ 14 _______0____

__9 _______ 10 ______ 108 _______ 12 _______-4_ _ _

_10 _______ 10 ______ 100 _______ 10 _______-8____

Krivulja CELOTNEGA PROIZVODA prikazuje obseg celotnega


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide49-n.jpg) proizvoda pri
različni količini spremenljivega proizvodnega dejavnika.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 16/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Krivulja MEJNEGA PROIZVODA prikazuje prirastke celotnega


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide50-n.jpg) proizvoda zaradi
dodatne naložbe spremenljivega dejavnika. Če z L označimo spremembo
porabe dela in z Q označimo ustrezno spremembo celotnega proizvoda,
mejni proizvod dela označimo takole: MPL = Q/ L

Krivulja POVPREČNEGA PROIZVODA dela (APL) prikazuje


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide51-n.jpg) povprečne vrednosti
proizvoda glede na naložbe spremenljivega dejavnika.Povprečni proizvod dela
izračunamo tako, da celotni proizvod delimo s količino enotdela TPL= Q/L

120 (https://image2.slideserve.com/4728785/slide52-n.jpg)

112

100

80

60

40

20

35

30

25

20

15

10

količina (Q)

količina (Q)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 17/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

delo (L)

delo (L)

Krivulje celotnega proizvoda, mejnega proizvoda in povprečnega proizvoda

celotni proizvod

mejni proizvod

povprečni proizvod

FUNKCIJE CELOTNEGA, POVPREČNEGA IN MEJNEGA


PROIZVODA (https://image2.slideserve.com/4728785/funkcije-
celotnega-povpre-nega-in-mejnega-proizvoda-n.jpg)

POSLOVNI PROCES, NJEGOVE FAZE IN PRVINE


(https://image2.slideserve.com/4728785/poslovni-proces-
njegove-faze-in-prvine-n.jpg)
Vsako podjetje opravlja neko dejavnost (npr. izdelava avtomobilov,
bančništvo, hotelirstvo ipd.). Opravljanje teh dejavnosti imenujemo
POSLOVNI PREDMET, ki ima kot

rezultat nek proizvod ali storitev.

OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI IMENUJEMO POSLOVNI PROCES.

Njegov cilj je, v tržnem gospodarstvu, ustvarjanje dobička.

FAZE POSLOVNEGA PROCESAPoslovni proces ali proces


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide55-n.jpg) reprodukcije
v proizvodnem poslovnem sistemu (podjetju) je sestavljen iz naslednjih faz:
Okolje Okolje

NABAVA

PROIZVODNJA

PRODAJA

FINANCIRANJE

SREDSTVA IN NJIHOVO ANGAŽIRANJE


(https://image2.slideserve.com/4728785/sredstva-in-njihovo-
anga-iranje-n.jpg)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 18/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

POSLOVNA SREDSTVA PODJETJA


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide57-n.jpg)
alipremoženjeje vsakem trenutku sestavljeno iz:

STVARI
PRAVIC
DENARJA

VRSTE SREDSTEV
(https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-sredstev-n.jpg)
Ločimo jih po načinu porabljanja v procesu

reprodukcije na:

DELOVNA SREDSTVA DELOVNI PREDMETI

ali dolgoročna (stalna) sredstva ali kratkoročna – (gibljiva) sredstva

OSNOVNA SREDSTVA OBRATNA SREDST.

PRAVICE DENARNA SREDSTVA

Stalna sredstva za razliko od OS vsebujejo še dolgoročne finančne

naložbe

DELOVNA SREDSTVA se v podjetju pojavljajo kot:


(https://image2.slideserve.com/4728785/delovna-sredstva-se-v-
podjetju-pojavljajo-kot-n.jpg)
Zemljišča (materialne možnosti ali aktivna sredstva)
Zgradbe (tudi infrastruktura – napeljave, poti, mostovi…)
Oprema (stroji, naprave, orodja, transp. sred., inventar)
Večletni nasadi
Osnovna čreda

DELOVNA (STALNA) SREDSTVA = OSNOVNA SREDSTVA

(prvine posl. procesa) (bilančna postavka)

Sredstev za delo ne smemo enačiti z osnovnimi sredstvi.


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide60-n.jpg)
Npr. drobni inventar ali embalaža za večkratno

uporabo po definiciji spadata med osnovna sredstva, v praksi pa jih zaradi


manjše vrednosti in zaradi relativno hitre obrabe uvrščamo med obratna
sredstva.

VRSTE OSNOVNIH SREDSTEV Dolgoročna sredstva


(https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-osnovnih-
sredstev-dolgoro-na-sredstva-n.jpg)
so tista, ki se preoblikujejo v obdobju, ki je daljše od enega leta. Sem

spadajo:

neopredmetena sredstva (patenti, licence …)


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 19/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe, oprema),


naložbene nepremičnine (nepremičnine, ki so že od pridobitve
namenjene dajanju v najem),
dolgoročne finančne naložbe ( dana posojila, naložbe v vrednostne
papirje),
dolgoročne poslovne terjatve,
dolgoročne aktivne časovne razmejitve (stroški razvoja, naložbe v tuja
opredmetena osnovna sredstva, npr. vlaganja v nepremičnino, ki jo
imamo v najemu).

OSNOVNA SREDSTVA V PRIPRAVI


(https://image2.slideserve.com/4728785/osnovna-sredstva-v-
pripravi-n.jpg)
ZALOGE INVESTICIJSKEGA MATERIALA
INVESTICIJSKA VLAGANJA V TEKU

(nedograjene zgradbe in oprema)

TERJATVE NA OSNOVI INVESTICIJ

VČASIH TUDI AVANSI IZVAJALCEM GRADBENIH DEL

ALI IZDELOVALCEM OPREME

OSNOVNA SRED. V PRIPRAVI SE ŠE NE AMORTIZIRAJO

OBSEG IN VREDNOST OSNOVNIH SREDSTEV


(https://image2.slideserve.com/4728785/obseg-in-vrednost-
osnovnih-sredstev-n.jpg)
Obseg in sestava OS je zelo odvisna od panoge in

od tehnologije.

Pri OS razlikujemo:

nabavno vrednost,
odpisano vrednost,
neodpisano vrednost,
“revalorizirano vrednost”- prevrednotovanje(splošno: ohranjanje
vred.OS, kupljenih v tujini z vrednostjo v tuji valuti; posebno: zaradi
upoštevanja načela poštene vrednosti (okrepitev, oslabitev, odprava
oslabitve)

IZKORIŠČENOST OSNOVNIH SREDSTEV


(https://image2.slideserve.com/4728785/izkori-enost-osnovnih-
sredstev-n.jpg)
Zmogljivost (kapaciteta) OS je sposobnost proizvesti določeno količino v
določenem času.
Ekstenzivna zmogljivost pove, koliko časa v časovni enoti (npr. leto) dela
OS (naprava, stroj…),
Intenzivna zmogljivostpove, koliko proizvodov v določeni časovni enoti
(npr. ura) naredi OS (naprava, stroj…),
Integralna zmogljivostje produkt obeh zmogljivosti,

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 20/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Vgrajena,tehnična in razpoložljiva zmogljivost,


Planirana in dejanska zmogljivost.

OBRATNA SREDSTVA
(https://image2.slideserve.com/4728785/obratna-sredstva-n.jpg)
TOK OBRAČANJA OBRATNIH SREDSTEV

DENAR

ZALOGE

SUROVIN IN MAT.

ZALOGE

NEDOK. PROIZV

ZALOGE

PROIZVODOV

TERJATVE

DO KUPCEV

VRSTE OBRATNIH (KRATKOROČNIH) SREDSTEVPreoblikujejo


se (https://image2.slideserve.com/4728785/slide66-n.jpg)
praviloma v časovnem obdobju, ki je krajše od enega leta.
ZALOGE

- surovin, materiala in drobnega inventarja,

- nedokončane proizvodnje,

- zaloge proizvodov,

- zaloge trgovskega blaga.

TERJATVE IZ OBRATNIH SREDSTEV,


AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (kratkoročne)
DENARNA SREDSTVA (v blagajni, na računu)
FINANČNE KRATKOROČNE NALOŽBE.

1. ZALOGEVrste zalog (https://image2.slideserve.com/4728785/1-


zaloge-vrste-zalog-n.jpg)
zaloge vhodnih materialov in surovin,
zaloge kupljenih delov,
zaloge nedokončane proizvodnje,
zaloge končnih proizvodov,
zaloge v tranzitu (so v procesu transporta iz ene na drugo lokacijo),
zaloge rezervnih delov,
zaloge drobnega inventarja,
zaloge režijskega materiala,
zaloge pakirnega materiala (embalaža),
zaloge odpadnih materialov.
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 21/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Iz praktičnih razlogov in zaradi analitičnih potreb grupiramo zaloge v tri

skupine: zaloge vhodnih materialov in surovin, zaloge

nedokončane proizvodnje, zaloge končnih proizvodov.

Ločimo pa še: (https://image2.slideserve.com/4728785/slide68-


n.jpg)
razbremenilne zaloge– (pomagajo premostiti neskladje med ponudbo in
povpraševanjem,
serijske zaloge– podjetje nabavlja vhodni material v optimalnih količinah,
ki odgovarja proizvodnji seriji,
varnostne zaloge– zaradi morebitnih okvar in negotovosti v poslovanju,
sezonske zaloge,
špekulativne zaloge.

Stroški zalog (https://image2.slideserve.com/4728785/stro-ki-


zalog-n.jpg)
stroški skladiščenja

- stroški investicije v zaloge,

- stroški skladišča,

- stroški držanja zalog.

stroški naročanja
stroški izčrpanja zalog (kadar podjetje nima izdelkov na skladišču, kupci
pa jih želijo imeti – so stroški izgubljene realizacije)

Metode obračunavanja vrednosti zalog


(https://image2.slideserve.com/4728785/metode-obra-unavanja-
vrednosti-zalog-n.jpg)
metoda drsečih povprečnih cen;
metoda tehtanih povprečnih cen;
metoda prvih nabavnih cen - (FIFO);
metoda zadnjih nabavnih cen – (LIFO);
metoda planskih cen.

Tehtana aritmetična sredina:

12.000

24.000

Ʃ 36.000

36.000 : 5.000 = 7,2

Primer obračunavanja zalog z uporabo različnih metod


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-obra-unavanja-
zalog-z-uporabo-razli-nih-metod-n.jpg)
Element

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 22/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Zaloga 1 10 10 100

Nabava

Zaloga 2

Poraba

Zaloga 3

Tehtane

povprečne

cene

Povprečne

drseče cene

FIFO

LIFO

10

100

10

10

100

10

10

100

10

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 23/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

12

60

12

60

12

60

12

60

15

160

15

11

15

10,6

159

15

160

165

10

50

10,6

53

12

60

11

55

10

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 24/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

110

10

11

110

10

10,6

106

10

100

2. TERJATVE (https://image2.slideserve.com/4728785/2-terjatve-
n.jpg)
do kupcev,
do dobaviteljev (avansi!),
do države (preplačila!),
do financerjev (vpis kapitala),
do uporabnikov finančnih naložb (obresti, deleži v dobičku).

3. DENARNA SREDSTVA
(https://image2.slideserve.com/4728785/3-denarna-sredstva-
n.jpg)
gotovina v blagajni,
knjižni denar,
denar na poti.

4. FINANČNE NALOŽBE
(https://image2.slideserve.com/4728785/4-finan-ne-nalo-be-n.jpg)
naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države…(posojila,vrednostni
papirji)
naložbe v kapital drugih podjetij

5. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE


(https://image2.slideserve.com/4728785/5-aktivne-asovne-
razmejitve-n.jpg)
kratkoročno odloženi stroški, oz. kratkoročno odloženi odhodki
kratkoročno nezaračunani prihodki

Določene stroške (najemnine, zavarovalnine)

moramo razmejiti na več mesecev, saj ti

stroški niso stroški samo enega meseca.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 25/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

OBRAČANJE OBRATNIH SREDSTEV


(https://image2.slideserve.com/4728785/obra-anje-obratnih-
sredstev-n.jpg)
Večja je hitrost obračanja OBS manj denarnih sredstev je potrebno za
enak ciklus poslovnega procesa.

promet v obdobju

Koeficient obračanja =

povprečno stanje OBS

365 dni

Trajanje enega obrata =

koeficient obračanja

Primer: (https://image2.slideserve.com/4728785/primer-n.jpg)
Izračunajte koeficient obračanja zalog gotovih izdelkov, če

je povprečno stanje zaloge gotovih proizvodov v enem letu

550 kom., v obdobju enega leta pa podjetje proda 9.350 kom.

promet v obdobju 9.350 kom.

K = -------------------- = ------------- = 17

povprečna zaloga 550 kom.

Kolikšno je trajanje enega obrata?

365 dni 365

K = ---------------- = ------------ = 21,5 dni

koef. obračanja 173

VIRI SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIH


(https://image2.slideserve.com/4728785/viri-sredstev-in-
obveznosti-do-njih-n.jpg)

Sredstva so premoženje poslovnega sistema, premoženje pa


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide79-n.jpg) je od
lastnikov.
Sredstva, ki jih vložijo lastniki poslovnega sistema so

kapital ali čista sredstva ali čisto premoženje podjetja.

Sredstva lahko posodijo tudi banke, druge pravne ali fizične osebe.Tu
obstoja obveznost vrnitve do virov sredstev, ki pa je dolgoročna ali
kratkoročna.

Sredstva dajejo odgovor na vprašanje KAJ? (kaj ima podjetje?)

Viri sredstev pa na vprašanje OD KOD?(od kod je dobilo?)


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 26/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

VIRI SREDSTEV so lahko:

NEVRAČLJIVI(lastni, trajni,stalni – vlaganje kapitala)


VRAČLJIVI (obveznost vračila- obstaja terjatev drugih, posojila,
obveznice)

DOLŽNIŠKI KAPITAL
(https://image2.slideserve.com/4728785/zna-ilnosti-virov-
financiranja-n.jpg)
POVRATNI KAPITAL

PLAČILO OBRESTI

NI PRAVICE DO UPRAVLJANJA

LASTNIŠKI KAPITAL

NEPOVRATNI KAPITAL

PLAČILO DIVIDEND

PRAVICA DO UPRAVLJANJA

Značilnosti virov financiranja


(https://image2.slideserve.com/4728785/zna-ilnosti-virov-
financiranja-n.jpg)

Do vseh virov sredstev ima podjetje obveznosti. Nekatere je


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide81-n.jpg) potrebno
poravnati takoj, druge v različnih časovnih terminih
Le obveznosti do lastnikov, t.j. do prinašalcev kapitala so

praviloma trajne. To pomeni, da so vsa sredstva podjetja,

pridobljena hkrati z obveznostmi do drugih vračljiva, le tista

pridobljena s kapitalom, so praviloma stalna.

Realno obstaja tudi obveznost podjetja do lastnikov, zato

mora ohranjati realno vrednost kapitala in celo zagotoviti

njegovo oplajanje ali pa tudi vračilo kadar in če to pride v

poštev.

PRISKRBOVANJE SREDSTEV GLEDE NA OBVEZNOSTI DO


NJIHOVIH VIROV
(https://image2.slideserve.com/4728785/priskrbovanje-sredstev-
glede-na-obveznosti-do-njihovih-virov-n.jpg)
Začetna sredstva pridobi podjetje ob ustanovitvi. Praviloma

se hkrati s sredstvi pojavi obveznost do lastnikov za

vplačani kapital, lahko pa še obveznosti do bank ali drugih,

ki so dali posojila.

Kasneje podjetje povečuje sredstva tako, da pri delitvi


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 27/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

čistega dobička povečuje kapital ali pa najema nova

posojila. Sredstva lahko občasno povečuje tudi tako, da ne

poravnava obveznosti iz poslovanja.

Povečevanje sredstev je vedno povezano z nastajanjem

novih obveznosti do njihovih virov.

Naloga financiranja v gospodarski družbi je skrbeti ne le


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide83-n.jpg) za sredstva
in njihovo preoblikovanje ampak tudi za vračanje. Vsa dobljena posojila mora
podjetje, ob postavljenih rokih, vrniti in poravnati tudi vse druge obveznosti
(dobavitelji itd.). Razlikujejo se le roki.
Vsako vračanje posojil ali poravnava obveznosti pomeni za podjetje
vračanje sredstev, oz. njihovo zmanjševanje, skupaj z zmanjševanjem
obveznosti do njihovih virov.
V povezavi z rokom vračanja je zapadlost obveznosti do virov sredstev.

Kot obveznosti do virov sredstev štejemo obveznosti iz:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide84-n.jpg)
KAPITALA
DOLGOV
PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV

Med trajne obveznosti do virov sredstev in obveznosti do

virov sredstev z roki zapadlosti, ki niso vnaprej določeni,

lahko štejemo postavki I. in III. Postavka II. ima vnaprej

določene roke zapadlosti.

Če gledamo na ročnost je možno kot dolgoročne vire imeti

postavko I. in del postavke II. in III. Med kratkoročne

obveznosti do virov sredstev pa so vse druge.

BILANCA STANJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/bilanca-stanja-n.jpg)
KAŽE PREMOŽENJSKO STANJE POSLOVNEGA SISTEMA
NADOLOČEN DAN
LEVA STRAN = STANJE SREDSTEV ALI AKTIVA
DESNA STRAN = OBVEZNOSTI DO VIROV ALI PASIVA
V BILANCI STANJA MORA BITI SEŠTEVEK AKTIVE (leva stran) ENAK
SEŠTEVKU PASIVE (desna stran)

Bilanca stanja (splošen prikaz)


(https://image2.slideserve.com/4728785/bilanca-stanja-splo-en-
prikaz-n.jpg)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 28/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

BILANCA SREDSTEV IN NJIHOVIH VIROV


(https://image2.slideserve.com/4728785/bilanca-sredstev-in-
njihovih-vi-rov-n.jpg)
SREDSTVA OBVEZNOSTI DO VIROV SRED.

A. STALNA SREDSTVA

A. KAPITAL

I. Neopredmetena dolgor. sred.

I. Osnovni kapital

II. Vplačani presežek kapitala

II. Opredmetena osnovna sredstva

III. Rezerve

III. Dolgoročne finančne naložbe

IV. Preneseni čisti dobiček ali izguba

IV. Popravek kapitala

V. Revalorizacijski popravek kapitala

B. GIBLJIVA SREDSTVA

B. DOLGOROČNE REZERVACIJE

I. Zaloge

C. DOLGOROČNE OBVEZ. IZ FINANCIRANJA

II. Dolgoročne terjatve iz poslovanja

Č. DOLGOROČNE OBVEZ. IZ POSLOVANJA

III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja

D. KRATKOROČNE OBVEZ. IZ FINANCIRANJA

IV. Kratkoročne finančne naložbe

V. Denarna sredstva

E. KRATKOROČNE OBVEZ. IZ POSLOVANJA

VI. Aktivne časovne razmejitve

F. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

RAZMERJA MED VIRI SREDSTEV1. KAZALCI STRUKTURE


VIROV (https://image2.slideserve.com/4728785/razmerja-med-
viri-sredstev-1-kazalci-strukture-virov-financiranja-n.jpg)
FINANCIRANJA
Na splošno velja, da naj bi bil odnos med lastnimi (kapital) in tujimi viri
približno 50:50. Lastni kapital naj bi pokrival tuje vire.

A: Stopnja finančne varnosti ali stopnja kapitalizacije

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 29/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

kapital (lastna sredstva)

Stopnja kapitalizacije = --------------------------------------

obveznosti do virov sredstev

Če je vrednost kazalca > 0,5, pomeni, da je podjetje

finančno varno, saj več kot ½ svojih sredstev financira z

lastnim kapitalom.

B: Stopnja zadolženosti kaže dolžniško financiranje vseh


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide89-n.jpg)
sredstev podjetja.

dolg (tuja sredstva)

Stopnja zadolženosti = -------------------------------------------

obveznosti do virov sredstev

Večji ko je kazalnik, več poslovanja podjetje financira s tujimi

viri. Pri vrednosti 0,5 se podjetje financira z lastnimi in tujimi

viri v enakem razmerju.

2. KAZALCI PLAČILNE SPOSOBNOSTI


(https://image2.slideserve.com/4728785/2-kazalci-pla-ilne-
sposobnosti-n.jpg)
A: Koeficient plačilne sposobnosti (likvidnosti)

Kazalec kaže financiranjekratkoročnih sredstev iz

kratkoročnih obveznosti do virov sredstev

kratkoročna sredstva

Plačilna sposobnost = ----------------------------------------

(likvidnost) kratkoročne obveznosti (viri)

Če je vrednost 1, ima podjetje kratkoročna sredstva v celoti

financirana s kratkoročnimi obveznostmi do virov sredstev.

večja je vrednost kazalca, ugodnejša je plačilna sposobnost -

del kratkoročnih sredstev financira tudi dolgoročno.

B. Koeficient tekoče plačilne sposobnosti


(https://image2.slideserve.com/4728785/b-koeficient-teko-e-pla-
ilne-sposobnosti-n.jpg)
Kazalec kaže, kako podjetje financira zaloge in druga

kratkoročna sredstva – ali s kratkoročnimi obveznostmi ali tudi

dolgoročno (glej formulo). Zaloge naj bi bile najmanj likvidna

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 30/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

kratkoročna sredstva in v primeru stečaja jih je najtežje prodati.

celotna kratk. sred. - zaloge

Tekoča plačilna sposobnost = -------------------------------------------

kratkoročne obveznosti

Če je vrednost kazalca 1 (praviloma naj bi bila), podjetje vse

zaloge financira dolgoročno, če je > 1, pa poleg zalog

dolgoročno financira tudi druga kratkoročna sredstva.

C. Koeficient trenutne plačilne sposobnosti


(https://image2.slideserve.com/4728785/c-koeficient-trenutne-
pla-ilne-sposobnosti-n.jpg)
Kazalec nam pove, kako likvidno je podjetje na zelo kratek

rok, oz. kako hitro je sposobno poravnati zapadle kratkoročne

obveznosti.

denar + kratk. vred. papirji

Trenutna plačilna sposobnost = ------------------------------------------

kratkoročne obveznosti

D: Finančna stabilnost
(https://image2.slideserve.com/4728785/d-finan-na-stabilnost-
n.jpg)
Kazalec pove, ali lahko finančni položaj prenese negativne

vplive, ne da bi se porušilo finančno ravnotežje.

dolg.obvez. iz financiranja in poslov. + kapital (viri)

Fin. stab. = --------------------------------------------------------------------

stalna sred. + dolgoročne terjatve iz poslovanja

Finančna stabilnost = dolgor. sred. / dolg. viri

Dolgoročna sredstva se praviloma morajo financirati z

dolgoročnimi viri.

PRIMER: (https://image2.slideserve.com/4728785/primer1-n.jpg)
Podjetje ima naslednja sredstva in vire sredstev: nabavna vrednost
strojev je 500.000 €, nab. vred. zgradb 250.000 €, dolg. Posojila
dolgoročna (prejeta) 300.000 €, dolgovi do dobaviteljev 50.000 €, zaloge

končnih izdelkov 100.000 €, zaloge materiala 50.000 €, kratkor. fin. naložbe


50.000 €, kapital 600.000 €, denar 50.000 €, terjatve do kupcev 50.000 €, kratk.
posojila 100.000 € (prejeta)

Ugotovite sredstva in obveznosti do virov sredstev

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 31/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Izračunajte stopnjo kapitalizacije, stopnjo zadolženosti podjetja, stopnjo


likvidnosti….

SREDSTVA - € (https://image2.slideserve.com/4728785/slide95-
n.jpg) VIRI SREDSTEV -€
stroji 500.000 lastni kapital 600.000

zgradbe 250.000 prejeta dolg. posojila 300.000

zaloge konč. pr. 100.000 obveznosti do dobavit. 50.000

zaloge materiala 50.000 prejeto kratk. posoj. 100.000

terjatve do kupcev 50.000

denar 50.000

kratkor. fin. nalož. 50.000

SREDSTVA 1,050.000 VIRI SRED. 1,050.000

Stopnja kapitalizacije9
(https://image2.slideserve.com/4728785/slide96-n.jpg)
kapital 600.000

St. kap. = ----------------- = ----------------- = 0,571 (toliko je kapitala v virih

viri sredstev 1,050.000 sredstev – 57,1%)

Stopnja zadolženosti:

dolgovi 300.000 + 50.000 + 100.000

St. zadolž.= --------------- = ------------------------------------ = 0,4286

viri sred. 1,050.000

Stopnja likvidnosti ali koeficient plačilne sposobnosti:9

kratkor. sred. 100 + 50 + 50 + 50 + 50 (v T)

St. likvidnosti = ---------------------- = ----------------------------------------- = 2

kratk. viri 100.000 + 50.000

S T R O Š K I (https://image2.slideserve.com/4728785/s-t-r-o-k-i-
n.jpg)

TROŠENJE IN UPORABA PRVIN POSLOVNEGA PROCESA


(https://image2.slideserve.com/4728785/tro-enje-in-uporaba-
prvin-poslovnega-procesa-n.jpg)
Potroški za

proizvod A

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 32/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Potroški za

proizvod B

DS 1….. 4 ure

DS 2 3 ure

Prvine poslovnega procesa


delovna sredstva
- delovni predmeti
- delo
- tuje storitve

DP 1…..80 kg

DP 2…..95 kg

D 1…… 20 ur

D 2…… 30 ur

DS 1…….5 ur

DS 2…….2 uri

DP 1……60 kg

DP 2……70 kg

D 1…….. 15 ur

D 2………25 ur

S 1…… 5 ur

S 2…… 3 ure S 1……....10 ur

S 2………. 5 ur

DEFINICIJA STROŠKOV
(https://image2.slideserve.com/4728785/definicija-stro-kov-n.jpg)
Stroški so cenovno izraženi potroški poslovnih prvin

(delovnih sredstev, delovnih predmetov, dela, oz. delovne

sile in tujih storitev), ki nastajajo v procesu reprodukcije v

poslovnem sistemu. Gre za denarno izraženo porabo

poslovnih prvin, ki nastaja v zvezi s poslovanjem

poslovnega sistema.

C = ΣQi*pi

i=1

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 33/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

IZDATKI IN STROŠKI
(https://image2.slideserve.com/4728785/izdatki-in-stro-ki-n.jpg)
niso vsi izdatki stroški in niso vsi stroški tudi izdatki.
Poglejmo npr. nabavo materiala.

Strošek nastane, ko se material predela v proizvodnji. Izdatek

nastane, ko poslovni sistem plača nabavljeni material.

Izdatek lahko nastane pred stroškom (predplačilo dobavitelju),

istočasno s stroškom ali kasneje kot strošek (material je že

porabljen, ko poslovni sistem plača dobavitelju).

Poznamo tudi izdatek, ki ni strošek (donacija) ali pa strošek, ki ni izdatek


(poslovni sistem dobi v dar neko napravo).

RAZMERJA MED IZDATKI IN STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/razmerja-med-izdatki-in-
stro-ki-n.jpg)
IZDATKI

izdatki, ki izdatki, ki izdatki, ki izdatki, ki

še niso so hkrati so že prej niso nikoli

stroški stroški stroški stroški

stroški, ki stroški, ki stroški, ki stroški, ki

nikoli niso so že prej so hkrati še niso

izdatki izdatki izdatki izdatki

STROŠKI

VRSTE STROŠKOV
(https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-stro-kov-n.jpg)
STROŠKE lahko proučujemo v različnih povezavah in jih

tudi lahko razvrščamo v različne skupine. Govorimo o t.im.

klasifikaciji stroškov.

Za nas so pomembne zlasti naslednje klasifikacije stroškov:

naravne vrste stroškov (stroški poslovnih prvin)


izvirni in izvedeni stroški
stalni in spremenljivi stroški (fiksni in variabilni)
dodatni in mejni stroški
posredni in neposredni stroški (direktni, indirektni)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 34/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

STROŠKI PO RAZLIČNIH RAZVRSTITVENIH KRITERIJIH


(https://image2.slideserve.com/4728785/stro-ki-po-razli-nih-
razvrstitvenih-kriterijih-n.jpg)
KRITERIJ ZA RAZVRŠČANJE VRSTE STROŠKOV

1. Glede na prvine poslovnega procesa - stroški predmetov dela

- str. delovnih sredstev

- stroški dela

- stroški storitev

2. Pripisovanje posameznim stroškovnim - neposredni stroški

objektom (stroškovnim nosilcem) - posredni stroški

3. Izvor s stališča obravnavane poslovne - izvirni stroški (v podjetju)

enote - izvedeni stroški (izven podj.)

4. Poslovne funkcije - stroški proizvodnje

- str. nabave. prodaje, uprave

5. Obdobje nastanka stroškov - predračunski stroški

- obračunski stroški

KRITERIJ ZA RAZVRŠČANJE VRSTE STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/kriterij-za-razvr-anje-
vrste-stro-kov-n.jpg)
6. Obdobje vpliva na poslovni izid - stroški zalog

- stroški obdobja

- zapadli stroški

- nezapadli stroški

7. Odziv na spremembe v obsegu - stalni stroški

poslovanja - spremenljivi stroški

- omejeno stalni stroški

- omejeno spremenljivi str.

8. Vrednotenje posameznih - dejanski stroški

stroškovnih komponent - ocenjeni stroški

- standardni stroški

9. Koncepti, pomembni za - obvladljivi stroški

proces odločanja - razlikovalni (diferenčni) str.

- nepovratni stroški

- izogibni stroški

- oportunitetni stroški

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 35/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

- odločujoči stroški

NARAVNE ALI NAČELNE VRSTE STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/naravne-ali-na-elne-
vrste-stro-kov-n.jpg)
STROŠKI DELOVNIH SREDSTEV
STROŠKI DELOVNIH PREDMETOV
STROŠKI DELA
STROŠKI TUJIH STORITEV

Delitev stroškov na naravne vrste stroškov je bolj


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide106-n.jpg)
teoretičnain v praksi morajo obstajati bolj priročne rešitve.
Npr. ugotavljanje stroškov delovnih sredstev, ki imajo manjšo vrednost in
trajajo krajši čas (drobniinventar) je v praksi poenostavljeno in se
približuje obravnavanju obratnim sredstvom. Podobno velja za najeta
delovna sredstva (ni amortizacija ampak je najemnina).
Zato v praksi ugotavljajo stroške OS, ne pa DS. OS sicer okvirno
enačimo z DS, ne pa v celoti. V OS ni DS manjše vrednosti in tistih , ki
imajo življenjsko dobo krajšo od enega leta. Med OS pa so tudi
vrednosti, ki niso DS (zagonski str., nekatere pravice industrijske lastnine
itd.)

TEORETIČNA IN PRAKTIČNA DELITEV STROŠKOV PO


NARAVNIH (https://image2.slideserve.com/4728785/teoreti-na-in-
prakti-na-delitev-stro-kov-po-naravnih-vrstah-n.jpg) VRSTAH
TEORETIČNA DELITEV PRAKTIČNA DELITEV

- Stroški delovnih sredstev - Stroški osnovnih sredstev

- Stroški predmetov dela - Stroški surovin in materiala (OBS)

- Stroški dela - Stroški plač

- Stroški tujih storitev - Stroški tujih storitev

IZVIRNI STROŠKI
(https://image2.slideserve.com/4728785/izvirni-stro-ki-n.jpg)
STROŠKI MATERIALA
STROŠKI STORITEV V OŽJEM POMENU
AMORTIZACIJA
STROŠKI DELA V ŠIRŠEM POMENU ( stroški plač in dajatev od plač)
DAVKI, KI NISO ODVISNI OD POSLOVNEGA IZIDA IN PLAČ
OBRESTI

Pri primerjanju izvirnih stroškov z naravnimi vrstami


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide109-n.jpg) stroškov se
kažejo naslednja razmerja:

Stroški materiala zajemajo:

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 36/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

- del stroškov predmetov dela (porabljen material)

- del stroškov delovnih sredstev (odpisi drobnega inventarja)

Stroški storitev zajemajo:

- del stroškov storitev (npr. prevozne storitve)

- del stroškov delovnih sredstev (najemnine)

- del stroškov dela (npr. avtorski honorarji)

Amortizacija zajema:

- del stroškov delovnih sredstev (kot sestavni del OS)

- del stroškov storitev (patenti, licence)

AMORTIZACIJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/amortizacija-n.jpg)
NADOMEŠČANJE IZGUBLJENE VREDNOSTI DELOVNEGA

SREDSTVA IMENUJEMO AMORTIZIRANJE IN AMORTIZACIJO

LAHKO OPREDELIMO KOT NADOMEŠČENO VREDNOST

DELOVNEGA SREDSTVA.

CILJI AMORTIZACIJE:

Zagotoviti vsaj enostavno reprodukcijo


Preko amortizacije realneje ugotoviti koliko nas proizvodnja stane

PRI AMORTIZIRANJU MORA POSLOVNI SISTEM REŠITI:


(https://image2.slideserve.com/4728785/pri-amortiziranju-mora-
poslovni-sistem-re-iti-n.jpg)
PROBLEM AMORTIZACIJSKE OSNOVE
PROBLEM DOLOČANJA ŽIVLJENJSKE DOBE DELOVNEGA
SREDSTVA (število možnih uporab ali doba uporabnosti DS)
PROBLEM IZBIRE USTREZNE METODE AMORTITZIRANJA
DELOVNEGA SREDSTVA

AMORTIZACIJSKA OSNOVA
(https://image2.slideserve.com/4728785/amortizacijska-osnova-
n.jpg)
NABAVNA VREDNOST DELOVNEGA SREDSTVA JE LAHKO

- dejanska nabavna vrednost (sega v preteklost in Am bo

premajhna, poslovni izid pa prevelik)

- trenutna nabavna vrednost (ob vsakoletnem popravljanju

vrednosti)

- prihodnja nabavna vrednost (ta običajno ni znana)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 37/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

ŽIVLJENJSKA DOBA DELOVNEGA SREDSTVA


(https://image2.slideserve.com/4728785/ivljenjska-doba-
delovnega-sredstva-n.jpg)
TEHNIČNA ŽIVLJENJSKA DOBA
EKONOMSKA ŽIVLJENJSKA DOBA

ŽIVLJENJSKA DOBA OSNOVNEGA SREDSTVA JE ODVISNA


OD: (https://image2.slideserve.com/4728785/slide114-n.jpg)
pričakovanega fizičnega izrabljanja,
pričakovanega tehničnega staranja,
pričakovanega gospodarskega (ekonomskega staranja),
pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.

Amortizacijska doba osnovnega sredstva ne more nikoli biti


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide115-n.jpg) daljša
od njegove fizične sposobnosti sodelovanja v poslovnem procesu.

Fizična doba OS pa je odvisna od:

tehničnih lastnosti sredstva,


njegove funkcije v proizvodnem procesu,
intenzivnosti uporabe sredstva,
naravnih dejavnikov (klima, rjavenje…),
dejavnika poškodb, ki se kaže kot vpliv naravnih nesreč.

Med sredstva, ki jih ne amortiziramo sodijo:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide116-n.jpg)
zemljišča in druga naravna bogastva,
opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi, toda najdlje do
usposobitve za uporabo,
opredmetena osnovna sredstva kulturnega , zgodovinskega ali
umetniškega pomena,
spodnji ustroj železniških prog, cest letališč in podobnega,
opredmetena osnovna sredstva pravne osebe v stečajnem ali
likvidacijskem postopku, če v tem času ta oseba ne opravlja več
gospodarskih dejavnosti,
druga opredmetena osnovna sredstva, katerih uporaba ni časovno
omejena.

Odvisnost amortizacije na enoto poslovnega učinka od obsega


(https://image2.slideserve.com/4728785/odvisnost-amortizacije-
na-enoto-poslovnega-u-inka-od-obsega-poslovanja-n.jpg)
poslovanja
Letna amortizacija, oz. Letna amortizacija

amortizacija na enoto učinka

Amortizacija na enoto učinka

Obseg poslovanja

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 38/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

METODE AMORTIZIRANJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/metode-amortiziranja-
n.jpg)
ČASOVNE METODE AMORTIZIRANJA

(predpostavka je, da znamo oceniti življenjsko dobo OS)

Metoda enakih letnih zneskov (linearna metoda)


Metoda naraščajočih letnih zneskov (progresivna metoda)
Metoda padajočih letnih zneskov (degresivna metoda)
Linearna metoda s spremenjenimi stopnjami

METODA ENAKIH LETNIH ZNESKOV(LINEARNA


AMORTIZACIJA)
(https://image2.slideserve.com/4728785/metoda-enakih-letnih-
zneskov-linearna-amortizacija-n.jpg)
Predpostavka:

Delovno sredstvo prenaša svojo vrednost enakomerno na učinke (proizvode) v


času svoje življenjske dobe.

amortizacijska osnova

A=

ocenjena življenjska doba

Če najprej ugotovimo letno amortizacijsko


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide120-n.jpg)
stopnjo:Amortizacijska stopnja =100% / ocenjena življenjska doba
lahko preko nje izračunamo obseg letne amortizacije A:

A = amortizacijska stopnja * nabavna vrednost delovnega sredstva

Primer:Osebni avto stane 80.000 € doba trajanja je 5 let.


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-osebni-avto-
stane-80-000-doba-trajanja-je-5-let-n.jpg)
Izračun amortizacijske stopnje:

Amst = 100% / 5 = 20%

Letni znesek amortizacije A =

Amst * nabavna vrednost = 20% * 80.000 € = 16.000 €

Amortizacijski načrt
(https://image2.slideserve.com/4728785/amortizacijski-na-rt-
n.jpg)
leto nab. Amst letna sedanja celotna % %

vred. v % amort. vred. avt. odp.vred. sed.vred. odpis.vred.

1 80.000 20 16.000 64.000 16.000 80 20

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 39/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

2 80.000 20 16.000 48.000 32.000 60 40

3 80.000 20 16.000 32.000 48.000 40 60

4 80.000 20 16.000 16.000 64.000 20 80

5 80.000 20 16.000 0 80.000 0 100

SKUPAJ 100 80.000

METODA NARAŠČAJOČIH LETNIH ZNESKOV(PROGRESIVNA


(https://image2.slideserve.com/4728785/metoda-nara-ajo-ih-
letnih-zneskov-progresivna-amortizacija-n.jpg) AMORTIZACIJA)
Predpostavka:

Delovno sredstvo prenese vsako leto večji del svoje vrednosti na proizvode.

Amortizacijska Življenjska doba Leta Amortizacijske Letna

osnova (v €) (leta) stopnje (v %) amortizacija (v €)

1 2 3 4 5 = 1 * 4 (%!)

200.000 8 1 4 8.000

200.000 2 7 14.000

200.000 3 10 20.000

200.000 4 13 26.000

200.000 5 15 30.000

200.000 6 18 36.000

200.000 7 21 42.000

200.000 8 (12) 24.000

METODA PADAJOČIH LETNIH ZNESKOV(DEGRESIVNA


AMORTIZACIJA)
(https://image2.slideserve.com/4728785/metoda-padajo-ih-letnih-
zneskov-degresivna-amortizacija-n.jpg)
Predpostavka:

Delovno sredstvo prenaša vsako leto manj svoje vrednosti na proizvode.

Amortizacijska Življenjska doba Leta Amortizacijske Letna amortizacija

osnova (v €) (leta) stopnje (v %) (v S€)

12345=1*4

200.000 8 1 23 46.000

200.000 2 20 40.000

200.000 3 17 34.000

200.000 4 14 28.000

200.000 5 11 22.000
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 40/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

200.000 6 8 16.000

200.000 7 5 10.000

200.000 8 2 4.000

VPLIV AMORTIZACIJSKE METODE NA POSLOVNI IZID


(https://image2.slideserve.com/4728785/vpliv-amortizacijske-
metode-na-poslovni-izid-n.jpg)
Primer:

Vrednost opreme

v poslovnem sistemu je

100.000 €, predvidena

doba koristnosti je 5 let.

Predpostavka je, da

je velikost prihodkov in

odhodkov, razen

amortizacije, iz leta

v leto enaka.

Finančni učinek različnih metod amortizacije na poslovni


(https://image2.slideserve.com/4728785/finan-ni-u-inek-razli-nih-
metod-amortizacije-na-poslovni-izid-n.jpg) izid

Posebni različici metode padajočega letnega zneska sta:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide127-n.jpg) A: METODA VSOTE
LETNIH ŠTEVILK B: METODA PADAJOČE OSNOVE

A: METODA VSOTE LETNIH ŠTEVILK

tu določamo letne amortizacijske stopnje na osnovi letnih številk, ki se


nanašajo na leta življenjske dobe delovnega sredstva.

Iz življenjske dobe delovnega sredstva izračunamo najprej vsoto vseh letnih


številk po obrazcu:

Vsota letnih številk je skupni imenovalec vsem amortz. stopnjam.

Števce amortizacijskih stopenj pa dobimo tako, da zaporedoma jemljemo


številke posameznih let znotraj življ.dobe, vendar začnemo z največjo.

Vsota letnih številk = n(n + 1) / 2

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 41/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Izračun amortizacije po metodi vsote letnih


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-amortizacije-po-
metodi-vsote-letnih-tevil-progresivni-na-in-izra-una-n.jpg)
števil(progresivni način izračuna)
Amortizacijska Življenjska doba Leta Amortizacijske Letna

osnova (leta) stopnje amortizacija

( v €) (v %) (v €)

12345=1*4

500.000 10 1 10/55 90.909

500.000 2 9/55 81.818

500.000 3 8/55 72.727

500.000 4 7/55 63.636

500.000 5 6/55 54.545

500.000 6 5/55 45.454

500.000 7 4/55 36.364

500.000 8 3/55 27.273

500.000 9 2/55 18.182

500.000 10 1/55 9.092

=55

METODAPADAJOČEOSNOVE
(https://image2.slideserve.com/4728785/metoda-padajo-e-
osnove-n.jpg)
Stalna amortizacijska stopnja
Amortizacijska osnova je vsakokratna neodpisana vrednost DS

Amortizacijska Življenjska Leta Amortizacijske Letna

osnova doba stopnje amortizacija

(v €) (leta) (v %) (v €)

12345=1*4

500.000 6 1 30 150.000

350.000 2 30 105.000

245.000 3 30 73.500

171.000 4 30 51.450

120.500 5 30 36.015

84.035 6 - 84.035

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 42/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

LINEARNA METODA S SPREMENJENIMI STOPNJAMI


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide130-n.jpg)

Vnaprej določimo kolik del vrednosti DS želimo amortizirati v prvi polovici


življenjske dobe in kakšen del v drugi polovici.
Iz tega sledi, da je za prvo polovico življenjske dobe DS drugačna
amortizacijska stopnja kot za drugo polovico.

Amortizacijska osnova = 500.000 €

Življenjska doba = 10 let

V prvi polovici življenjske dobe amortizirati ¾ vrednosti

1. ¾ amortizac. osnove = 500.000 € * ¾ = 375.000 €

2. Letna amortizacija v 1. polovici življenjske dobe je:

375.000 €/5 let = 75.000 €/leto

3. Letna amortizacija v 2. pol. življenjske dobe je:

(500.000 € – 375.000 €) / 5 let = 25.000 €/leto

II. FUNKCIONALNE METODE AMORTIZIRANJA


(https://image2.slideserve.com/4728785/ii-funkcionalne-metode-
amortiziranja-n.jpg)
Predpostavka:

Življenjska dobadelovnega sredstva je odvisna le od njihove fizične


vzdržljivosti, oz. od intenzivnosti njihovega izkoriščanja.

Zato obstaja odvisnost med obsegom dejanskega izkoriščanja delovnih


sredstev in višino letne amortizacijske stopnje delovnega sredstva.
Obseg proizvodnje ne vpliva na višino amortizacije, ki jo mora nositi
posamezen proizvod.
Amortizacija na enoto proizvoda je stalna.
Letni znesek amortizacije je odvisen od obsega skupne proizvodnje.

PROIZVODNA METODA AMORTIZIRANJAje najbolj poznana med


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide132-n.jpg) funkcionalnimi
metodami.Uporabna je tam, kjer logično izhajamo iz predpostavke, da je
življenjskadoba DS odvisna zlasti od obsega njegovega izkoriščanja (npr.
vozilo).

Najprej izračunamo koliko znaša amortizacija na posamezen proizvod,

ki ga izdelujemo s pomočjo določenega DS v njegovi življenjski dobi.

Amortizacijska osnova

Amortizacija / enoto izdelka =

Ocenjeno število izdelkov v

življenjski dobi del. sredstva

Letna amortizacija je potem:

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 43/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Letna amortizacija (=A) = Amortizacija na enoto izdelka * število izdelkov v letu

PROIZVODNA METODA(primer izračuna amortizacije)


(https://image2.slideserve.com/4728785/proizvodna-metoda-
primer-izra-una-amortizacije-n.jpg)
Amortizacijska osnova (nabavna vrednost) = 500.000 €

Ocenjeno število izdelkov v življenjski dobi = 100.000 €

Število izdelkov v enem letu = 8.000 €

Amortizacija na izdelek = 500.000 € / 100.000 kom = 5 €/kom.

Letna amortizacija = 5 €/kom * 8.000 kom. = 40.000 €

KOMBINIRANE METODE AMORTIZIRANJA


(https://image2.slideserve.com/4728785/kombinirane-metode-
amortiziranja-n.jpg)
LINEARNO – PROIZVODNA METODA

Letni znesek amortizacije DS izračunamo po linearni metodi.


Ta znesek nato popravimo s količnikom, ki je določen z razmerjem med
dejansko in normalno stopnjo izkoriščanja delovnega sredstva.

amortizacijska osnova

Letna amortizacija = * količnik

življenjska doba

dejanska stopnja izkoriščanja

Količnik =

normalna stopnja izkoriščanja

IZRAČUN AMORTIZACIJE PO LINEARNO-PROIZVODNI METODI


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-amortizacije-po-
linearno-proizvodni-metodi-n.jpg)
IZRAČUN:

Amortizacijska osnova = 500.000 €

Življenjska doba = 10 let Amst = 100% / življ. doba= 100%/10=10%

Normalna stopnja izkoriščanja DS = 10.000 kom./leto

Dejanska stopnja izkoriščanja DS = 8.000 kom./leto

Količnik = (8.000 kom./leto) / (10.000 kom/leto) = 0,8

Letna amortizacija = (500.000 € / 10let) * 0,8 =

= 40.000 €

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 44/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

STROŠKI DELOVNIH PREDMETOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/stro-ki-delovnih-
predmetov-n.jpg)
Na splošno velja, da poslovni sistem ugotovi stroške delovnih predmetov
tako, da pomnoži njihove porabljene količine z ustreznimi cenami.
Vprašanje je katere cene so ustrezne?
Poslovni sistem ima pri izbiri cen VSAJ štiri možnosti:

- prve nabavne cene (FIFO) – priporočljivo po SRS

- povprečne nabavne cene (drseče nabavne cene)

- zadnje nabavne cene (LIFO)

- stalne planske cene

1.Metoda prvih nabavnih cen – FIFO (first in, first out)


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide137-n.jpg) metoda.Najprej
porabimo tiste enote, ki jih najprej nabavimo.Nabavo vrednotimo po
vsakokratnih dejanskih nabavnih cenah, porabo pa po enakem vrstnem redu
kot so se povečevale.

2. Metoda zadnjih nabavnih cen – LIFO (last in, first out) metoda.

Material, ki smo ga nazadnje nabavili, najprej vzamemo iz

zalog. Nabavo vrednotimo po vsakokratnih nabavnih cenah,

porabo pa po zadnjih nabavnih cenah.

3. Metoda povprečnih cen.

Tehtane povpreč. cene = (vred.začetne zaloge * vrednost nabav) /

/ (količ. začetne zaloge * količina nabav)

4. Metoda planskih cen.

Planska cena je dana in vnaprej določena.

STROŠKI Z VIDIKA SPREMINJANJA OBSEGA POSLOVANJA


(https://image2.slideserve.com/4728785/stro-ki-z-vidika-
spreminjanja-obsega-poslovanja-n.jpg)
Vsi stroški se ne obnašajo enako, če se spreminja obseg poslovanja.
Z vidika spreminjanja obsega poslovanja ločimo:

- nespremenljive (stalne ali fiksne) stroške,

- spremenljive (variabilne) stroške.

STALNI (FIKSNI) STROŠKI(absolutno fiksni stroški)


(https://image2.slideserve.com/4728785/stalni-fiksni-stro-ki-
absolutno-fiksni-stro-ki-n.jpg)
Nastajajo v določenem enakem obdobju v stalni višini, ne glede na
obseg proizvodnje (poslovanja).
Med te stroške lahko uvrščamo:

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 45/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

- amortizacijo delovnih sredstev (obračunana po časovni metodi),

- plače delavcev, če niso oblikovane po učinku,

- stroške ogrevanja poslovnih prostorov,

- najemnine,

- stroške razsvetljave,

- razne članarine itd.

Skupni fiksni stroški ostajajo isti, stroški na enoto proizvoda pa padajo pri
povečevanju proizvodnje (poslovanja).

stroški (https://image2.slideserve.com/4728785/slide140-n.jpg)

stroški

60

CFS

50

6.000

40

PFS

30

20

10

100

400

500

200

300

400

500

200

300

100

Količina učinka

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 46/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Količina učinka

celotni absolutno fiksni stroški

povprečni absolutno fiksni stroški

RELATIVNO FIKSNI (STALNI) STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/relativno-fiksni-stalni-
stro-ki-n.jpg)
Poslovni sistem je opremljeno za nek določen obseg poslovanja. Če
hoče še povečati obseg poslovanja mora nabaviti nova DS, zaposliti
dodatne delavce itd. To pomeni dodatne, višje stroške amortizacije, plač
ipd.
Te dodatne stroške imenujemo relativno stalne (fiksne) stroške.

Celotni relativno fiksni stroški in možni obseg dejavnosti


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide143-n.jpg)

Celotni stalni stroški

IV. območje - obseg

III. območje - obseg

II. področje - obseg

I. področje - obseg

omejeno stalni stroški

10

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 47/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

11

obseg dejavnosti

celotni stalni (https://image2.slideserve.com/4728785/slide144-n.jpg)

stroški

NEPRILAGODLJIVOST ALI REMANENTNOST

STALNIH STROŠKOV

remanenca

remanenca

remanenca

remanenca

10

obseg

dejavnosti

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 48/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

JALOVI STROŠKI (https://image2.slideserve.com/4728785/jalovi-


stro-ki-n.jpg)
JALOVI STROŠKI so tisti del stalnih stroškov,ki preveč

obremenjuje poslovanje – npr. če zmogljivosti niso v celoti

izkoriščene.

Primer: polna kapaciteta delno izkoriščena

CFS 40.000 € (40.000 €)

Količina učinkov pri največjem obsegu

poslovanja 8.000 enot ( 5.000 €)

PFS 5 €/enoto ( 8 €/enoto)

Če bi namesto 8.000 enot proizvajali le 5.000 enot, bi bili PFS

8 €/enoto. Razliko med 5 € in 8 € imenujemo jalov strošek.

JALOVI STROŠKI (https://image2.slideserve.com/4728785/slide146-n.jpg)

povprečni

fiksni stroški

PFS

PFS

(Q dejanska)

jalovi stroški

na enoto

PFS

(Q max)

Qdejanski

Qmax

količina

učinkov

OPORTUNITETNI STROŠKI
(https://image2.slideserve.com/4728785/oportunitetni-stro-ki-
n.jpg)
so povezani z možnostjo izbire različnih variant

proizvodnje. So stroški izgubljene priložnosti.

Primer: Imamo možnost investiranja v projekt A ali v projekt B.

Pri obeh so stroški investicije enaki. Projekt A prinese 150.000 €,

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 49/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

projekt B pa 200.000 € dobička. Če izberemo projekt A izgubimo

dobiček projekta B in obratno. To pomeni, da bo pri projektu A 200.000

€ oportunitetni strošek izgubljenega dobička projekta B in obratno.

SPREMENLJIVI (VARIABILNI) STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/spremenljivi-variabilni-
stro-ki-n.jpg)
So stroški, ki se na določen način spreminjajo hkrati s spreminjanjem
obsega proizvodnje (poslovanja).
Po naravi spreminjanja jih delimo na:

- sorazmerne ali proporcionalne,

- napredujoče ali progresivne,

- nazadujoče ali degresivne.

PROPORCIONALNO VARIABILNI STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/proporcionalno-
variabilni-stro-ki-n.jpg)
So tisti, ki se enakomerno povečujejo s povečevanjem obsega
poslovanja.
Na enoto proizvoda so enaki, ne glede na obseg proizvodnje.

Obseg proizvodnje Spremenljivi stroški €

Na enoto Skupaj

0 komadov 0 0

50 komadov 4,0 200

100 komadov 4,0 400

150 komadov 4,0 600

200 komadov 4,0 800

stroški € (https://image2.slideserve.com/4728785/slide150-n.jpg)

stroški €

1.400

1.200

1.000

PVS

800

50

600

CVS

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 50/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

400

200

50

100

150

200

300

350

50

100

150

200

250

250

300

350

Količina učinkov

Količina učinkov

Celotni proporcionalno

variabilni stroški

Povprečni proporcionalno

variabilni stroški

PROGRESIVNO VARIABILNI STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/progresivno-variabilni-
stro-ki-n.jpg)
Naraščajo hitreje kot obseg proizvodnje (poslovanja).
Največkrat se pojavijo, ko podjetje posluje na zgornjih mejah svojih
zmogljivosti, kar običajno pomeni povečanje nadur, večjo obrabo
delovnih sredstev, nenormalno velike nabave delovnih predmetov,
povpraševanje po dodatnih transportnih storitvah, ki jih je treba običajno
plačati več, kot pa tiste, ki so povezani z “normalnim” obsegom
poslovanja, itd.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 51/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Primer gibanja progresivno variabilnih stroškov


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-gibanja-
progresivno-variabilnih-stro-kov-n.jpg)
Obseg proizvodnje Skupni progresivni Povprečni progresivni

( v komadih) variabilni stroški (v €) variabilni stroški (v € / komad)

123=2:1

350 3.650 10,43

400 4.320 10,80

450 5.000 11,11

470 5.700 12,13

480 6.500 13,54

490 7.400 15.10

Stroški (https://image2.slideserve.com/4728785/slide153-n.jpg)

Stroški

20.000

40

CVS

15.000

14.000

30

10.000

9.000

20

PVS

5.000

2.000

100

200

300

500

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 52/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

100

300

400

500

400

200

Količina učinkov

Količina učinkov

Celotni napredujoči variabilni stroški

Povprečni napredujoči variabilni stroški

NAZADUJOČI ALI DEGRESIVNOVARIABILNI STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/nazadujo-i-ali-
degresivno-variabilni-stro-ki-n.jpg)
Stroški sicer naraščajo s povečevanjem obsega poslovanja,

toda naraščajo počasneje kot se povečuje poslovanje.

Takšni stroški so lahko stroški porabljene energije, stroški

transporta, če pri prevozu na daljše relacije ali zaradi večjih

količin učinkov dobimo pri prevoznikih ustrezne popuste.

Primer degresivnih ali nazadujočih stroškov:


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-degresivnih-ali-
nazadujo-ih-stro-kov-n.jpg)
Obseg Celotni variabilni Povprečni variabilni

proizvodnje stroški v € stroški v €

00-

100 7.000 70,0

200 8.800 44,0

300 10.300 34,3

400 11.500 28,7

500 12.500 25,0

600 13.200 22,0

NAZADUJOČI ALI DEGRESIVNI STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide156-n.jpg)

Stroški

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 53/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Stroški

15.000

14.000

13.000

10.000

CVS

8.800

60

50

7.000

40

PVS

5.000

30

20

10

200

400

500

600

700

800

100

200

300

400

500

600

800

100

300

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 54/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

700

Količina učinkov

Količina učinkov

Povprečni degresivno variabilni stroški

Celotni degresivno variabilni stroški

RAZLIČNE FAZE GIBANJA VARIABILNIH STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/razli-ne-faze-gibanja-
variabilnih-stro-kov-n.jpg)
Primer:

Obseg Celotni variabilni Povprečni variabilni

proizvodnje stroški v € stroški v €

00-

100 5.000 50,0

200 8.000 40,0

300 11.000 36,7

400 15.000 37,5

500 19.000 38,0

600 26.000 43,3

700 34.000 48,6

Stroški € (https://image2.slideserve.com/4728785/slide158-n.jpg)

Stroški €

70.000

60.000

70

50.000

60

CVS

50

40.000

40

30.000

30

PVS

20.000
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 55/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

20

10.000

10

100

300

500

700

900

100

300

500

700

900

Količina učinkov

Količina učinkov

Celotni skupni variabilni stroški

Povprečni skupni variabilni stroški

DODATNI IN MEJNI STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/dodatni-in-mejni-stro-ki-
n.jpg)

DODATNI STROŠKI
(https://image2.slideserve.com/4728785/dodatni-stro-ki-n.jpg)
DODATNI STROŠKIso stroški, ki so potrebni za

proizvodnjo dodatnih učinkov ali storitev.

Npr. proizvodnja dveh učinkov nas stane 51.000 €,

proizvodnja sedmih učinkov pa 80.000 €. Dodatni stroški

proizvodnje za večji obseg poslovanja (+ 5 proizvodov) so

29.000 €.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 56/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

MEJNI STROŠKI (https://image2.slideserve.com/4728785/mejni-


stro-ki-n.jpg)
MEJNI STROŠKI (MC) so prirastek celotnih stroškov, ki jih

ima podjetje zaradi proizvodnje dodatne enote proizvodnje.

Ker se stalni stroški z večanjem obsega proizvodnje ne

spreminjajo, so mejni stroški v bistvu prirastek variabilnih

stroškov zaradi dodatno proizvedene enote.

MC = TCn – TCn-1 = (FC+VC)n – (FC+VC)n-1 = VCn – VCn-1

Mejni stroški so torej stroški, ki jih povzroči izdelava dodatne

enote proizvoda ali storitve.

POVPREČNI STROŠKI ALI STROŠKI NA ENOTO


(https://image2.slideserve.com/4728785/povpre-ni-stro-ki-ali-
stro-ki-na-enoto-n.jpg)
Povprečne stroške na enoto delimo na:

Povprečne stalne ali fiksne stroške

(PFS = CFS / Q)

Povprečne spremenljive ali variabilne stroške

(PVS =CVS / Q)

Povprečne skupne stroške

(PS = CS / Q)

POVPREČNI STALNI STROŠKI so celotni stalni stroški,


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide163-n.jpg) deljeni s
količino proizvoda. Z večanjem obsega proizvodnje padajo, saj so celotni stalni
stroški konstantni.
POVPREČNI SPREMENLJIVI STROŠKI so celotni spremenljivi stroški,
deljeni s količino proizvoda.
POVPREČNI STROŠKI pa so celotni stroški, deljeni s količino
proizvodnje.

CELOTNI ALI SKUPNI STROŠKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/celotni-ali-skupni-stro-
ki-n.jpg)
Vsoto stalnih (fiksnih) stroškov in spremenljivih (variabilnih) stroškov

imenujemo celotne ali skupne stroške. CS = FS + VS.

Ker poznamo različne stalne in različne spremenljive stroške, bo tudi

gibanje skupnih stroškov različno.

Večji je delež stalnih stroškov v skupnih stroškov bolj je prisotna

degresija skupnih stroškov na enoto učinka, če se veča obseg


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 57/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

poslovanja. Kadar je delež spremenljivih stroškov prevladujoč v

skupnih stroških, bodo ti imeli več značilnosti spremenljivih stroškov.

GIBANJE CELOTNIH STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/gibanje-celotnih-stro-
kov-n.jpg)
Q FS CVS SS PFS PVS PS

0 6.000 0 6.000 - - -

100 6.000 2.000 8.000 60 20 80

200 6.000 4.000 10.000 30 20 50

300 6.000 6.000 12.000 20 20 40

400 6.000 8.000 14.000 15 20 35

500 6.000 10.000 16.000 12 20 32

Izračun celotnih, povprečnih celotnih in mejnih stroškov


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-celotnih-povpre-
nih-celotnih-in-mejnih-stro-kov-v-n.jpg) (v €)

Povprečni skupni stroški (https://image2.slideserve.com/4728785/slide167-


n.jpg)

povprečno neomejeno
stalni stroški in povprečno
proporcionalno spremenljivi
stroški

Celotni skupni stroški

-celotni neomejeno stalni

stroški + proporcionalno

spremenljivi stroški

Stroški €

Stroški €

CS

16.000

80

70

CFS

60

10.000

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 58/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

PS

50

40

CVS

30

5.000

20

PVS

10

PFS

100

200

300

400

500

100

200

300

400

500

Količina učinkov

Količina učinkov

RAZLIČNI OBSEG POSLOVANJA IN GIBANJE STROŠKOV --


(https://image2.slideserve.com/4728785/razli-ni-obseg-
poslovanja-in-gibanje-stro-kov-progresija-spremenljivih-stro-
kov-n.jpg) PROGRESIJASPREMENLJIVIH STROŠKOV
Q FS CVS CS PFS PVS PS

0 6.000 0 6.000 - - -

100 6.000 3.000 9.000 60 30 90

200 6.000 8.000 14.000 30 40 70

300 6.000 15.000 21.000 20 50 70

400 6.000 24.000 30.000 15 60 75

500 6.000 35.000 41.000 12 70 82


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 59/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

600 6.000 48.000 54.000 10 80 90

700 6.000 70.000 76.000 9 100 109

Stroški € (https://image2.slideserve.com/4728785/slide169-n.jpg)

Stroški €

110

80.000

100

mejni stroški

90

PS

80

60.000

70

60

40.000

CS

50

PVS

CVS

40

30

20.000

20

PFS

CFS

10.000

10

6.000

100

200

400

500

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 60/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

600

100

300

400

500

600

700

300

700

200

Količina outputa

Količina outputa

Celotni skupni stroški = celotni absolutno stalni

+ celotni progresivno variabilni stroški

Povprečni skupni stroški = povprečni

absolutno fiksni + povprečno progresivni

variabilni stroški

Povprečni fiksni stroški (PFS) padajo in se pri velikem


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide170-n.jpg) obsegu
poslovanja
bližajo abcisni osi.

Povprečni variabilni stroški (PVS) imajo blago, povprečni celotni stroški

(PS) pa izrazito obliko črke U.

Da je tako je razlog v tem, da povprečni stroški sprva padajo zaradi

padajočih povprečnih fiksnih stroškov, ki prevladujejo v strukturi povprečnih

stroškov pri nizkih obsegih poslovanja. Z večanjem obsega poslovanja

začnejo prevladovati v strukturi stroškov naraščajoči povprečni variabilni

stroški, ki potegnejo krivuljo povprečnih stroškov navzgor.

Ker se z naraščanjem obsega poslovanja povprečni fiksni stroški zelo

znižajo to povzroči približevanje krivulj povprečnih variabilnih stroškov (PVS)

in povprečnih stroškov.

Mejni stroški gredo skozi minimum krivulj PVS in PS. Dokler so MS manjši

od PS le-ti padajo, ko pa postanejo MS večji od PS, pa PS naraščajo.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 61/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

RAZLIČNI OBSEG POSLOVANJA IN GIBANJE STROŠKOV –-


(https://image2.slideserve.com/4728785/razli-ni-obseg-
poslovanja-in-gibanje-stro-kov-degresija-spremenljivih-stro-kov-
n.jpg) DEGRESIJA SPREMENLJIVIH STROŠKOV
Q FS CVS CS PFS PVS PS

0 6.000 0 6.000 - - -

100 6.000 5.000 11.000 60,0 50,6 110,0

200 6.000 8.500 14.500 30,0 42,5 72,5

300 6.000 10.500 16.500 20,0 35,0 55,0

400 6.000 12.000 18.000 15,0 30,0 45,0

500 6.000 12.500 18.500 12,0 25,0 37,0

600 6.000 13.500 19.500 10,0 22,5 32,5

700 6.000 14.500 20.500 8,6 20,7 29,3

stroški € (https://image2.slideserve.com/4728785/slide172-n.jpg)

stroški €

130

20.000

100

CS

90

80

15.000

70

CVS

PS

60

10.000

50

40

CFS

6.000

30

5.000

PVS

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 62/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

20

PFS

10

100

300

400

500

600

700

100

200

700

200

300

400

500

600

Količina outputa

Količina outputa

Povprečno skupni stroški = povprečno

absolutni fiksni stroški + povprečno

degresivno variabilni stroški

Celotni skupni stroški = celotni absolutno

fiksni stroški + degresivno variabilni stroški

D E L O IN STROŠKI DELA
(https://image2.slideserve.com/4728785/d-e-l-o-in-stro-ki-dela-
n.jpg)
V gospodarskem pomenu je delo zavestno, vnaprej premišljeno in
smotrno človekovo delovanje, ki ga opravljamo, da bi dosegli določene
gospodarske cilje. Ni vsako delo že delo v gospodarskem pomenu
besede.
Dela v gospodarskem smislu ni brez zaposlenih ljudi. Da pa bi ti lahko
delali, morajo imeti za vsakokratno delo potrebne fizične in umske
sposobnosti. O teh sposobnostih govorimo pri zaposlenih kot o njihovi
delovni sili.
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 63/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Ko razlikujemo fizično in umsko delo, le poudarjamo kakšna poraba


delovne sile ali energije prevladuje. Popolna delitev med umskim in
fizičnim delom pa sploh ni mogoča, ker sta ti dve stvari med seboj
povezani. Vprašanje je le, kateri del prevladuje.

STROŠKI DELA (https://image2.slideserve.com/4728785/stro-ki-


dela-n.jpg)
Strošek dela ni enostavno zmnožek potroška in

cene. Cena dela ni vezana samo na potrošek delovne

sile (kako bi jo ugotavljali?) ampak na rezultat , ki ga

podjetje dobi s trošenjem delovne sile.

Iz teorije proizvodne funkcije vemo, da je proizvodnjo

mogoče povečati:

z delom v daljšem delovnem času ali pa


z intenzivnejšim delom

Če to drži za proizvodnjo kot celoto in porabo prvin

proizvodnega procesa, potem drži to tudi za delo kot prvino

tega procesa.

Če to odvisnost izrazimo matematično, dobimo:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide175-n.jpg)
U = Ue x K

kjer je:

U = celotni učinek (celotna plača)

Ue = učinek na enoto (npr. plačilo za posamezni proizvod)

K = količina učinkov (skupna količina proizvodov v določeni časovni enoti)

Količina proizvodov je odvisna od intenzivnosti (d) in trajanja dela (t),

torej je K = f(d,t), funkcija stroškov dela pa bo: SU = CUe x K, kjer je

SU = strošek dela za celotne učinke

CUe = cena učinka na enoto

Stroški dela so odvisni od cene dela za določen učinek na enoto

in od količine teh učinkov.

Strošek dela je odvisen tudi od ponudbe in povpraševanja


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide176-n.jpg) delovne sile na trgu.

Odvisen je tudi od družbenih konvencij (kolektivne pogodbe).

Na višino stroška dela vplivajo sestavljenost dela, količina dela, kakovost dela
in rezultat dela, vrednost enote opravljenega dela.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 64/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Plača zaposlenega je odvisna predvsem od učinka njegovega dela, pa tudi od


zneskov iz drugih naslovov.

VRSTE PLAČ IN DODATKI PO NAŠI ZAKONODAJI


(https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-pla-in-dodatki-po-
na-i-zakonodaji-n.jpg)
VRSTE PLAČ

osnovna plača - je fiksen del plače, ki je določen glede na zahtevnost


dela, za katerega je posameznik sklenil pogodbo o zaposlitvi.
izhodiščna plača – je najnižji znesek plače, ki ga lahko zaposleni dobi
glede na stopnjo njegove izobrazbe.
minimalna plača – je najnižja z zakonom predpisana plača, ki jo lahko
prejme zaposleni za delo za polni delovni čas.
bruto plača - je neto plača + akontacije dohodnine + socialni prispevki, ki
jih plača zaposleni.
neto plača – je plača, ki je nakazana na TRR.

DODATKI (https://image2.slideserve.com/4728785/slide178-n.jpg)

za delovno uspešnost,

za nočno delo,

za delo preko polnega delovnega časa,

za delo v nedeljo, za praznike in dela proste dneve,

za delovno dobo

POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

za prehrano med delom,

za prevoz na delo in z dela,

povračilo stroškov, ki jih ima zaposleni v zvezi opravljanja določenih del in

nalog na službenem potovanju.

DRUGI PREJEMKI (https://image2.slideserve.com/4728785/slide179-n.jpg)

regres za letni dopust,


jubilejna nagrada,
odpravnina,
solidarnostna pomoč,
plačilo za poslovno uspešnost,
trinajsta plača,
božičnica.

PLAČEVANJE DELA- po času- po učinku


(https://image2.slideserve.com/4728785/pla-evanje-dela-po-asu-
po-u-inku-n.jpg)
Plačevanje po učinku

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 65/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

1. Po količinskem učinku:

- plačevanje po normi,

- plačevanje po akordu,

- plačevanje po enoti proizvoda.

2. Po ekonomskem učinku:

- plačevanje po delnih ekonomskih učinkih,

- plačevanje po skupnem ekonomskem učinku.

SISTEM PLAČEVANJA PO ČASU


(https://image2.slideserve.com/4728785/sistem-pla-evanja-po-
asu-n.jpg)
Osnovno merilo za višino plačila delavca je njegova prisotnost na
delovnem mestu in zahtevnost njegovega dela. Čas prisotnosti delavca

običajno merimo z urami in dnevi, plačilo za časovno enoto določene

zahtevnosti dela pa je izraženo s tarifo, ki je izražena v denarju.

Tarifa upošteva več elementov dela, od stopnje sestavljenosti dela,

odgovornosti, napora do delovnih pogojev, kamor štejemo svetlobo, ropot,


temperaturo, prah ipd.

Višina plačila za posameznega delavca je zmnožek števila časovnih enot


prisotnosti na delu in tarife za časovno enoto.

Plačilo = število časovnih enot prisotnosti x tarifa za časovno enoto

SISTEMI PLAČEVANJA PO UČINKUSISTEMI PLAČEVANJA PO


(https://image2.slideserve.com/4728785/sistemi-pla-evanja-po-u-
inku-sistemi-pla-evanja-po-koli-inskih-u-inkih-n.jpg) KOLIČINSKIH
UČINKIH
PLAČEVANJE PO NORMI

Norma je vnaprej predpisan količinski učinek dela v enoti časa pri določenih
tehničnih in organizacijskih pogojih dela in pomeni, če delavec izpolni normo,
prejme normalen zaslužek.

Norma je lahko količinska ali časovna.


Pri količinski normi ima delavec predpisano količino učinkov
(proizvodov), ki jih mora narediti v neki časovni enoti.
Pri časovni normi pa je navedeno, koliko časa lahko porabi delavec za
izdelavo enote delovnega učinka. Plačilo izračunamo tako, da učinke
dela s pomočjo norme pretvorimo v norma ure, kar pomeni, da učinke
izrazimo v urah, ki so bile potrebne za njihovo izdelavo.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 66/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

PLAČEVANJE PO AKORDU
(https://image2.slideserve.com/4728785/pla-evanje-po-akordu-
n.jpg)
Pri akordu se delavec in delodajalec dogovorita, kakšen mora biti učinek

dela in kakšno bo plačilo za ta učinek. Delodajalca pri tem ne zanima kdaj

in kako bo delavec delal, pomembno je, da bo delo opravljeno v roku in v

kvaliteti kot sta se dogovorila. Višina plačila seveda upošteva splošno

priznane normative za posamezna dela (npr. cena za polaganje m2

keramičnih ploščic, cena beljenja m2 ustrezne površine ipd.)

SISTEMI PLAČEVANJA PO EKONOMSKIH UČINKIHA:


PLAČEVANJE PO
(https://image2.slideserve.com/4728785/sistemi-pla-evanja-po-
ekonomskih-u-inkih-a-pla-evanje-po-delnih-ekonomskih-u-inkih-
n.jpg) DELNIH EKONOMSKIH UČINKIH
Pri plačevanju po delnih ekonomskih učinkih je delavčev zaslužek le
delno povezan z ekonomskim rezultatom podjetja.
Ker je v sistemih plačevanja po količinskih učinkih zanemarjena
kakovost, lahko podjetje uvede posebno premijo na kakovost izdelka in
delavec, ki bo dosegel nadpovprečno kakovost bo upravičen do
posebnega dodatka za kakovost.
Podobno lahko obstaja posebna premija za gospodarnost, t.j. za
varčevanje s surovinami in ostalimi materiali, ali nagrade za predloge za
racionalizacijo itd.

B: PLAČEVANJE PO SKUPNEM EKONOMSKEM UČINKU


(https://image2.slideserve.com/4728785/b-pla-evanje-po-
skupnem-ekonomskem-u-inku-n.jpg)
Za ta sistem plačevanja je značilno, da zaslužek delavca veže na
dosežen dobiček podjetja. Običajno je ta sistem dopolnilo nekemu
drugemu temeljnemu sitemu plačevanja delavcev.
Navadno je ključ za razdelitev dela dobička, ki je namenjen delavcem,
višina plač, ki jih delavci prejemajo po osnovnem sistemu plačevanja.

RAZVRŠČANJE STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIHstroške


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide186-n.jpg) razvrščamo na
stroškovna mesta, da bi ugotovilivzroke kjeinzakajstroški sploh nastanejo in
kdo je odgovoren zanje.

Delimo jih na:

proizvodna delovna mesta,


neproizvodna delovna mesta, oziroma na:
SM temeljnih dejavnosti,
SM pomožnih dejavnosti, proizvodna stroškovna mesta
SM stranskih dejavnosti,
SM nabavne dejavnosti,

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 67/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

SM prodajne dejavnosti, neproizvodna stroškovna mesta


SM upravne dejavnosti.

direktni ali neposredni in indirektni ali posredni (splošni) stroški

RAZVRŠČANJE STROŠKOV PO STROŠKOVNIH NOSILCIH


(https://image2.slideserve.com/4728785/razvr-anje-stro-kov-po-
stro-kovnih-nosilcih-n.jpg)
Vsi učinki (proizvodi) ali storitve, ki jih poslovni sistem proizvede so

stroškovni nosilci (končni ali začasni).

direktni ali neposredni stroški in


indirektni ali posredni stroški, ki jih razporejamo na stroškovne nosilce s
pomočjo ključev ali koeficientov.

Koeficient dodatka splošnih stroškov = (splošni stroški / osnova) * 100

Problem je lahko določitev osnove.

KALKULACIJE
(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacije-n.jpg)
Kalkulacija je računski postopek razporejanja stroškov na stroškovne

nosilce in izračunavanja lastne cene učinkov ali storitev.

Poenostavljena struktura lastne cene:

1. Stroški pravih predmetov dela

2. Stroški neposrednega (izdelavnega) dela

3. Amortizacija (v primeru, da je direktni strošek)

4. Posredni stroški izdelave (obratna režija)

5. Posredni stroški nabave, prodaje in uprave

6. Lastna cena (stroškovna cena)

7. Dobiček na enoto

8. Prodajna cena

9. Davek na dodano vrednost

10. Prodajna cena z DDV

VRSTE KALKULACIJ
(https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-kalkulacij-n.jpg)
PO ČASU

- predhodne ali planske;

- sprotne ali tekoče;

- naknadne ali obračunske.

PO OBSEGU

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 68/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

- posamične ali individualne;

- zbirne kalkulacije.

PO VRSTI CENE

- kalkulacije prodajne cene;

- kalkulacije nabavne cene;

- kalkulacije proizvodne cene…

STANDARDNE METODE KALKULACIJ


(https://image2.slideserve.com/4728785/standardne-metode-
kalkulacij-n.jpg)
1. Delitvena kalkulacija stroškov

2. Kalkulacija stroškov z dodatki posrednih stroškov

Ad 1: a) enostavna delitvena kalkulacija,

b) sestavljena ali razčlenjena po stroškovnih

mestih,

c) kalkulacija stroškov z enakovrednimi

(ekvivalentnimi) števili.

ENOSTAVNA DELITVENA KALKULACIJA


(https://image2.slideserve.com/4728785/enostavna-delitvena-
kalkulacija-n.jpg)
- kadar so vsi stroški neposredni (direktni),

- kadar so vsi učinki (proizvodi) enaki (homogena proizvodnja),

- za delitvene kalkulacije nasploh velja, da zadostuje že poznavanje

skupnih stroškov, ki jih ni potrebno deliti na neposredne in posredne.

LC = vsi nastali stroški / proizvedena količina

Primer enostavne delitvene kalkulacije


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-enostavne-
delitvene-kalkulacije-n.jpg)
Uporabljamo jo, kadar proizvajamo samo eno vrsto proizvoda ali storitve
( = en stroškovni nosilec)

celotni stroški

povprečni strošek = --------------------

Primer: 1000 kom. izdelkov nas stane 600.000 €. V teh celotnih stroških
so materialni stroški 35%, stroški amortizacije 10%, plače 30%, ostalo so
drugi stroški.

Izračunajte povprečne stroške proizvodnje in njeno sestavo.


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 69/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Enostavna delitvena kalkulacija


(https://image2.slideserve.com/4728785/enostavna-delitvena-
kalkulacija1-n.jpg)

SESTAVLJENA ALI RAZČLENJENA DELITVENAKALKULACIJA


(FAZNA (https://image2.slideserve.com/4728785/sestavljena-ali-
raz-lenjena-delitvena-kalkulacija-fazna-delitvena-kalkulacija-
n.jpg) DELITVENA KALKULACIJA)
- kadar je proizvodni proces enovrsten in organiziran v zaporednih

fazah,

- kalkulacija sledi stroškom po fazah poslovnega procesa ali

po mestih nastanka.

Seštejemo stroške po fazah proizvodnje in jih razporedimo na

proizvedene količine učinkov ali storitev:

LC = DS1k + DS2k +………….DSkk / Q

ali pa seštejemo LC posameznih faz (LC1 + LC2 +….LCn)

Uporabljamo, kadar proizvajamo samo en izdelek ali storitev


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide195-n.jpg) (= en
stroškovni nosilec), vendar je proizvodnja potekala v fazah, ki jih je mogoče
stroškovno zaokroženo spremljati.
Primer: podjetje proizvaja 60 kom izdelkov v 3 fazah in sicer 12.000 €
stroškov nastane v 1. fazi, 36.000 € v 2. fazi in 18.000 € v 3. fazi.

Fazna delitvena kalkulacija


(https://image2.slideserve.com/4728785/fazna-delitvena-
kalkulacija-n.jpg)

KALKULACIJA Z ENAKOVREDNIMI ŠTEVILI(POGOJNE ENOTE)


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-z-
enakovrednimi-tevili-pogojne-enote-n.jpg)
- Uporabljamo jo pri proizvodnji raznovrstnih učinkov, ko vsi učinki

enakomerno prehajajo preko vseh stroškovnih mest in za katere

velja, da obstajajo med višinami stroškov, ki jih povzroča proizvodnja

posamezne enote različnih vrst proizvodov, neka stalna razmerja.

Najprej izoblikujemo ceno pogojne enote (Cpe) na osnovi razmerij

medstroški:

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 70/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Cpe = celotni stroški / količina pogojnih enot (Qpe)

- LC izračunamo, da LCpe pomnožimo z ustreznim enakovrednim

številom: LC = Cpe* a

PRIMER KALKULACIJE Z ENAKOVREDNIMI ŠTEVILI


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide198-n.jpg)
Podjetje proizvaja tri vrste podobnih proizvodov A, B in C. Proizvoda vrste A
naredi

500 ton, proizvoda vrste B 200 ton in proizvoda vrste C prav tako 200 ton.

Proizvoda vrste B naredi 20% manj kot proizvoda vrste A, proizvoda vrste C pa

naredi 30% manj kot proizvoda A. Stroški celotne proizvodnje vseh treh vrst

proizvodov so bili 1,400.000 €. Izračunajte lastne cene posameznih vrst


proizvodov

(A,B,C).

Glede na podatke vzamemo kot pogojno enoto proizvod vrste A.

Vrsta Q Enakovredna Količina v pogojnih Stroški Lastna cena €

proizvoda števila enotah

123456

A 500 1 500 875.000 1.750,00

B 200 0,8 160 280.000 1.400,00

C 2 00 0,7 140 245.000 1.225,00

SKUPAJ 800 1,400.000

1,400.000 : 800 = 1.750

A: 500 x 1.750 = 875.000 C: 140 x 1.750 = 245.000

B: 160 x 1.750 = 280.000

KALKULACIJA LC VEZANIH UČINKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-lc-vezanih-u-
inkov-n.jpg)
Ta kalkulacija je primerna za poslovne sisteme, ki imajo glavni proizvod

in enega ali več stranskih. Glavnega učinka brez stranskih ni (sladkor

melasa). LC dobimo tako, da celotne stroške zmanjšamo za znesek, ki

je enak prodajni vrednosti stranskih učinkov. Ostale stroške nosi glavni

proizvod.

LCg = (CS – Cls) / Qg

Kjer je: LCg= LC glavnega učinka, CS = celotni stroški,

Cls = celotni izkupiček od stranskih učinkov

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 71/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Qg = proizvedena količina glavnega učinka

primer: (https://image2.slideserve.com/4728785/primer2-n.jpg)
Podjetje proizvede 850 količinskih enot glavnega

proizvoda, stranski proizvod pa proda za 70.000 €. Iz

obračuna stroškov vidimo, da so CS = 1,400.000 €.

celotni stroški 1,400.000 €

vrednost stranskega proizvoda 70.000 €

= stroški glavnega proizvoda 1,330.000 €

: količina glavnega proizvoda 850 enot

= LC količinske enote glavnega proizvoda 1.564,71 €

KALKULACIJA STROŠKOV Z DODATKI


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-stro-kov-z-
dodatki-n.jpg)
Kadar imamo opraviti z raznoliko proizvodnjo, kjer

posamezni izdelki niso primerljivi med seboj in so stroški

deljeni na direktne in indirektne.

Povprečni stroški stroškovnega nosilca=

direktni str. strošk. nosilca + določen delež indirektnih stroškov

= ----------------------------------------------------------------------

število enot stroškovnega nosilca

Poznamo več metod obračuna stroškov proizvodov z


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide202-n.jpg) dodatki, naj
navedemo samo tri:
Obračun stroškov s enotnim (preprostim) dodatkom
Obračun stroškov z ločenimi dodatki za vsako vrsto posrednih stroškov
Obračun stroškov z ločenimi dodatki za različne vrste neposrednih
velikosti

I. Kalkulacija z dodatki1.Metoda enotnega dodatka


(https://image2.slideserve.com/4728785/i-kalkulacija-z-dodatki-1-
metoda-enotnega-dodatka-n.jpg)
Pri kalkulaciji z enotnim dodatkom razporejamo vse indirektne stroške na
stroškovne nosilce po istem kriteriju ne glede na vrsto indirektnih
stroškov. Pri kalkulaciji z različnim dodatkom pa za vsako vrsto
indirektnega stroška izberemo drug ključ.
Primer: pri proizvodnji 500 enot izdelka X in 200 enot izdelka Y je nastalo
za 20.000 € celotnih skupnih stroškov. Proizvodnja izdelkov X je
povzročila 12.000 € direktnih stroškov (od tega 8.000 € za materialne
stroške in 4.000 € za direktne plače), proizvodnja Y pa 5.000 € direktnih

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 72/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

stroškov (od tega 3.000 € za materialne stroške in 2.000 € za direktne


plače).
Splošni stroški = 20.000 – 12.000 – 5.000 = 3.000 €
Za proizvod X je bilo porabljenih 450 strojnih ur, za Y 150 str. ur. Strojne
ure so osnova na kateri bomo razdelili SS.

Kalkulacija z dodatkiMetoda enotnega dodatka


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-z-dodatki-
metoda-enotnega-dodatka-n.jpg)
1. korak

Splošne stroške bomo razporedili na osnovi strojnih ur, ki so bile porabljene za


proizvodnjo izdelkov X in Y.

KALKULACIJA Z DODATKIMetoda enotnega dodatka


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-z-dodatki-
metoda-enotnega-dodatka1-n.jpg)
2. korak

celotni spl. stroški 3.000

K = --------------------------- = ------------- = 5 €/strojno uro (SU)

strojne ure X + str. ure Y 450 + 150

3. korak

Delež splošnih str. izdelka X = 5 €/SU x 450 SU =

2.250 €.

Delež spl. str. izdelka Y = 5 €/SU x 150 SU = 750 SIT

Kalkulacija z dodatkiMetoda enotnega dodatka


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-z-dodatki-
metoda-enotnega-dodatka2-n.jpg)
4. korak

Celotni skupni stroški izdelka X = 12.000 € + 2.250 € = 14.250 €

Celotni skupni stroški izdelka Y = 5.000 € + 750 € = 5.750 €

5. korak

Povprečni stroški izdelka X: 14.250 : 500 = 28.50 €

Povprečni stroški izdelka Y: 5.750: 200 = 28.75 €

Kalkulacija z dodatkiMetoda enotnega dodatka


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-z-dodatki-
metoda-enotnega-dodatka3-n.jpg)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 73/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

METODA ENOTNEGA DODATKA – VAJA št. 2


(https://image2.slideserve.com/4728785/metoda-enotnega-
dodatka-vaja-t-2-n.jpg)
Podjetje proizvaja dva proizvoda, za katera poznamo naslednje podatke:

Izračunaj lastne cene proizvodov A in B, če so za osnovo za razdelitev

splošnih stroškov vzeti vsi neposredni (direktni) stroški.

Izračun koeficienta porazdelitve K


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide209-n.jpg)
K = splošni stroški / osnova porazdelitve (v našem primeru so to direktni str.)

K = 45.000 / 50.000 = 0,9

S tem koeficientom pomnožimo vse direktne stroške (osnovo!) in dobimo:

Direktni stroški

Splošni stroški

A 10.800 9.000 19.800

B 13.500 11.700 25.200

Skupaj 45.000

LCA = 41.800 € / 2.000 kom. = 20,90 €/kom.


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide210-n.jpg)

LCB = 53.200 € / 3.000 kom. = 17,73 €/kom.

Kalkulacija z dodatkiMetoda različnih dodatkov


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-z-dodatki-
metoda-razli-nih-dodatkov-n.jpg)
Pri kalkulaciji z različnim dodatkom za vsako vrsto indirektnega stroška
izberemo drug ključ.
Primer: pri proizvodnji 500 enot izdelka X in 200 enot izdelka Y je nastalo
za 3.000 € splošnih stroškov, ki so sestavljeni takole:
Splošni stroški prodaje 40% 1 200 €
Splošni stroški proizvodnje 10% 300 €
Splošni stroški nabave 20% 600 €
Ostali splošni stroški 30% 900 €

_______________________________________________________________
____________________________________________________________

Skupni splošni stroški 100% 3.000 €

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 74/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Kalkulacija z dodatkiMetoda različnih dodatkov


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-z-dodatki-
metoda-razli-nih-dodatkov1-n.jpg)
Podjetje se je odločilo, da bo kot osnovo za razporeditev splošnih
stroškov prodaje vzelo direktne plače. Kot osnovo za razporeditev
splošnih stroškov proizvodnje direktne materialne stroške, kot osnovo za
razporeditev splošnih stroškov nabave in ostalih splošnih stroškov pa
strojne ure:

K1= spl. stroški prodaje : direktne plače = 1.200 : 6.000 = 0,2

K2= spl. stroški proizvodnje : direktni materialni stroški = 300 :

11.000 = 0,02727

K3= spl. stroški nabave : strojne ure = 600 : 600 = 1

K4= ostali spl. stroški : strojne ure = 900 : 600 = 1.50

Kalkulacija z dodatkiMetoda različnih dodatkov


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-z-dodatki-
metoda-razli-nih-dodatkov2-n.jpg)

Kalkulacija po variabilnih stroškihali “DIRECT COSTING”


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-po-
variabilnih-stro-kih-ali-direct-costing-metoda-n.jpg) metoda
Izhaja iz predpostavke, da FS nastanejo ne glede na to koliko
posameznih vrst proizvodov proizvedemo in jih zato tudi ne
porazdeljujemo na posamezne vrste proizvodov. Razporejamo le VS, ki
so odvisni od obsega proizvodnje.
Kot povprečne stroške stroškovnega nosilca – proizvoda upoštevamo
samo variabilne stroške.
Povprečni stroški, ki so ugotovljeni s pomočjo kalkulacije po variabilnih
stroških, ne vključujejo fiksnih stroškov.
Zato ne ugotavljamo LC ampak prodajne cene proizvodov.

Primer: (https://image2.slideserve.com/4728785/primer3-n.jpg)
Ladjedelnica pripravlja gradnjo treh tipov ladij z naslednjimi

načrtovanimi ekonomskimi kategorijami:

Tipi ladij v gradnji v 000 €

Element A B C Skupaj

1. Q 2 3 2

2. Planirani PVS 7.500 7.000 8.000

3. Planirani CVS 15.000 21.000 16.000 52.000

4. Planirani CFS 13.000

5. Planiran dobiček 5.000


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 75/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Najprej izračunamo prispevek za kritjetako, da seštejemo


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide216-n.jpg) CFS in
planirani dobiček:
Prispevek za kritje = CFS + planirani dobiček

Prispevek za kritje = 13.000 + 5.000 = 18.000

Nato delimo prispevek za kritje (18.000) s skupnimi variabilnimi stroški


(CVS = 52.000) in dobimo stopnjo prispevka za kritje (v %):

18.000

Stopnja prispevka za kritje = ------------- x 100 = 34.61 %

52.000

Ta stopnja nam pove, koliko % od PVS izdelka, znaša ustrezni prispevek za


kritje po enoti proizvoda, t.j. FS in dobiček na enoto posameznega proizvoda.

Če seštejemo PVS in prispevek za kritje na enoto


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide217-n.jpg) proizvoda,
dobimo prodajno ceno, ki naj bi pokrila CVS, FS in ustvarila zaželjeni dobiček.
Ladje v gradnji

Element A B C

Q232

PVS 7.500 7.000 8.000

prispevek za

kritje 34,61%

na PVS 2.596 2.423 2.769

--------------------------------------------------------------------------

Prodajna cena 10.096 € 9.423 € 10.769 €

Če bi uspelo podjetje prodati vse ladje po predvidenih


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide218-n.jpg) prodajnih
cenah, bi doseglo
naslednje prihodke:

Ladja tipa A: 2 kom. x 10.096 € = 20.192 €

Ladja tipa B: 3 kom. x 9.423 € = 28.269 €

Ładja tipa C: 2 kom. x 10.769 € = 21.538 €

--------------------------------------------------------------

S K U P A J: 69.999 €

Če pogledamo planirane stroške in dobiček vidimo, da znašajo:

- planirani CVS: 52.000 €

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 76/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

- planirani CFS: 13.000 €

- planirani dobiček: 5.000 €

_____________________________

S K U P A J: 70.000 €

Vidimo, da bi planirane prodajne cene pokrile vse planirane stroške in


zagotovile

planirani dobiček.

KALKULACIJA PO VARIABILNIH STROŠKIH – razporejanje


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-po-
variabilnih-stro-kih-razporejanje-stro-kov-n.jpg) stroškov
Proizvodnja 500 enot je povzročila za 40.000 € CFS in za 100.000 € CVS.

1. Pri kalkulaciji po POLNI LASTNI CENI bi povprečne stroške izračunali


takole:

CS = CFS + CVS = 40.000 € + 100.000 € = 140.000 €

Povprečni celotni stroški bi bili: PCS = CS / Q = 140.000 € / 500 kom. = 280 € /


kom

2. Če bi za isti primer uporabili kalkulacijo po VARIABILNIH STROŠKIH, ne bi


več

računali s celotnimi ampak le z variabilnimi stroški:

PVS = CVS / Q = 100.000 € / 500 kom. = 200 € / kom.

To je lastna cena po variabilnih stroških, v kateri pa ni fiksnih stroškov, se pravi


niso pokriti vsi stroški.

Logika kalkulacije po variabilnih stroških izhaja iz narave


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide220-n.jpg) fiksnih in
variabilnih
stroškov. Fiksni stroški so neodvisni od obsega poslovanja, variabilni pa
nastajajo le,

če podjetje proizvaja. Kalkulacija po variabilnih stroških nam omogoča, da


vnaprej

predvidimo koliko stroškov bomo povzročili s povečevanjem obsega


proizvodnje.

Kadar proizvod prodajamo mora prodajna cena pokriti vse stroške ter prinesti
še

določen dobiček.

Če bi upoštevali le pokritje variabilnih stroškov bi poslovali z izgubo, saj bi fiksni

stroški ostali nepokriti.

Ali se nam bo prodaja po določeni prodajni ceni izplačala ali ne, ugotovimo
tako, da

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 77/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

izračunamo t.im. prispevek za kritje, ki je lahko:

prispevek za kritje CFS PKFS = CFS / CVS x 100


prispevek za kritje CFS in D (dobička) PKFS+D = CFS +D / CVS x 100

PRIMER 1: (https://image2.slideserve.com/4728785/slide221-
n.jpg)
Začetna zaloga 0

Proizvodnja v kom. 23.000

Prodaja v kom. 20.000

Končna zaloga v kom. 3.000

Prodajna cena 40 d.e.

PCS 34 d.e. (CS = 23.000 x 34 = 782.000 d.e.)

PVS 24 d.e. (CVS = 23.000 x 24 = 552.000 d.e.)

CFS = CS – CVS = 782.000 – 552.000 = 230.000 d.e.

Ko podjetje proda 20.000 kom. po 40 d.e. doseže prihodek v višini 800.000 d.e.

S tem pokrije najprej CVS v višini 552.000 d.e. Razliko med prihodkom in CVS

imenujemo prispevek za kritje (v našem primeru 248.000 d.e.), kar pa še ni

rezultat poslovanja, saj je potrebno pokriti še CFS v višini 230.000 d.e. Te

pokrijemo v celoti, čeprav je del CFS še v proizvodih, ki jih nismo prodali in so


še

na zalogi. Ker CFS pokrijemo v celoti, bremenijo zalogo od sedaj naprej samo
še

variabilni stroški v višini 72.000 d.e. (3000 kom. v zalogi x 24(PVS)).

Izračun našega primera po variabilnih stroških bi bil


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide222-n.jpg) naslednji:
Prihodki 20.000 kom. x 40 d.e. = 800.000 d.e.

CVS prodanih izdelkov 20.000 kom. x 24 d.e. = 480.000 d.e.

Prispevek za kritje = 320.000 d.e.

CFS = 230.000 d.e.

Poslovni rezultat (izid) = 90.000 d.e.

Vrednost zalog (3.000 kom. x 24 d.e.) = 72.000 d.e.

Stroški proizvodnje (23.000 kom. x 34 d.e.) = 782.000 d.e.

Razporeditev stroškov:

- v breme prihodka 710.000 d.e.

CVS 480.000 d.e.

CFS 230.000 d.e.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 78/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

- v končni zalogi 72.000 d.e.

Kalkulacija po variabilnih stroških – razporejanje


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-po-
variabilnih-stro-kih-razporejanje-stro-kov-primer-2-n.jpg) stroškov
– primer 2
Primer: Podjetje mesečno proizvede 50.000 kosov svinčnikov in jih
proda 40.000. Prodajna cena svinčnika znaša 0,8 €. Povprečni celotni
stroški za svinčnik znašajo 0,7 €, povprečni variabilni stroški pa 0.6 €.
Uredimo podatke v razpredelnico!

Kalkulacija po variabilnih stroških


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-po-
variabilnih-stro-kih-n.jpg)

Kalkulacija po variabilnih stroških


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-po-
variabilnih-stro-kih1-n.jpg)
Prihodek od prodaje = 40.000 × 0,8 = 32.000 €. S temi prihodki podjetje
pokrije nastale variabilne stroške prodaje v višini 40.000 × 0,6 = 24.000
€, razlika je 8.000 € in jo imenujemo prispevek za kritje, ki še ni poslovni
rezultat, saj je iz njega treba pokriti še fiksne stroške v višini 5.000 €.
Preostale zaloge bremenijo samo variabilni stroški (10.000 × 0,6 = 6.000
€)

Kalkulacija po variabilnih stroških


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-po-
variabilnih-stro-kih2-n.jpg)

Kalkulacija po variabilnih stroških: izračun polne lastne


(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-po-
variabilnih-stro-kih-izra-un-polne-lastne-cene-n.jpg) cene

Razlike med opisanimi kalkulacijami


(https://image2.slideserve.com/4728785/razlike-med-opisanimi-
kalkulacijami-n.jpg)
1. Delitvene kalkulacije se ne ukvarjajo z razločevanjem stroškov na fiksne in
variabilne, ampak jemljejo stroške kot celoto in jih take preračunavajo na
stroškovne nosilce.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 79/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

2. Kalkulacije z dodatki ločujejo stroške na direktne in indirektne. Indirektne


stroške je treba po določenem ključu dodati k direktnim stroškom in nato
izračunati povprečne stroške izdelka.

3. Kalkulacije po variabilnih stroških pa uporabljajo samo variabilne stroške.


Povprečni stroški izdelka so dejansko povprečni variabilni stroški izdelka.
Fiksne stroške pokrijemo v breme prispevka za kritje.

Polna lastna cena ≠ lastna cena izdelka iz kalkulacije po spremenljivih stroških

KALKULACIJA NA PODLAGI AKTIVNOSTI POSLOVNEGA


PROCESA ALI ABC
(https://image2.slideserve.com/4728785/kalkulacija-na-podlagi-
aktivnosti-poslovnega-procesa-ali-abc-metoda-activity-based-
costing-n.jpg) METODA(Activity Based Costing
Klasične metode kalkuliranja izhajajo iz predpostavke, da sta
neposredno delo in neposredni material odločujoča dejavnika
proizvodnje in predstavljata največji delež v LC proizvoda;
V visoko avtomatiziranih sodobnih proizvodnjah neposrednega dela
skoraj ni več ampak je veliko režijskega dela in ABC metoda je nastala
na tej osnovi, da bi realneje ocenila LC v pogojih avtomatizirane
proizvodnje, tj. na podlagi aktivnosti poslovnega procesa.

ABC metoda pravi, da so osrednji element v podjetju


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide230-n.jpg) aktivnosti
(npr. nabava, controlling, marketing…) in ne proizvodi ali storitve.
Aktivnosti so tiste, ki povzročajo stroške, proizvodi pa so le potrošniki teh
aktivnosti.
Aktivnosti združujemo v skupine, kjer lahko posamezne aktivnosti
izmerimo z enim samim merilom, ki je vedno količinsko izraženo (npr.
štev. naročil, štev. kupcev ali dobaviteljev, štev. sestavnih delov
proizvoda…).
Stroški, ki se nanašajo na skupino aktivnosti, tvorijo stroškovni bazen ali
stroškovni center. Od tu se stroški najprej razporejajo na stroškovne
objekte, ki so lahko proizvodi, serije, proizvodne linije, oddelek ali celo
podjetje, odvisno za katero raven želimo ugotoviti stroške. Te stroške
razporejamo s količniki stroškov. Količnik izračunamo tako, da strošek
stroškovnega bazena delimo z obsegom dejavnosti, izraženim s številom
začasnih stroškovnih nosilcev. (računski primer v skripti str. 125)

Razlika med tradicionalnimi metodami in ABC metodo je v tem,


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide231-n.jpg) se pri
prvih stroški najprej razporedijo na posamezna stroškovna mesta in

nato na posamezne stroškovne nosilce. Pri ABC metodi se stroški

najprej razporedijo na aktivnosti, nato pa na stroškovne objekte, ki niso

nujno klasični učinki (proizvodi) poslovnega procesa.

Razlika med aktivnostjo in stroškovnim mestom je ta, da se aktivnost

npr. nabave lahko pojavi tako na prodajnem, finančnem upravnem ali


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 80/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

kakšnem drugem stroškovnem mestu. Analiza aktivnosti tako omogoča

vodstvu boljše spoznavanje povzročiteljev stroškov, kar omogoča lažje

odkrivanje rešitev za zniževanje stroškov in povečanje uspešnosti.

METODA CILJNIH STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/metoda-ciljnih-stro-kov-
n.jpg)
Metoda ciljnih stroškov je način zniževanja standardnih stroškov k
ciljnim, ob tržno določeni ceni in želenem dobičku podjetja.
Namen metode ciljnih stroškov je ugotavljanje proizvodnih stroškov za
izbran izdelek na način, ki bo po njegovi prodaji zagotavljal želen
dobiček.
V realnosti metoda ciljnih stroškov ni tehnika kvantificiranja stroškov,
ampak celoten program zniževanja stroškov, ki se začne še pred
pripravo osnutkov in prvih skic novega izdelka.

Prvi korak, ki ga izvede podjetje je predvidevanje


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide233-n.jpg)
prihodnjega tržišča. Poskuša izdelati segment potencialnih kupcev in tržno
najbolj zanimivih segmentov. Nato se osredotoči na njih z namenom, da bi
določilo kakšna raven kvalitete in funkcionalnosti izdelka bi zadovoljeval
posamezen segment in kakšno ceno bi bili kupci pripravljeni plačati za
posamezni izdelek.
Pri metodi ciljnih stroškov podjetje izhaja iz potreb kupca ter njegove
želje po plačilu, kar je ravno obratno od npr. metode stroški-plus.
Ciljni strošek je strošek, ki podjetju dovoljuje doseganje ciljnega dobička,
ob prodaji izdelka po ciljni ceni.
Standardni stroški (angl. Estimated Cost) nam povedo, koliko bi nas
stala proizvodnja enega izdelka z uporabo obstoječe tehnologije in
proizvodnega procesa. So običajno višji kot ciljni stroški.

SHEMA METODE CILJNIH STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/shema-metode-ciljnih-
stro-kov-n.jpg)
-

ciljna

cena

ciljni

dobiček

stroški, ki jih

narekuje trg

ciljni stroški

analiza
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 81/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

vrednosti

standardni

stroški

PRIMERJAVA KORAKOV METODE CILJNIH STROŠKOV IN


KLASIČNIH (https://image2.slideserve.com/4728785/primerjava-
korakov-metode-ciljnih-stro-kov-in-klasi-nih-kalkulacijskih-
metod-n.jpg) KALKULACIJSKIH METOD
Metoda ciljnih stroškov Tradicionalni način kalkuliranja

Določanje izdelka Določanje izdelka

Ciljna cena in obseg Načrt izdelka

Ciljni dobiček Ocenjeni stroški

Ciljni stroški Ciljni dobiček

Načrt izdelka Ciljna cena

SHEMA RAZPOREJANJA STROŠKOV NA POSAMEZNE DELE


IZDELKA (https://image2.slideserve.com/4728785/shema-
razporejanja-stro-kov-na-posamezne-dele-izdelka-n.jpg)
deli stroški stroški ocenjeni

izdelka trenutno zaradi stroški ciljni zniževanje

proizvajanega + spremembe = novega - stroški = stroškov

izdelka izdelka izdelka

ohišje A1 B1 C1 D1 E1

baterija A2 B2 C2 D2 E2

mehanizem A3 B3 C3 D3 E3

direktno delo A4 B4 C4 D4 E4

posredno delo A5 B5 C5 D5 E5

mat. za pakir. A6 B6 C6 D6 E6

......

......

amortizacija As-2 Bs-2 Cs-2 Ds-2 Es-2

splošni stroški As-1 Bs-1 Cs-1 Ds-1 Es-1

Skupaj As Bs Cs Ds Es

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 82/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

VRSTE METOD CILJNIH STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-metod-ciljnih-stro-
kov-n.jpg)
odštevalna metoda: na osnovi tržne cene dosežemo ciljni strošek tako,
da od nje odštejemo želeni poslovni izid podjetja. Izračun v katerem so
stroški odvisna spremenljivka oziroma ostanek, lahko podamo v
naslednjem obrazcu:

prihodki – poslovni izid = strošek

(npr.: 1,000.000 – 200.000 = 800.000)

za poslovni izid lahko vzamemo čisti dobiček, dobiček ali prispevek za kritje.
Opredelitev ciljnih stroškov je tako odvisna od opredelitve poslovnega izida. V
praksi se največkrat vzame dobiček kot poslovni izid.

METODA PRIŠTEVANJA – temelji na obstoječi tehnologiji in


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide238-n.jpg) na
podatkih o preteklem dogajanju v podjetju.
Ima tri različice, ki temeljijo na:

- PODOBNEM IZDELKU;

- LASTNOSTIH OBLIKE IZDELKA in

- NOVI ZAMISLI

metoda prištevanja, ki temelji na PODOBNEM IZDELKU in pravi, da


lahko dosežemo ciljni strošek s ponavljanjem, oz. izboljšanjem prejšnje
izvedbe.
Metoda, ki temelji na LASTNOSTIH OBLIKE IZDELKA (npr.
prostorninska kapaciteta motorja) uporablja statistične metode, ki se
nanašajo na podatke prejšnjega obdobja.

Ciljni strošek = a + bX

a = običajen resnični strošek enak vsem izdelkom

b = običajen resničen strošek, ki ga določa X lastnost oblikovanega

izdelka

Tretja metoda prištevanja, ki temelji na NOVI ZAMISLI, se


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide239-n.jpg) uporablja
takrat, ko niti oblikovanje, niti proizvodnja v podjetju še nista bili uporabljeni.
V tem primeru gre za novo izvedbo izdelka, katere posledice so nova oblika,
novi sestavni deli, nova tehnologija in nove proizvajalne metode izdelka.

Bolj ko je nova zamisel izdelka različna od že uveljavljene poti ustvarjanja


obstoječega izdelka, bolj je metoda v praksi uspešna, kar pomeni, da podjetje
pripelje do večjih prihrankov.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 83/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

TIPIČNI KORAKI PROCESA CILJNIH STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/tipi-ni-koraki-procesa-
ciljnih-stro-kov-n.jpg)
Ekonomika

tekoče

proizvodnje

Standardni

stroški

Cilj:

zniževanje

standardnih stroškov

k ciljnim stroškom

Definiranje in

pozicioniranje

izdelka

Proučevanje

trga

Ciljni

stroški

Finančne

Zahteve

podjetja

OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN


(https://image2.slideserve.com/4728785/oblikovanje-prodajnih-
cen-n.jpg)
Prodajna cena je v denarju izražena vrednost določenega blaga ali

storitve, ki jo podjetje iztrži s prodajo tega blaga ali storitve na trgu.

Razlikujemo več vrst prodajnih cen:

- na strani ponudbe so: prodajna,ponudbena in lastna cena

- na strani povpraševanja sta: povpraševalna in nabavna cena

- glede na čas ločimo: trenutno tržno ceno, normalno kratkoročno in

normalno dolgoročno ceno

- glede na to kdo prodaja ločimo: maloprodajno in grosistično ceno

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 84/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Podjetja so pri določanju svojih prodajnih cen v bistvu


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide242-n.jpg)
samostojna, pa
vendarle tudi omejena. Če ne na kakšen drug način so omejena:

s stroški – kajti podjetje mora s svojo prodajno ceno pokriti stroške, ki jih
ima s proizvodnjo, prodajo ipd.;
s povpraševanjem – nižje povpraševanje pomeni največkrat tudi nižanje
cen;
s ponudbo – večanje ponudbe pomeni lahko pritisk na nižanje cen.

OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN GLEDE NA STROŠKE


(https://image2.slideserve.com/4728785/oblikovanje-prodajnih-
cen-glede-na-stro-ke-n.jpg)
Pri oblikovanju prodajnih cen podjetja največkrat oblikujejo svoje prodajne

cene po metodi stroški plus, kar pomeni, da želijo s prodajno ceno pokriti

ne samo stroške, ki so jih imela pri proizvodnji določenega proizvoda ali

storitve ampak želijo doseči tudi določeno stopnjo dobička.

prodajna cena = stroški + dobiček

Pri tej metodi je stroškovna cenalahko:

polna lastna cena – stopnjo dobička določi podjetje na osnovi svojih


splošnih ciljev ali običajne stopnje dobička v panogi itd.
zožena lastna cena – t.j. cena brez vključitve posrednih stroškov uprave,
prodaje in nabave. Zato mora biti dobiček višji, da pokrije še te stroške.
cena, ki upošteva le spremenljive stroške– v tem primeru mora dobiček
kriti ali vsaj prispevati k kritju stalni stroškov.

Metoda stroški plus je pomanjkljiva v tem, da ne upošteva


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide244-n.jpg)
povpraševanja,
t.j. kupcev, kot tudi ne upošteva ponudbe, t.j. konkurence na trgu.

Struktura cene po metodi stroški plus

1. Neposredni materialni stroški

2. Neposredni stroški dela

3. Neposredna amortizacija

4. = SKUPNI NEPOSREDNI (DIREKTNI) STROŠKI

5. Posredni stroški izdelave (obratna režija)

6. Posredni stroški uprave, prodaje in nabave

7. LASTNA CENA

8. Dobiček na enoto

9. PRODAJNA CENA

10. Davek na dodano vrednost


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 85/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

11. PRODAJNA CENA Z DDV

OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN GLEDE NA POVPRAŠEVANJE


(https://image2.slideserve.com/4728785/oblikovanje-prodajnih-
cen-glede-na-povpra-evanje-n.jpg)
Po tej metodi želi podjetje oblikovati ceno tako, da predpostavikakšno

predstavo bo imel potrošnik o vrednosti proizvoda in koliko potrošnikov bo

ta proizvod resnično tudi lahko kupilo.

Pri tovrstni napovedi si podjetje pomaga z več metodami, npr.:

z cenovno elastičnostjo;
s točko preloma;
s kombinacijo tabel in elastičnosti povpraševanja;
z maksimizacijo dobička.

Cenovna elastičnost meri občutljivost spremembe obsega


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide246-n.jpg)
povpraševanja na spremembo cene. Če je K>1, pomeni to, da je
povpraševanje neelastično, če je K<1 je povpraševanje elastično in če je K=1,
je povpraševanje usklajeno.
Togo je povpraševanje takrat, če se njegov obseg zaradi spremembe
cene ne spremeni pomembnejše.
Elastično je povpraševanje takrat, kadar se bistveno spremeni zaradi
spremembe cene.
Manj ko je povpraševanje elastično, manj je občutljivo na spremembo
cen.

TOČKA PRELOMA ALI PRAG RENTABILNOSTI


(https://image2.slideserve.com/4728785/to-ka-preloma-ali-prag-
rentabilnosti-n.jpg)
fiksni stroški

Tp = ----------------------------------------------------

prodajna cena – variabilni stroški/enoto

celotni dohodek

dobiček

stroški

skupni stroški

fiksni stroški

izguba

proizvodnja

Tp

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 86/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Prag pokritja ali prelomna točka


(https://image2.slideserve.com/4728785/prag-pokritja-ali-
prelomna-to-ka-n.jpg)
Prag pokritja ali točka preloma je tisti obseg proizvodnje, pri kateri so
celotni stroški enaki celotnim prihodkom.
V tej točki ni ne izgube, ne dobička.
Prag pokritja lahko izrazimo na tri načine:
Kot število enot izdelkov, ki jih moramo prodati
Kot potrebni prihodek od prodaje
Kot odstotek izrabe kapacitet

stroški (https://image2.slideserve.com/4728785/slide249-n.jpg)

MS

PS

točka preloma

PVS

P = PS minimum

količina

P dobimo, ko podjetje proizvaja optimalno količino proizvodov ob pogoju, da je


cena na

enoto proizvoda enaka minimumu PS. V tej točki podjetje pokrije vse stroške in
nima ne

dobiček, ne izgube. Če bi bila prodajna cena višja od te cene, bi podjetje


dosegalo

dobiček, če pa bi bila prodajna cena nižja od te točke, bi podjetje delalo z


izgubo.

Izračun praga pokritja


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-praga-pokritja-
n.jpg)
Podjetje Wrigleys proizvaja maksimalno 20.000 kosov žvečilnih gumijev
na mesec. Te žvečilne gumije lahko proda po ceni 1,0 € na kos.
Variabilni stroški so 0,2 € za enoto, celotni fiksni stroški pa 2.000 €.
Kolikšna mora biti prodaja, da dosežemo prag pokritja?

Potrebna količina prodaje


(https://image2.slideserve.com/4728785/potrebna-koli-ina-
prodaje-n.jpg)
CFS 2.000 2.000

QA =------------ = -------------- = ------------ = 2.500 kosov

C – PVS 1,0 – 0,2 0,8

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 87/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Da bi dosegli prag pokritja moramo prodati 2.500 kosov žvečilnih


gumijev. Preverimo izračun tako, da izračunamo celotne prihodke in
celotne stroške pri prodaji 2.500 kosov žvečilnih gumijev:
CP = C × QA = 1,0 × 2.500 = 2.500 €
CS = CFS + CVS = CFS + (PVS × QA) = 2.000 + (0,2 × 2.500) = 2.500 €

IZRAČUN POTREBNEGA PRIHODKA


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-potrebnega-
prihodka-n.jpg)
Prihodek = C x Q = 1,0 x 2.500 = 2.500 €

V točki preloma (2.500 kom izdelka) dosežemo 2.500 d.e. prihodka in nimamo
ne izgube ne dobička.

Izračun potrebnega prihodka


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-potrebnega-
prihodka1-n.jpg)

Izračun izrabe kapacitet na pragu pokritja


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-izrabe-kapacitet-
na-pragu-pokritja-n.jpg)
Včasih nas zanima, kolikšna mora biti izraba kapacitet, da bi dosegli
prag pokritja (% A).
Kapacitete = število možnih enot
Podjetje dosega prag pokritja že pri 12,5 odstotni izrabi kapacitet.

Izračun ciljnega dobička


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-ciljnega-dobi-ka-
n.jpg)
Podjetje želi ustvariti 1.000 € dobička (D)
Potrebna količina prodaje
Izračun potrebnega prihodka

Izračun ciljnega dobička


(https://image2.slideserve.com/4728785/izra-un-ciljnega-dobi-
ka1-n.jpg)
Potrebni odstotek izrabe kapacitet

Če želi podjetje Wrigleys ustvariti 1.000 € dobička z žvečilnimi gumiji, mora


prodati 3.750 kosov žvečilnih gumijev, pri tem ustvariti 3.750 € prihodkov iz
prodaje, pri čemer izkoristi kapacitete 18,75%.

Ali: 20.000 kom = 100%, koliko % je 3.750 kom.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 88/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

TRŽNA STRUKTURA IN NJEN VPLIV NA OBLIKOVANJE


PRODAJNIH CEN (https://image2.slideserve.com/4728785/tr-na-
struktura-in-njen-vpliv-na-oblikovanje-prodajnih-cen-n.jpg)
Tržno strukturo lahko opredelimo kot stopnjo konkurenčnosti, ki obstaja na

trgu za določen izdelek ali storitev.

Na strani ponudbe ločimo, v glavnem, štiri tržne strukture:

trg popolne konkurence,


čisti monopolni trg, trg nepopolne
trg monopolne konkurence, konkurence
oligopolni trg.

ZNAČILNOSTI TRGA S POPOLNO KONKURENCO


(https://image2.slideserve.com/4728785/zna-ilnosti-trga-s-
popolno-konkurenco-n.jpg)
na trgu je veliko število ponudnikov in povpraševalcev;
popolna informiranost vseh, ki delujejo na trgu;
ponudniki in povpraševalci so naravnani na maksimalno korist ali
dobiček;
na trg nima vpliva noben zunanji dejavnik;
vsi sodelujoči se lahko zelo hitro prilagodijo vsem spremembam;
razdelitev prihodkov mora veljati za pravično;
na trgu ni drugega konkuriranja kot s ceno.

ZNAČILNOSTI TRGA Z OMEJENO KONKURENCO


(https://image2.slideserve.com/4728785/zna-ilnosti-trga-z-
omejeno-konkurenco-n.jpg)
Do omejevanja konkurence prihaja:

kadar se zmanjša število prodajalcev ali kupcev,


kadar se na trgu zmanjša možnost za vstop novih “igralcev”,
kadar pride do razlikovanja proizvodov,
kadar pride do razlikovanja individualnih naročil za blago.

Monopol ali monopsonje lahko naravni ali umetni.

Duopol ali duopson

Oligopol ali oligopson

Popolni ali čisti monopol je takrat kadar samo eno podjetje prodaja

izdelek, ki nima nadomestka ali substituta.

Pri monopolni konkurenci gre za diferenciacijo proizvodov, ki jih ponuja

več podjetij in ne le eno.

Pri oligopolu gre za majhno število medsebojno odvisnih podjetij.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 89/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

(ČISTI) MONOPOL (https://image2.slideserve.com/4728785/slide260-n.jpg)

en proizvajalec in veliko kupcev,

za vstop v panogo obstajajo precejšnje ovire,

diferencirani proizvodi,

proizvodi, ki nimajo nobenega pravega substituta (nadomestila).

OLIGOPOL (https://image2.slideserve.com/4728785/slide261-n.jpg)

majhno število ponudnikov in veliko število kupcev,


- homogeni proizvodi ( naftni derivati),

- diferencirani proizvodi (avtomobili),

težak vstop v panogo,


dobra informiranost kupcev.

Trg, ponudbapovpraševanje
(https://image2.slideserve.com/4728785/trg-ponudba-povpra-
evanje-n.jpg)
Kot trg lahko opredelimo skupino prodajalcev in kupcev določenega
proizvoda ali storitve.
Pojma ponudba in povpraševanje se nanašata na ravnanje teh
udeležencev na trgu:
Kupci opredeljujejo povpraševanje
Prodajalci opredeljujejo ponudbo
Ponudba in povpraševanje opredeljujetadelovanje tržnega
gospodarstva.
Ponudba (ang.: Supply, S)in povpraševanje(ang.:

demand, D)sta ključna pojmaekonomike.

Tržni mehanizem ima tri funkcije:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide263-n.jpg)
Alokativno, t.j., da razporeja produkcijske faktorje med panogami, izbira
proizvodne postopke in tako uresničuje zakon sorazmerne delitve
družbenega fonda dela;
Selektivno, ko zaznava družbene potrebe preko potreb posameznikov,
kar se kaže v njihovem povpraševanju in skladno s tem usklajuje
proizvodnjo ter spodbuja prilagajanje;
Distributivno, ko z oblikovanjem cen deli novoustvarjeno vrednost med
udeležence v družbeni reprodukciji in jih razslojuje glede na doseženo
produktivnost dela.

Ponudba (https://image2.slideserve.com/4728785/ponudba-
n.jpg)
Ponujena količinaje tista količina dobrine, ki so jo prodajalci pripravljeni in
zmožni prodati.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 90/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Zakon ponudbeugotavlja, da je razmerje med ponujeno ceno in količino premo


sorazmerno.

Krivulja ponudbeje naraščajoča krivulja, ki prikazuje odnos med ceno in


ponujeno količino proizvoda/storitve.

Krivulja ponudbe
(https://image2.slideserve.com/4728785/krivulja-ponudbe-n.jpg)
P

Cena sira

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

Količina sira

10

11

12

€3.00 (https://image2.slideserve.com/4728785/sprememba-v-obsegu-ponudbe-
n.jpg)

Sprememba v obsegu ponudbe


(https://image2.slideserve.com/4728785/sprememba-v-obsegu-
ponudbe-n.jpg)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 91/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Cena sira

1.00

Količina sira

Delovanje krivulje ponudbe


(https://image2.slideserve.com/4728785/delovanje-krivulje-
ponudbe-n.jpg)
sprememba cene

gibanje VZDOLŽ krivulje ponudbe (S)

sprememba kateregakoli drugega dejavnika

premik krivulje ponudbe (S) (v levo ali desno)

Kaj vpliva na ponudbo?


(https://image2.slideserve.com/4728785/kaj-vpliva-na-ponudbo-
n.jpg)
pi cena proizvoda

pi* cena stranskega/dopolnjujočega proizvoda

pj cena nadomestnega proizvoda

pxi proizvodni stroški (cene inputov)

T tehnologija (napredek)

V nenapovedljivi vplivi (izredne razmere,…)

E pričakovanja o gibanju cen

N število proizvajalcev

KP ukrepi države (intervencije)

QiS = f (pi, pi*, pj, pxi, T, V, E, N, KP)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 92/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

S3 (https://image2.slideserve.com/4728785/spremembe-krivulj-ponudbe-n.jpg)

S2

Zvišanje ponudbe

Spremembe krivulj ponudbe


(https://image2.slideserve.com/4728785/spremembe-krivulj-
ponudbe-n.jpg)
S1

Cena sira

Zmanjšanje

ponudbe

Količina sira

Povpraševanje (https://image2.slideserve.com/4728785/povpra-
evanje-n.jpg)
Povpraševana količinaje količina blaga (proizvodov ali storitev),katero so kupci
pripravljeni in sposobni kupiti.

Zakon povpraševanja ugotavlja, da je razmerje med povpraševano ceno in


količino obratno sorazmerno.

Krivulja povpraševanjaje padajoča krivulja, ki prikazuje odnos med ceno


inpovpraševano količino proizvoda/storitve.

Krivulja povpraševanja
(https://image2.slideserve.com/4728785/krivulja-povpra-evanja-
n.jpg)
P

Cena sladoleda

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 93/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Količina sladoleda

10

11

12

C (https://image2.slideserve.com/4728785/spremembe-v-obsegu-povpra-
evanja-n.jpg)

€4.00

12

Spremembe v obsegu povpraševanja


(https://image2.slideserve.com/4728785/spremembe-v-obsegu-
povpra-evanja-n.jpg)
P

Cena sendviča

Podražitev sendviča v menzi se odrazi v premiku VZDOLŽ krivulje


povpraševanja.

2.00

D1

Število kupljenih sendvičev na teden

20

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 94/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Kaj vpliva na povpraševanje?


(https://image2.slideserve.com/4728785/kaj-vpliva-na-povpra-
evanje-n.jpg)
pi cena proizvoda

pi* cena dopolnjujočega proizvoda

pj cena nadomestnega proizvoda

Y dohodek porabnikov

Yd porazdelitev dohodka med porabniki

Trg velikost trga

Ok okusi in nagnenja porabnikov

E pričakovanja o gibanju cen

QiD = f (pi, pi*, pj, Y, Yd, Trg, Ok, E)

Spremembe krivulj povpraševanja


(https://image2.slideserve.com/4728785/spremembe-krivulj-
povpra-evanja-n.jpg)
P

Cena sendvičev

Povečanje povpraševanja

Zmanjšanje povpraševanja

D2

D1

D3

količina sendvičev

Elastičnost (https://image2.slideserve.com/4728785/elasti-nost-
n.jpg)
… je merilo, ki kaže, v kolikšni meri se prodajalci in kupci odzivajo na
spremembe v tržnih razmerah
… omogoča natančnejšo analizo ponudbe in povpraševanja.

Cenovna elastičnost ponudbe


(https://image2.slideserve.com/4728785/cenovna-elasti-nost-
ponudbe-n.jpg)
Cenovnaelastičnostponudbe je odstotna sprememba ponujene količine
glede na odstotno spremembo cene.
Meri, v kolikšnem obsegu se trg odzove na spremembo cene dobrine s
spremembo obsega ponudbe.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 95/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

% spremembe ponujene količine

Elastičnost ponudbe = ----------------------------------------

% spremembe cene

Ravni elastičnosti (https://image2.slideserve.com/4728785/ra-


vni-elasti-nosti-n.jpg)
Popolno elastično

ES = ¥

Elastično

ES > 1

Relativno nelastično

ES < 1

Popolno neelastično

ES = 0

S (https://image2.slideserve.com/4728785/p-opolno-neelasti-na-ponudba-e-
lasti-nost-0-n.jpg)

€5

1. Pove-

čanje

cene...

100

Popolno neelastična ponudba-elastičnost = 0


(https://image2.slideserve.com/4728785/p-opolno-neelasti-na-
ponudba-e-lasti-nost-0-n.jpg)
Cena

2. ...ne spremeni ponujene količine.

S (https://image2.slideserve.com/4728785/neelasti-na-ponudba-e-lasti-nost-
manj-a-od-1-n.jpg)

€5

1. 25%

povečanje

cene...

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 96/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

100

110

2. ...vodi v 10% povečanje ponudbe.

Neelastična ponudba - elastičnost manjša od 1


(https://image2.slideserve.com/4728785/neelasti-na-ponudba-e-
lasti-nost-manj-a-od-1-n.jpg)
Cena

S (https://image2.slideserve.com/4728785/elasti-na-ponudba-e-lasti-nost-je-ve-
ja-1-n.jpg)

€5

1. 25%

povečanje

cene...

100

200

2. ...vodi do 100% povečanja ponudbe.

Elastična ponudba - elastičnost je večja 1


(https://image2.slideserve.com/4728785/elasti-na-ponudba-e-
lasti-nost-je-ve-ja-1-n.jpg)
Cena

DEJAVNIKI PONUDBE
(https://image2.slideserve.com/4728785/dejavniki-ponudbe-
n.jpg)
Na ponudbo blaga vpliva cena. Če je prodajna cena višja, se na trgu
pojavi tudi tisti proizvajalec, ima večje stroške, ki mu jih nižja prodajna
cena ne bi pokrila.
Kako je spreminjanje ponudbe odvisno od cene lahko izračunamo s
koeficientom cenovne elastičnosti ponudbe.

% spremembe količinske ponudbe

kcep = ------------------------------------------------

% spremembe prodajne cene

Koeficienti so pozitivni, saj se giblje ponudba v isti smeri kot prodajne


cene.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 97/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Po velikosti lahko koeficiente elastičnosti ponudbe


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide282-n.jpg) razdelimo:
koeficient ponudba

od 0,0 – 0,5 komaj prožna

nad 0,5 – 1,0 slabo prožna

nad 1,0 do 2,0 prožna

nad 2,0 zelo prožna

Ponudba blaga kjer je koeficient 0, se ob spremenjenih

prodajnih cenah ne spremeni ( naravne dobrine, stare slike).

Ponudba blaga s prožnostjo, ki je večja od 1, raste hitreje kot

rastejo cene, če je prožnost manjša od 1, raste počasneje kot

rastejo cene.

€5 (https://image2.slideserve.com/4728785/povpra-evanje-cenovno-neelasti-
no-povpra-evanje-e-1-n.jpg)

1. 25%

dvig cene...

90

100

2. ...vodi v 10% manjši obseg povpraševanja.

POVPRAŠEVANJECenovno neelastično povpraševanjee < 1


(https://image2.slideserve.com/4728785/povpra-evanje-cenovno-
neelasti-no-povpra-evanje-e-1-n.jpg)
P

5 (https://image2.slideserve.com/4728785/cenovno-elasti-no-povpra-evanje-e-
1-n.jpg)

1. 25%

dvig cene...

50

100

2. ...vodi v50% zmanjšanje obsega povpraševanja.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 98/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Cenovno elastično povpraševanjee > 1


(https://image2.slideserve.com/4728785/cenovno-elasti-no-
povpra-evanje-e-1-n.jpg)
P€

DEJAVNIKI POVPRAŠEVANJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/dejavniki-povpra-evanja-
n.jpg)
Povpraševanje je izraz potreb, toda nanj še kako vplivajo cene. Če so
prodajne cene blaga za široko porabo nižje, se na trgu pojavi kot kupec
tudi tisti, ki ima manjšo plačo in ob višji ceni svojih potreb ne more
zadovoljiti.
Spreminjanje in odvisnost povpraševanja od cene izražamo s
koeficientom elastičnosti povpraševanja:

% spremembe količinskega povpraševanja

Kepr= -------------------------------------------------------------

% spremembe prodajne cene

Koeficienti elastičnosti povpraševanja so običajno


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide286-n.jpg) negativni,
saj se povpraševanje giblje praviloma v nasprotni smeri kot prodajne cene.
koeficient povpraševanje

nad 0,0 komaj prožno

od 0,0 do -0,5 slabo prožno

pod -0,5 do -1,0 neprožno

pod -1,0 do -2,0 prožno

pod -2,0 zelo prožno

Povpraševanje po blagu, kjer je koef. večji od 0, se poveča, če

se poveča cena in zmanjša, če se zmanjša cena. To je zelo

redko.

Povpraševanje po blagu kjer je K=0 se ne spremeni, kadar se


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide287-n.jpg) spremenijo
njegove prodajne cene. Povpraševanje po blagu, ki ima elastičnost med 0 in
-05, pada precej počasneje kot rastejo njegove prodajne cene, oz. raste precej
počasneje, kot padajo njegove prodajne cene (nekatera živila).
Prožnoje povpraševanje s koef. med -1,0 in -2,0. To pomeni, da se
povpraševanje zmanjšuje hitreje, kot rastejo prodajne cene blaga,
oziroma se povečuje hitreje, kot padajo njegove prodajne cene
(stanovanjska oprema, kulturne dobrine).
Zelo prožno je povpraševanje pri koef. manjšem od -2,0. Tu se
povpraševanje znižuje precej hitreje kot rastejo prodajne cene in se
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 99/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

povečuje precej hitreje, kot padajo njegove prodajne cene.

Primer elastičnosti povpraševanja


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-elasti-nosti-
povpra-evanja-n.jpg)
Pri ceni piva 4,00 € je posameznik pripravljen kupiti 14

pločevink piva v enem mesecu. Če cena naraste na 5,00

€ za pivo, pa jih posameznik kupi 12.

Izračunaj cenovno elastičnost.

ΔQ (P1 + P2) -2 9,00

E = -------- x --------------- = -------- x ------------ = - 0,6923

Δp (Q1 + Q2) 1,00 26

Če se cena piva poveča za 1%, bo povpraševanje padlo za

0,6923%.

KOEFICIENT PLAČNE ALI DOHODKOVNE PROŽNOSTI


POVPRAŠEVANJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/koeficient-pla-ne-ali-
dohodkovne-pro-nosti-povpra-evanja-n.jpg)
Na povpraševanje ne vplivajo samo prodajne cene ampak tudi realni
nivo plač.
Koeficient plačne prožnosti povpraševanja je opredeljen kot:

% spremembe količinskega povpraševanja

Kpp = -----------------------------------------------------------

% spremembe realni plač

koeficient povpraševanje
(https://image2.slideserve.com/4728785/slide290-n.jpg)
pod 0,0 neprožno

od 0,0 do 0,5 komaj prožno

nad 0,5 do 1,0 slabo prožno

nad 1,0 do 2,0 prožno

nad 2,0 zelo prožno

Ti koeficienti so navadno pozitivni, saj se giblje povpraševanje

praviloma v isti smeri kot plače.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 100/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Dohodki kupca – normalne in inferiorne dobrine


(https://image2.slideserve.com/4728785/dohodki-kupca-
normalne-in-inferiorne-dobrine-n.jpg)
Za normalne dobrine velja, da se obseg povpraševanja z naraščajočim
dohodkom viša.
Nujne dobrine so dohodkovno neelastične (hrana, gorivo, obleke,
zdravstvene storitve).
Luksuzne dobrineso dohodkovno elastične (šport&rekreacija,
avtomobili, draga hrana, nakit.
Za inferiorne dobrine velja, da se obseg povpraševanja z naraščajočim
dohodkom niža.

Povpraševanje po blagu, pri katerem je koef. 0, se ob


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide292-n.jpg)
spremembi plače ne spremeni. To blago je v stanju zasičenosti.

Povpraševanje po blagu, pri katerem je koef. manjši od 1, se povečuje


počasneje kot plače, če pa je koef. večji od 1 pa hitreje od njih.
Povpraševanje po blagu, ki ima koef. negativen pada, če se plače višajo,
ker se ljudje preusmerjajo na bolj kakovostne proizvode.
Blago, kjer se povpraševanje giblje v nasprotni smeri kot plače je zelo
neprožno (nujno potrebne stvari), kjer pa je povpraševanje po blagu zelo
prožno gre za luksuzne stvari.

Dohodek kupcaNormalna dobrina


(https://image2.slideserve.com/4728785/dohodek-kupca-normal-
na-dobrina-n.jpg)
P

Cena kino vstopnice

€3.00

Zvišanje dohodka...

2.50

Povečano

povpraševanje

2.00

1.50

1.00

0.50

D2

D1

Število kino vstopnic

0
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 101/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

10

11

12

Dohodek kupcaInferiorna dobrina


(https://image2.slideserve.com/4728785/dohodek-kupca-
inferiorna-dobrina-n.jpg)
P

Cena krompirja

€3.00

2.50

Zvišanje dohodka...

2.00

Zmanjšan

obseg

povpraševanja

1.50

1.00

0.50

D2

D1

količina krompirja

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 102/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

10

11

12

Primer dohodkovne elastičnosti


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-dohodkovne-
elasti-nosti-n.jpg)
Pri mesečnem dohodku v višini 1.000 €, posameznik

porabi 6 kg mesa na mesec. Ko se mu dohodek poveča na

1.600 € mesečno, porabi mesečno 7 kg mesa.

Izračunaj dohodkovno elastičnost povpraševanja.

ΔQ (p1 + p2) 1 2.600

E = ------- x ----------------- = ---------- x ----------- = 0,3333

Δp (Q1 + Q2) 600 13

Ob povečanju dohodka za 1% se v povprečju povpraševanje

po mesu poveča za 0,33%. Dobrine, ki imajo E<1, so nujne

dobrine in povečanje dohodka ne vpliva bistveno na povečanje

povpraševanja.

Učinek dohodkaEngelov zakon


(https://image2.slideserve.com/4728785/u-inek-dohodka-
engelov-zakon-n.jpg)
Višji ko je dohodek kupcev, manj ga namenjajo za nakup hrane.
Posledice:
Zmanjšuje se delež dohodka, porabljenega za hrano.
Dohodkovna elastičnost povpraševanja po hrani je v bogatejših
državah na splošno nizka ali celo negativna.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 103/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Medsebojna povezanost dobrinNadomestni in dopolnjujoči


(https://image2.slideserve.com/4728785/medsebojna-
povezanost-dobrin-nadomestni-in-dopolnjujo-i-proizvodi-n.jpg)
proizvodi
Kadar se padec cene dobrine odrazi v zmanjšanju obsega
povpraševanja po drugi dobrini, sta si proizvoda nadomestna
(substituta).
Kadar se padec cene dobrine odrazi v povečanju obsega povpraševanja
druge dobrine, sta proizvoda dopolnjujoča(komplementa).
navzkrižna cenovna elastičnost povpraševanja

Δ Q ( P1 + P2)

E = ------- x ------------------

Δ P ( Q1 + Q2)

Podobno lahko izvedemo tudi za ponudbo.

KRIŽNA ELASTIČNOST
(https://image2.slideserve.com/4728785/kri-na-elasti-nost-n.jpg)
Križna elastičnost povpraševanja je relativna sprememba količine
dobrine X zaradi relativne spremembe cene dobrine Y.
Če je vrednost koeficienta pozitivna sklepamo, da gre za
substitucijskidobrini, če sta dobrini komplementarni (avtomobil, bencin),
ima koeficient križne elastičnosti povpraševanja negativno vrednost.

Primer križne elastičnosti


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-kri-ne-elasti-
nosti-n.jpg)
Pri ceni šunke 1,00 € porabniki povprašujejo po 15 žemljah.

Če cena šunke naraste na 1,50 €, pa se povpraševanje po

žemljah zniža na 12 žemelj.

Izračunaj križno elastičnost povpraševanja.

ΔQ (P1 + P2) -3 1,00+1,50

E = ---------- x --------------- = ----- x -------------- = - 0,5555

ΔP (Q1 + Q2) 0,50 15+12

Če se cena šunke poveča v povprečju za 1%, se bo

povpraševanje po žemljah zmanjšalo za 0,5555 %.

Elastičnost in skupni prihodek: neelastično povpraševanje


(https://image2.slideserve.com/4728785/elasti-nost-in-skupni-
prihodek-neelasti-no-povpra-evanje-n.jpg)
P

…vodi k povečanjuskupnega prihodka od 100 na 240€


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 104/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Zvišanje cene iz 1 na 3€...

€3

Prihodek=€240

€1

Prihodek=€100

100

80

Prihodek= $200 (https://image2.slideserve.com/4728785/elasti-nost-in-skupni-


prihodek-elasti-no-povpra-evanje-n.jpg)

Elastičnost in skupni prihodek: elastično povpraševanje


(https://image2.slideserve.com/4728785/elasti-nost-in-skupni-
prihodek-elasti-no-povpra-evanje-n.jpg)
…vodi v znižanjev prihodkih iz 200 na 100€

Zvišanje cene od 4 na 5€...

€5

€4

Prihodek= $100

50

20

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 105/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

S, Ponudba (https://image2.slideserve.com/4728785/tr-no-ravnovesje-n.jpg)

Ravnovesje

D, povpraševanje

Tržno ravnovesje (https://image2.slideserve.com/4728785/tr-no-


ravnovesje-n.jpg)
P

Cena sladoleda

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

Količina sladoleda

10

11

12

Ponudba in povpraševanje skupaj


(https://image2.slideserve.com/4728785/ponudba-in-povpra-
evanje-skupaj-n.jpg)
Ravnovesna cena

Cena, ki izravnava ponudbo in povpraševanje. Na grafikonu je to cena


na presečišču krivulj S in D.

Ravnovesna količina

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 106/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Količina, ki izravnava ponudbo in povpraševanje. Na grafikonu je to


količina na presečišču krivulj S in D.

Presežna ponudba
(https://image2.slideserve.com/4728785/prese-na-ponudba-
n.jpg)
P

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

10

11

12

Presežno povpraševanje
(https://image2.slideserve.com/4728785/prese-no-povpra-evanje-
n.jpg)
P

€2.00

€1.50

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 107/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

10

11

12

13

Presežna ponudba in povpraševanje


(https://image2.slideserve.com/4728785/prese-na-ponudba-in-
povpra-evanje-n.jpg)
Če je cena dobrine nad ravnovesno ceno, obseg ponudbe presega
obseg povpraševanja.
Proizvajalci so spodbujeni k znižanju cene (povečanje prodaje!) v smeri
ravnovesne cene.
Če je cena dobrine pod ravnovesno ceno, obseg povpraševanja presega
obseg ponudbe.
Proizvajalci lahko višajo ceno v smeri ravnovesne cene.

€2.50 (https://image2.slideserve.com/4728785/kako-sprememba-v-povpra-
evanju-spremeni-ravnovesno-situacijo-n.jpg)

Novo ravnovesje

2. ...kar se

odrazi v višji

ceni...

D2

10

3. ...in večji prodani

količini.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 108/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Kako sprememba v povpraševanju spremeni ravnovesno


(https://image2.slideserve.com/4728785/kako-sprememba-v-
povpra-evanju-spremeni-ravnovesno-situacijo-n.jpg) situacijo
P

Cena sladoleda

Vroče vreme vpliva na


povečanje povpraševanja...

2.00

Začetno

ravnovesje

D1

Količina sladoleda

S2 (https://image2.slideserve.com/4728785/kako-zni-anje-ponudbe-vpliva-na-
ravnovesno-stanje-n.jpg)

€2.50

2. ...kar se

odrazi v

višji ceni...

3. ...in manjšem

obsegu prodaje.

Kako znižanje ponudbe vpliva na ravnovesno stanje


(https://image2.slideserve.com/4728785/kako-zni-anje-ponudbe-
vpliva-na-ravnovesno-stanje-n.jpg)
P

Cena sladoleda

Okvara v LM zniža
obseg ponudbe sladoleda...

S1

Novo

ravnovesje

2.00

Začetno ravnovesje

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 109/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

10

11

12

13

Količina sladoleda

ALTERNATIVNE MOŽNOSTI POSAMEZNIKA PRI NAKUPU


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide309-n.jpg)
Kadar kupuje posameznik izbira med različnimi možnostmi,

pač v skladu s svojimi materialnimi zmožnosti.

To njegovo možnost izbire ali alternative je mogoče

predstaviti s pomočjo t.im. alternativne lestvice.

Lestvica alternativnih možnosti potrošnje


(https://image2.slideserve.com/4728785/lestvica-alternativnih-
mo-nosti-potro-nje-n.jpg)

obleka (https://image2.slideserve.com/4728785/krivulja-alternativnih-mo-nosti-
potro-nje-n.jpg)

10

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 110/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

hrana

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

Krivulja alternativnih možnosti potrošnje


(https://image2.slideserve.com/4728785/krivulja-alternativnih-
mo-nosti-potro-nje-n.jpg)

Točka K prikazuje porabo posameznika, ki porabi ves svoj


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide312-n.jpg)
dohodek samo za obleko, točka A pa kaže, da porabi ves

dohodek za hrano.

Vmesne točke na premici, kot so B, C, D itd. kažejo vmesne

možne kombinacije porabe dohodka tako za hrano kot tudi za

obleko.

Točka N kaže, da posameznik svojega dohodka ne porabi v

celoti ampak da del dohodka privarčuje.

Točka M kaže nedosegljivo potrebo (željo) posameznika glede

na njegov dohodek

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 111/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Alternativnialioportunitetnistrošekdobrine je
(https://image2.slideserve.com/4728785/slide313-n.jpg) količinadrugedobrine,
ki se jimorapotrošnikodpovedati, čeželikupitienotodrugedobrine.Oportunitetni
strošek je strošek izgubljene priložnosti.

ZNIŽANJE CENE BLAGA A - HRANE


(https://image2.slideserve.com/4728785/zni-anje-cene-blaga-a-
hrane-n.jpg)
obleka

hrana

Δhrane

Če se zmanjša cena ene vrste blaga, npr. hrane, lahko


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide315-n.jpg)
predvidevamo, da bo posameznik kupoval večjo količino tega blaga in premica
porabe bo spremenila naklon.
Nakupi obleke se ne bodo spremenili, ker je cena ostala ista in to nam kaže
tudi točka K.

Točka F nam kaže, da posameznik kupuje obe vrsti blaga (hrana + obleka) in
da se je količina skupnih nakupov povečala. K povečanju nakupov pa je
prispeval večji nakup hrane, ki je sedaj cenejša.

Alternativne možnosti družbene proizvodnje


(https://image2.slideserve.com/4728785/alternativne-mo-nosti-
dru-bene-proizvodnje-n.jpg)

topovi (https://image2.slideserve.com/4728785/transformacijska-krivulja-n.jpg)

16

14

12

10

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 112/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

maslo

012345

Transformacijska krivulja
(https://image2.slideserve.com/4728785/transformacijska-
krivulja-n.jpg)

Krivulja enakega proizvoda ali


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide318-n.jpg)

izokvanta

Kombinacija dela in zemlje za proizvodnjo enakega proizvoda

KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide319-n.jpg)
aliizokvantaprikazujevsekombinacijeproizvodnihdejavnikov, s
katerimiproizvedemoenakokoličinoproizvoda.

zemlja (A) (https://image2.slideserve.com/4728785/slide320-n.jpg)

delo (L)

123456

Zemljevid krivulj enakega proizvoda

692
https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 113/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

548

346

OBLIKOVANJE CEN V TRGOVINI


(https://image2.slideserve.com/4728785/oblikovanje-cen-v-
trgovini-n.jpg)
Če trgovska podjetja oblikujejo prodajno ceno po lastni presoji, je

kalkulacija enote trgovskega blaga:

nakupna cena trgovskega blaga

+ neposredni nabavni stroški za enoto trgovskega blaga

-------------------------------------------------------------------------------

= nabavna cena enote trgovskega blaga

+ pribitek

-------------------------------------------------------------------------------

= prodajna cena enote trgovskega blaga

Če pa trgovskemu podjetju prodajno ceno določa dobavitelj


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide322-n.jpg) trgovskega
blaga, bi bila kalkulacija enote trgovskega blaga naslednja:

prodajna cena enote trgovskega blaga

- odbitek

--------------------------------------------------------

= nabavna cena enote trgovskega blaga

- neposredni nabavni stroški za enoto trgovskega blaga

---------------------------------------------------------

= nakupna cena enote trgovskega blaga

RABATje % od prodajne cene, ki ga proizvajalec odobrava


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide323-n.jpg)
kupcu (npr. trgovini) kot popust. Tu proizvajalec že sam določa maloprodajno
ceno. Trgovina dobi razliko v ceni v obliki rabata.

Prodajna cena – rabat = maloprodajna cena

TRGOVSKA MARŽAje %, ki ga trgovina oblikuje od svoje

nabavne cene in jo prišteje nabavni ceni. Ta odstotek oblikuje trgovina sama,


za razliko od rabata.

Nabavna cena trgovine + marža = prodajna cena trgovine

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 114/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

USPEH POSLOVANJA ALI POSLOVNI REZULTAT


(https://image2.slideserve.com/4728785/uspeh-poslovanja-ali-
poslovni-rezultat-n.jpg)
Poslovni rezultat je razlika med prihodki in odhodki (stroški).
Da bi bil poslovni sistem učinkovit mora:
delati stvari pravilno;
delati prave stvari.
Poslovni rezultat se običajno ugotavlja 1x letno.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


(https://image2.slideserve.com/4728785/izkaz-poslovnega-izida-
n.jpg)
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično

in pošteno prikazano stanje poslovnega izida za poslovno leto ali medletna

obdobja, za katera se sestavlja.

Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid

(poslovni rezultat) v obdobju in pokaže, kako uspešno podjetje uporablja

razpoložljiva sredstva, oziroma kakšna je uspešnost poslovanja podjetja.

PRIHODKI (https://image2.slideserve.com/4728785/prihodki-
n.jpg)
Prihodki so nasprotje odhodkom in skupaj z njimi oblikujejo poslovni

izid.

Redni prihodki
Izredni prihodki

Povezani s prodajo učinkov ali storitev

Povezani s finančno dejavnostjo – finančne naložbe

Pri nas je v veljavi sistem t.im. fakturirane realizacije,


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide327-n.jpg) ki pomeni,
da lahko
podjetje evidentiraprihodke že s trenutkom izstavitve fakture. Hkrati s tem

obračuna tudi stroške, ki se nanašajo na prodane količine (to so odhodki) in

ugotavlja dobiček iz poslovanja.

Dokler kupec ne poravna fakture velja, da ima podjetje do kupca terjatev, ki

jo izkazuje med sredstvi v bilanci stanja. Če kupec svojega dolga nikoli ne

poravna, mora podjetje to svojo terjatev odpisati. Ko terjatev odpiše, mora

hkrati obremeniti odhodke v obliki izrednih odhodkov. Odpisane terjatve tako

v obdobju odpisa vplivajo na zmanjšanje dobička.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 115/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Če izhajamo iz količine prodanih učinkov (proizvodov,


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide328-n.jpg) storitev) in
njihovih
prodajnih cen so rezultat (izid) podjetja prihodki od prodanih učinkov.

Prihodki izhajajo iz medsebojnih razmerij med prodajalcem in kupcem.

Prodajno ceno uresniči prodajalec na trgu s prodajo svojih proizvodov. Če

je prodajna cena proizvoda ustrezno tržno priznanje za prodani proizvod,

je razumljivo, da bo prodajna cena različna od stroškov, potrebnih za

njegov nastanek. Ta je lahko višja ali nižja od stroškov. Če je višja

govorimo o dobičku, obratno o izgubi.

Dobiček ali izguba sta zato temeljna poslovna izida, ki izhajata iz

poslovno – izidnega toka podjetja, kamor moramo vključiti še odhodke

in prihodke od financiranja. V poslovno-izidni tok vključujemo še

morebitne izredne odhodke in izredne prihodke.

Prihodke moramo razlikovati od prejemkov.


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide329-n.jpg)
Prihodki nastanejo ko podjetje pošlje in fakturira kupcu blago. Prihodki lahko

nastanejo tudi zaradi zmanjševanja nedenarnih oblik sredstev (dezinvestiranje)

ali zaradi povečevanja obveznosti do virov sredstev (npr. prejeti krediti bank)

Prejemek pa nastane, ko kupec blago tudi dejansko plača.

Tudi odhodke moramo ločevati od izdatkov.

Izdatki nastanejo v podjetju tudi zaradi povečevanja nedenarnih oblik

sredstev, npr. zaradi investiranja ali zaradi zmanjševanja obveznosti do virov

sredstev (odplačevanje kreditov).

Prejemki in izdatki so sestavni del finančnega toka


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide330-n.jpg) podjetja,
razlika med
njimi pa je finančni izid podjetja.

VRSTE FINANČNEGA IZIDA IZRAČUN

- Finančni izid iz prodaje - Prejemki-izdatki, ki se nanašajo na

prodane poslovne učinke

- Finanč. izid iz celot. poslovanja - Prejemki-izdatki iz celotnega posl.

- Finanč. izid iz investiranja - Prejemki zaradi dezinvestiranja -

izdatki za investicije

- Finanč. izid iz financiranja - Prejemki od financiranja. - izdatki

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 116/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

za vračilo financiranja

- Celotni finančni izid - Vsi prejemki – vsi izdatki

Kot ločimo stroške in izdatke, ločimo tudi prihodke od


(https://image2.slideserve.com/4728785/kot-lo-imo-stro-ke-in-
izdatke-lo-imo-tudi-prihodke-od-prejemkov-n.jpg) prejemkov.
prihodki, ki niso prejemki

PS “A” dobi brezplačno od PS “B” stroj v vrednosti 200.000 SIT.

Za PS “A” je to izredni prihodek, njegova denarna sredstva pa se ne

povečajo.

prihodki, ki so tudi prejemki - (najbolj pogosto!)

PS “A” proda 1.3. 2005 proizvode PS “B” v vrednosti 100.000 SIT. Plačilni rok
je 1.4.2005. Prihodki so nastali, ko je PS “A” fakturiral PS “B”, prejemki pa
takrat, ko je PS “B” učinke tudi plačal. V tem primeru so prihodki nastali pred
prejemki.

prejemki, ki niso prihodki

PS “A” dobi kratkoročni kredit od banke. Denarna sredstva so se povečala,


prihodkov iz tega dogodka pa ne bo.

Prejemki se pojavijo pred prihodki v primeru danih avansov.

STRUKTURA PRIHODKOV
(https://image2.slideserve.com/4728785/struktura-prihodkov-
n.jpg)
1. POSLOVNI PRIHODKI

A. ČISTI PRIHODEK OD PRODAJE

ČP od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu

ČP od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu

ČP od prodaje blaga in materiala na domačem trgu

ČP od prodaje blaga in materiala na tujem trgu

B. POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN

NEDOKONČANE PROIZVODNJE

C. VREDNOST USREDSTVENIH LASTNIH PROIZVODOV ALI

STORITEV

2. PRIHODKI IZ FINANCIRANJA (obresti ipd.)

3. IZREDNI PRIHODKI

4. PRIHODKI SKUPAJ

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 117/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

PRIHODKI OD POSLOVANJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/prihodki-od-poslovanja-
n.jpg)
Prihodki od poslovanja so vrednosti prodanih proizvodov, storitev,
trgovskega blaga, materiala in prejetih nadomestil v zvezi s prodajo, ki
vplivajo na poslovni izid.
Poznamo prihodke na osnovi fakturirane realizacije alina osnovi plačane
realizacije.
Iz vrednosti prihodkov je izločen davek na dodano vrednost in morebitni
popusti.

PRIHODKI OD FINANCIRANJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/prihodki-od-
financiranja-n.jpg)
So prihodki v zvezi s finančnimi naložbami podjetja, delimo pa jih na:

- prihodke od prejetih udeležb v poslovnem izidu tistega

poslovnega sistema (podjetja), v katerega so vložena

sredstva (zlasti dividende);

- prihodke od prejetih obresti za dana posojila in kredite.

( med prihodke financiranja je treba šteti le prejete

obresti in ne tudi prejem vračila finančne naložbe).

IZREDNI PRIHODKI

ODHODKI (https://image2.slideserve.com/4728785/odhodki-
n.jpg)
Medtem ko so stroški denarno ovrednoteni potroški prvin

poslovnega procesa in se nanašajo na proizvedene količine,

se odhodki nanašajo na prodane količine.

Ti stroški niso nujno nastali samo v obdobju, ko so bili učinki

prodani.

Poenostavljeno rečeno so vrednosti, ki jih žrtvujemo, da bi

dosegli prihodke

odhodki

redni

izredni

poslovni

iz financiranja

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 118/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Če z rednimi prihodki razumemo prodajno vrednost v


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide336-n.jpg)
obračunskem obdobju prodanih izdelkov, pa z rednimi odhodki razumemo
stroške in nabavne vrednosti, ki so povezani z njimi.
Prihodki so opredeljeni na osnovi zaračunane prodaje. Razmerje med v
obdobju nastalimi stroški in odhodki pa je:

v obdobju nastali stroški

+ stroški v začetni nedokončani proizvodnji

- stroški v končni nedokončani proizvodnji

= stroški v končanih proizvodih obdobja

+ stroški v začetni zalogi proizvodov

- stroški v končni zalogi proizvodov

= stroški v obdobju prodanih proizvodov

= redni odhodki

ali (https://image2.slideserve.com/4728785/slide337-n.jpg)
v obdobju nastali stroški

+ zmanjšanje vrednosti zaloge dokončanih in nedokončanih proizvodov

= odhodki poslovanja

ali

v obdobju nastali stroški

- povečanje vrednosti zaloge dokončanih in nedokončanih proizvodov

= odhodki poslovanja

Vidimo, da se razlika med stroški razdobja in odhodki

poslovanja pojavlja predvsem zaradi spremembe

zaloge.

ODHODKI so tisti stroški, ki po odštetju od prihodkov


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide338-n.jpg)
soustvarjajo poslovni izid v obračunskem obdobju.
Vsi stroški nimajo narave odhodkov in ni nujno, da bi bil vsak odhodek
povezan s stroški.
Odhodki, ki niso nikoli stroški:

Podjetje je imelo velike težave. Najprej je moralo odpisati

50.000 d.e. terjatev, nato jim je pogorelo še skladišče v

vrednosti 200.000 d.e. Oba dogodka pomenita odhodek in

ne strošek. Da bi se odhodki pojavili prej kot stroški, ne

obstaja.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 119/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Povezava z izdatki:

Če podjetje kupi zemljišče ima izdatek, ne pa odhodek, ker se zemljišče ne


amortizira. Odhodka tu nikoli ne bo.

STRUKTURA ODHODKOV
(https://image2.slideserve.com/4728785/struktura-odhodkov-
n.jpg)
1. POSLOVNI ODHODKI

stroški blaga, materiala in storitev

stroški dela

amortizacija

odpisi obratnih sredstev

rezervacije

drugi odhodki iz poslovanja

2. ODHODKI IZ FINANCIRANJA

stroški obresti in drugi odhodki financiranja

3. IZREDNI ODHODKI

4. ODHODKI SKUPAJ

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


(https://image2.slideserve.com/4728785/izkaz-poslovnega-izida1-
n.jpg)
Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke in odhodke in poslovni

izid podjetja za eno časovno obdobje – običajno je to eno leto.

Prihodki od prodaje blaga in storitev

- Stroški porabljenih virov

= Kosmati dobiček

- Poslovni odhodki: drugi porabljeni viri pri poslovanju

= Dobiček iz poslovanja

+ Drugi (neposlovni) prihodki

- Drugi (neposlovni) odhodki

= Dobiček pred davki

- Davki

= Čisti dobiček (= Dobiček na delnico: čisti dobiček / število delnic)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 120/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

VRSTE POSLOVNEGA IZIDA


(https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-poslovnega-izida-
n.jpg)
Obstaja več vrst poslovnega izida. Temeljne vrste so:

Poslovni izid (dobiček ali izguba) iz prodaje


Poslovni izid (dobiček ali izguba) iz celotnega poslovanja
Poslovni izid (dobiček ali izguba) iz rednega poslovanja
Celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba)
Celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) po odbitku
prevrednotovalnega popravka kapitala poslovnega izida.

DELITEV DOBIČKA
(https://image2.slideserve.com/4728785/delitev-dobi-ka-n.jpg)
pokrivanje izgub iz preteklih let;
izplačilo dividend + nagrade upravi in NO;
povečanje kapitala;
povečanje rezerv;
nerazporejeni del dobička.

IZGUBA (https://image2.slideserve.com/4728785/izguba-n.jpg)
Izguba je negativni poslovni izid. Pojavi se, če je v podjetju vsota vseh
odhodkov večja od celotnega prihodka.
Poznamo več vrst izgube:

- če so prihodki od poslovanja manjši od odhodkov za poslovanje je to izguba iz


poslovanja,

- če so prihodki iz financiranja manjši od odhodkov za financiranje, govorimo o


izgubi iz financiranja.

notranje pokrivanje izgube


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide344-n.jpg)
- poravnavanje s prihodki v naslednjih letih

- poravnavanje z nerazdeljenim čistim dobičkom in rezervami

- poravnavanje z osnovnim kapitalom

Obstaja pravilo, da se izguba iz preteklih let postopoma prenaša

med izredne odhodke naslednjih let in se pokriva s tedanjimi

prihodki. S sanacijskimi posojili ne moremo pokrivati izgube.

zunanje pokrivanje

dotacije

sanacijski postopek

odpis dolgov

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 121/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA


(https://image2.slideserve.com/4728785/izkaz-finan-nega-izida-
n.jpg)
je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov

(poslovno leto ali za medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Izkaz finančne ga izida je pomemben za oceno možnosti, da podjetje

pridobi denarna sredstva, oziroma časa v katerem jih lahko pridobi, oceno

gotovosti, da jih bo pridobilo ter oceno potrebe podjetja po uporabi

denarnih sredstev.

Poznamo:

finančne tokove pri poslovni dejavnosti


finančne tokove pri finančni dejavnosti
finančni tokovi pri naložbeni (investicijski) dejavnosti

BILANCA FINANČNIH TOKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/bilanca-finan-nih-tokov-
n.jpg)
Finančni tokovi so pritoki in odtoki določenih vrst sredstev ali obveznosti

do virov sredstev v določenem časovnem obdobju.

Kadar pride do zmanjševanja sredstev v nedenarni obliki (npr.prodaja

materiala, strojev…), nastajajo pritoki zaradi dezinvestiranja.

Če pride do povečanja obveznosti do virov sredstev, nastajajo pritoki zaradi

novega financiranja.

Če pride do povečanja stanja nedenarnih oblik sredstev, to pomeni odtoke

zaradi investiranja.

Kadar pride do zmanjševanja obveznosti do virov sredstev, se pojavijo

odtoki zaradi definanciranja.

Vse takšne spremembe izkazujemo v bilanci finančnih tokov.

IZKAZ FINANČNIH TOKOV od…….. do……


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide347-n.jpg)
A. a) Pritoki pri poslovanju

b) Odtoki pri poslovanju

c) Prebitek

B. a) Pritoki pri naložbenju

b) Odtoki pri naložbenju

c) Prebitek

C. a) Pritoki pri financiranju


https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 122/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

b) Odtoki pri financiranju

c) Prebitek

Č. Končno stanje denarnih sredstev

x) Finančni izid (A + B + C)

y) Začetno stanje denarnih sredstev

USPEŠNOST POSLOVANJA POSLOVNEGA SISTEMA


(https://image2.slideserve.com/4728785/uspe-nost-poslovanja-
poslovnega-sistema-n.jpg)
Če hoče podjetje biti uspešno, mora delovati v skladu s temeljnim

načelom gospodarjenja. Ta je opredeljen na dva načina, in sicer kot

načelo doseganja maksimalnega učinka z danimi sredstvi ali kot načelo

doseganja danega učinka z minimalnimi sredstvi. Tako enak dobiček pri

različno velikih podjetjih še ne pomeni tudi enake uspešnosti. Zato nas ne

zanima absolutna velikost dobička ampak njegova relativna velikost, to je

učinek v primerjavi s porabljenimi sredstvi za dosego tega učinka.

cilj gospodarjenja (rezultat)

USPEŠNOST GOSPODARJENJA=---------------------------------------

sredstva za doseganje cilja

PRODUKTIVNOST DELA
(https://image2.slideserve.com/4728785/produktivnost-dela-
n.jpg)
Tehnološke spremembe so glavni vir izboljšanja produktivnosti dela
Produktivnost opredeljujemo kot razmerje med količino učinkov in
vloženim delovnim časom:

količina učinkov (proizvodov) ali storitev

Produktivnost dela = ---------------------------------------------------------------

količina vloženega časa (npr. opravljene ure)

Kadar poslovni sistem proizvaja raznovrstne učinke, si pomagamo z


obrazcem:

prihodki od poslovanja

Produktivnost dela = ------------------------------------------

povprečno število zaposlenih

Produktivnost nam pove, da je poslovanje tem bolj učinkovito, čim

večjo količino poslovnih učinkov dosežemo na zaposlenega v

obračunskem obdobju.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 123/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

DEJAVNIKI PRODUKTIVNOSTI DELA


(https://image2.slideserve.com/4728785/dejavniki-
produktivnosti-dela-n.jpg)
Tehnično – tehnološki (tehnična delitev dela, opremljenost dela,
tehnološki proces
Organizacijski
Človeški
Naravni
Družbeni

EKONOMIČNOST ALI GOSPODARNOST


(https://image2.slideserve.com/4728785/ekonomi-nost-ali-
gospodarnost-n.jpg)
Gospodarnost je širši pojem od produktivnosti, saj zajema vse vrednostno
izražene potroške prvin poslovnega procesa in ne samo dela. Gospodarnost
lahko opredelimo kot razmerje med količino proizvedenih proizvodov (ali
storitev) in vsemi porabljenimi prvinami poslovnega procesa, katere vrednosti
izrazimo kot stroške.

količina proizvedenih učinkov (proizvodov)

Ek = -----------------------------------------------

porabljene prvine poslovnega procesa

ali

vrednost prodanih učinkov ali storitev (prihodki)

Ek = -----------------------------------------------------

odhodki (stroški)

Če je Ek> 1 je bilo poslovanje ekonomično, sicer ne.

tehnično-tehnološka opredelitev

RENTABILNOST(DONOSNOST)
(https://image2.slideserve.com/4728785/rentabilnost-donosnost-
n.jpg)
je mera uspešnosti celotnega poslovanja poslovnega sistema.
opredeljena je kot razmerje med ustvarjenim dobičkom in vanj vloženim
kapitalom:
kot razmerje med dobičkom in sredstvi poslovnega sistema:

ROA = čisti dobiček / povprečna vrednost sredstev (dobičkonosnost sredstev)

kot razmerje med dobičkom + amortizacijo ter sredstvi:

ROI = dobiček + amortizacija / povprečna vrednost sredstev

(donosnost sredstev)

ROE = čisti dobiček / povprečna vrednost kapitala (dobičkonosnost kapitala)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 124/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

ROE – dobičkonosnost kapitala nam pove, koliko enot


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide353-n.jpg) dobička je
podjetje ustvarilo na 100 enot vloženega kapitala.
ROA – dobičkonosnost sredstev kaže, koliko čistega dobička, oziroma
čiste izgube ima podjetje na vsakih 100 denarnih enot obstoječih
sredstev. Večja je vrednost kazalca, uspešnejše je podjetje.
ROI – donosnost sredstev pove, koliko enot dobička in amortizacije
podjetje ustvari na 100 enot vloženih sredstev. Večji je kazalec, večja je
donosnost sredstev.

DU PONTOV SISTEM POVEZANIH OBRAZCEV


(https://image2.slideserve.com/4728785/du-pontov-sistem-
povezanih-obrazcev-n.jpg)
Du Pontov (Du Pont de Nemours&Co.) kazalec prikazuje povezanost

med ekonomičnostjo in rentabilnostjo tako, da v osnovni enačbi

rentabilnosti dobiček zapišemo kot razliko med prihodki in odhodki,

nato pa števec in imenovalec množimo s prihodki.

dobiček prihodki prihodki dobiček

Rentabilnost kapitala = ----------- x ------------ = ------------ x ---------------

kapital prihodki kapital prihodki

ali

dobiček prihodki dobiček

Rentabilnost sredstev = ------------- = ------------- x -------------

sredstva sredstva prihodki

vemo, da je: dobiček = prihodki – odhodki


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide355-n.jpg)
dobiček prihodki – odhodki odhodki

torej je: -------------- = -------------------------- = 1 - -------------- =

sredstva prihodki prihodki

= 1 - ------------------- , torej je:

ekonomičnost

prihodki 1

Rentabilnost sredstev = -------------- x (1 - ------------------- )

sredstva ekonomičnost

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 125/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Prvi del DuPontove formule je enačba za ekonomičnost in


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide356-n.jpg) nam kaže
trošenje poslovnih prvin, drugi del pa kaže vpliv vezave kapitala/sredstev na
rentabilnost (obračanje kapitala, obračanje sredstev). S to formulo je dokazana
dejanska povezava med rentabilnostjo, ekonomičnostjo in obračanjem
kapitala/sredstev.
DuPontova formula nam pove, da bo delež dobička v prihodkih tem večji,
čim večja bo ekonomičnost. Pove nam tudi, da bo rentabilnost tem večja,
čim večja je hitrost obračanja sredstev, oziroma kapitala.

INVESTICIJE, VLAGANJA, NALOŽBE


(https://image2.slideserve.com/4728785/investicije-vlaganja-
nalo-be-n.jpg)
Investicije so eden od najbolj pomembnih spodbujevalcev delovanja

podjetja, saj bi to, brez stalnega obnavljanja in posodabljanja, kmalu

propadlo.

Da bi podjetje izbralo pravo odločitev glede investicij, so se razvile


številne metode in kriteriji, s pomočjo katerih lahko podjetje ekonomsko
ovrednoti investicijske projekte, ki jih ima na voljo.
Pri izboru konkretnega investicijskega projekta mora biti podjetje še
posebej previdno, predvsem zato, ker dolgoročne naložbe dolgo trajajo,
običajno so angažirana velika sredstva podjetja, ki so precej časa
vezana v določeni obliki in jih ni mogoče hitro prenesti drugam, če se
izkaže, da izbrana investicijska opcija ni bila najboljša.
Z nepravo izbire naložbe lahko podjetje zabrede v težave ali celo v
stečaj.

Izraz investicija izvira iz latinske besede “investio”


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide358-n.jpg) in pomeni
kakršnokoli vlaganje finančnih sredstev.
Danes ločimo pojma investicija in dolgoročna naložba. Investicija pomeni
npr. nakup stroja, zgraditev stavbe ipd., medtem ko dolgoročna naložba
pojem za opis stanja, npr. vrednost že kupljenega stroja ali zgrajene
stavbe.
Značilnosti dolgoročnih naložb so:

- navadno zahtevajo velike finančne izdatke,

- od njih pričakujemo donose v obdobju, ki je daljše od enega leta,

- njihovi rezultati se prav tako raztezajo skozi daljše obdobje,

- z dolgoročno naložbo podjetje izgubi nekaj svoje fleksibilnosti,

- če podjetje investira prevelik znesek, lahko nastanejo nepotrebni

stroški, če investira premalo lahko prične izgubljati tržni delež,

- dolgoročne naložbe zahtevajo načrtovanje finančnih sredstev v

daljšem časovnem obdobju.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 126/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

VRSTE INVESTICIJ
(https://image2.slideserve.com/4728785/vrste-investicij-n.jpg)
gospodarske

Po namenu:

negospodarske

velika popravila in remonti

Glede na razlog:

rekonstrukcije

posodobitve in izboljšave

bruto (obnova)

Glede na predmet:

neto (novo)

zemljišča, objekti, oprema

Po tehnični strukturi:

materialne pravice

inoviranje

Glede na stanje:

v pripravi

v teku

zaključene

V osnovi delimo naložbe na:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide360-n.jpg)
realne
finančne naložbe
naložbe v znanje ali nematerialne naložbe

Če podjetje uporabi svoje prihranke za nakup dolgoročnih realnih

dobrin (nepremičnine ali stroja), govorimo o realnih naložbah.

Prenos prihrankov na druga podjetja imenujemo finančne naložbe.

PROCES INVESTIRANJA
(https://image2.slideserve.com/4728785/proces-investiranja-
n.jpg)
priprava investicijske dokumentacije

- feasibility študija;

- investicijski elaborat.

izdelava tehnične dokumentacije


izvedba investicije

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 127/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

VSEBINA INVESTICIJSKEGA ELABORATA


(https://image2.slideserve.com/4728785/vsebina-investicijskega-
elaborata-n.jpg)
predinvesticijska zasnova;
opis in cilj investicije;
osnovni podatki o investitorju;
analiza obstoječega stanja;
tehnično-tehnološki del;
analiza zaposlenih;
ocena vlaganj;
analiza lokacije;
terminski plan izvedbe;
finančna analiza;
izračun upravičenosti;
predstavitev in razlaga rezultatov (kazalci uspešnosti).

METODE OCENJEVANJA USPEŠNOSTI INVESTICIJE


(https://image2.slideserve.com/4728785/metode-ocenjevanja-
uspe-nosti-investicije-n.jpg)
STATIČNE METODE so enostavne metode, pri katerih je kriterij za presojo

uspešnosti bodisi višina posamezne gospodarske kategorije, ki je

povezana z naložbo, npr. dobiček, stroški, bodisi velikost določenega

kazalca, npr. koeficient donosnosti, gospodarnosti ali produktivnosti.

Značilnost teh metod je, da vsaki denarni enoti prisojajo enako vrednost,

ne glede na to, kdaj v dobi trajanja naložbe je ta denarna enota prejeta ali

izdana. Zato te metode niso primerne za ocenjevanje naložb z daljšim

časom trajanja.

Pravimo, da te metode ne upoštevajo t.im. časovne preference denarja, oz.

razlik v vrednosti posameznih denarnih tokov naložbe, ki so posledica

njihove različne časovne porazdelitve v procesu investicije.

Statične metode za presojo naložb so v glavnem naslednje:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide364-n.jpg)
Amortizacija investicijske naložbe
Izračun rentabilnosti
Skupni donos na enoto investicijskih stroškov
Povprečni letni donos na enoto investicijskih stroškov.

Amortizacija investicijske naložbe

Čas vračila naložbe izračunamo tako, da seštejemo čiste denarne tokove

iz izkoriščanja naložbe (dobičke), dokler ni vsota enaka izhodiščnemu

vložku. Če so letno ti tokovi približno enaki, lahko opredelimo čas vračila

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 128/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

kot razmerje med vložkom v investicijo in povprečnim letnim čistim

denarnim tokom iz izkoriščanja te naložbe.

Problem je v tem, da upoštevamo le čas v katerem se povrne začetni

vložek, ne pa tudi čas po vračilu tega začetnega vložka in do kdaj.

Če dobo vračanja označimo z V, investicijske stroške z


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide365-n.jpg) I in letne
donose
z D, je pri predpostavki enakih letnih donosov, doba vračanja:

V=I/D

Če letni donosi niso enaki, ugotovimo dobo vračanja tako, da seštevamo

donose v posameznih letih tako dolgo, dokler njihova vsota ni enaka

investicijskemu vložku.

RENTABILNOST
(https://image2.slideserve.com/4728785/slide366-n.jpg)
donos investicije

Donosnost investicije – Ri = ------------------------- *100

ali rentabilnost investicije vložena sredstva

Števec je lahko: dobiček ali dobiček + amortizacija ali

dobiček + amortizacija + obresti

Pomanjkljivosti: - obstaja cela vrsta tega kazalca in je možnost

manipulacije velika;

- ne upošteva skupnih donosov in njihove časovne

razporeditve;

- ne kaže absolutne vrednosti celotneinvesticije.

SKUPNI DONOS NA ENOTO INVESTICIJSKIH STROŠKOV


(https://image2.slideserve.com/4728785/skupni-donos-na-enoto-
investicijskih-stro-kov-n.jpg)
Ta kazalec predstavlja razmerje med skupnim donosom investicije in

investicijskim stroškom in pove, koliko enot skupnega donosa nam daje

enota investicijskih stroškov. Višje kot je to razmerje, uspešnejša je

investicija.

POVPREČNI LETNI DONOS NA ENOTO INVESTICIJSKIH STROŠKOV

Tu z investicijskimi stroški ne primerjamo skupnega donosa ampak povprečni


letni

donos.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 129/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Kazalec nam pove kolikšen je povprečni letni donos na enoto investicijskih

stroškov. Čim večji je, tem bolj je investicija uspešna.

DINAMIČNE METODE OCENJEVANJA DONOSNOSTI INVESTICIJ


(https://image2.slideserve.com/4728785/dinami-ne-metode-
ocenjevanja-donosnosti-investicij-n.jpg)
Iz slabosti statičnih metod ocenjevanja investicijskih projektov izhaja,

da je potrebno rešiti predvsem:

problem različnega časovnega razporeda vložkov in donosov in


problem različnega trajanja investicijskih projektov ali problem življenjske
dobe investicij

Problem primerljivosti časovno različno razporejenih denarnih tokov

investicije rešujemo s pomočjo metode sedanje vrednosti.Na tej

osnovi sta se izoblikovali dve metodi in dva kriterija za sprejemanje

investicijskih odločitev, in sicer neto sedanja vrednostinnotranja

stopnja donosnosti.Njuna bistvena prednost je v tem, da napravita

časovno različno razporejene donose in investicijske stroške

medsebojno primerljive.

DOLOČANJE USTREZNE DISKONTNE STOPNJE


(https://image2.slideserve.com/4728785/dolo-anje-ustrezne-
diskontne-stopnje-n.jpg)
Diskontna stopnja je poleg življenjske dobe investicije, investicijskih

stroškov (vložkov) in donosov, bistvena komponenta neto sedanje

vrednosti.

Ker je uporaba sredstev vedno alternativna in glede na zahtevo, da

morajo finančna sredstva v lastni uporabi prinašati najmanj toliko, kot bi

prinašala v vsaki drugi uporabi, so pomembne le stopnje, po katerih

lahko sredstva dobimo (izposodimo) ali jih posodimo.

Če podjetje financira investicijo z bančnimi posojili, bo za diskontno

stopnjo uporabilo kar bančno obrestno mero. Če financira investicijo z

lastnimi sredstvi bo diskontno stopnjo opredelilo z oportunitetnim

stroškom, ki predstavlja stopnjo donosnosti, ki bi jo prinašala najboljša

investicijska varianta.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 130/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Najbolj pogoste so investicije, kjer so udeležena tako


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide370-n.jpg) lastna
sredstva
podjetja, kot tudi bančni krediti. V takem primeru je diskontna stopnja

ponderirana aritmetična sredina obrestnih mer obeh načinov financiranja. Pri

tem za lastna sredstva upoštevamo oportunitetni strošek ali posojilno

obrestno mero, za izposojena sredstva pa izposojilno obrestno mero (npr.

bančno obrestno mero). Nato določimo ponderirano obrestno mero (WACC

– weightedaveragecostofcapital).

WACC se običajno izračuna tako, da se zanemari vpliv davkov na ceno

uporabljenega kapitala, zanemari vpliv naložb na spremembo vrednosti

podjetja in spreminjanje finančne strukture. Lahko pa se vse to upošteva.

Rezultat, ki ga dobimo z izračunom WACC, primerjamo s ceno kapitala na

trgu. Če nas obstoječa finančna struktura stane več, kot pa je cena kapitala

na trgu, moramo dezinvestirati aktivo in tako zmanjšati potrebo po kapitalu z

izključitvijo najdražje vrste posameznega kreditnega vira.

VREDNOST DENARJA
(https://image2.slideserve.com/4728785
/vrednost-denarja-n.jpg)

PRIHODNJA VREDNOST (FUTURE VALUE)


(https://image2.slideserve.com/4728785/prihodnja-vrednost-
future-value-n.jpg)
Prihodnja vrednost je vrednost današnje investicije (naložbe)

v nekem določenem prihodnjem obdobju (npr. v enem letu, v

treh letih …)

Primer:

naložba je 100 €,
obrestna mera je 5% na letnem nivoju.

100 € + [100 € x (0,05)] = 105 €

SV (PV) + obresti = FV (prihodnja vrednost)

SV + SV x i = FV

i = obrestna mera v %

SV (Present Value) = sedanja vrednost

PV (Future Value) = prihodnja (bodoča) vrednost

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 131/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

PRIHODNJA VREDNOST V ENEM LETU


(https://image2.slideserve.com/4728785/prihodnja-vrednost-v-
enem-letu-n.jpg)
FV = SV x (1 + i) i = 5%

(i je obrestna mera)

= 100 € x (1 + 0,05)

= 100 € x 1,05 = 105 €

PRIHODNJA VREDNOST V DVEH LETIH


(https://image2.slideserve.com/4728785/prihodnja-vrednost-v-
dveh-letih-n.jpg)
100 € + 100 €(0,05) + 100 €(0,05) + 5 €(0,05) =

110,25 €

Sedanja vrednost začetne naložbeložbe (100 €)

+ obresti na začetno naložbo v prvem letu

+ obresti na začetno investicijo v drugem letu

+ obresti v drugem letu na obresti prvega leta

= Future Value ali prihodnja (bodoča) vrednost

naložbe v dveh letih.

Splošna formula prihodnje vrednosti naložbe v n

letih pri obrestni meri (i) je:

FVn = PV x (1 + i )n

SEDANJA VREDNOST
(https://image2.slideserve.com/4728785/sedanja-vrednost-n.jpg)
Sedanja vrednost je vrednost naložbe sedaj za

plačilo, ki se bo zgodilo v prihodnosti

ali

Sedanja vrednost je znesek, ki ga je potrebno

investirati danes, da bi dosegli določen znesek v

prihodnosti.

Sedanjo vrednost zneska, ki ga dobimo čez eno


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide376-n.jpg)
leto, izvedemo iz formule za bodočo vrednost:

FV = PV x (1 + i)

FV

PV = --------------

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 132/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

(1 + i)

Primer: (https://image2.slideserve.com/4728785/slide377-n.jpg)
100 € dobimo čez eno leto, obresti (i) so 5%.

SV (PV) = 100 € / (1 + 0,05) = 95,24 €

Obratno pa velja:

FV = PV x (1 + i) = 95,24 € x (1,05) = 100 €

Splošna formula za sedanjo vrednost naložbe, ki


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide378-n.jpg)
nam bo dala donos čez n let je:

FV

SV ali (PV) = ------------

(1 + i)n

Primer: (https://image2.slideserve.com/4728785/primer4-n.jpg)
Sedanja vrednost 100 €, ki jih bomo dobili čez tri

leta pri obrestni meri 6 % je:

SV ali (PV) = 100 € / (1,06)3 = 83,96 €

Obratno pa velja:

FV = 83,96 € x (1,08)3 = 100 €

Sedanja vrednost je višja, če:


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide380-n.jpg)
je prihodnja vrednost plačil (FV) višja,
je čas do plačila (n) krajši,
je obrestna mera (i) nižja.

SPREMINJANJE VREDNOSTI DENARJA V ČASU


(https://image2.slideserve.com/4728785/spreminjanje-vrednosti-
denarja-v-asu-n.jpg)
Primer: Imamo 10 €, ki jih lahko imamo doma v predalu ali pa

jih damo v banko in za njih dobimo obresti.

1. Če jih damo v banko in npr., da je obrestna mera 8%, bi bilo:

a) konec 1. leta teh 10 € vrednih 10 + i = 10 x (1+0,08) =

= 10 x 1,08 = 10,8 €

b) konec drugega leta: 10 x (1+0,08)2 = 10 x 1,1664 =11,664

itd.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 133/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

2. Če bi teh 10 € dobili ne sedaj ampak šele čez 1 leto, bi bili takrat vredni ne
10 € ampak 10 / (1+ 0,08) = 9,2593 €.

Čez 2 leti bi bili, glede na danes vredni 10 / (1+0,08)2 =

8,753€ itd.

POMEMBNOST ČASOVNE RAPOREDITVE VLOŽKOV IN


DONOSOV
(https://image2.slideserve.com/4728785/pomembnost-asovne-
raporeditve-vlo-kov-in-donosov-n.jpg)
Primer: Imamo 1.000 € , ki jih lahko “oplemenitimo tako, da jih

damo v banko in dobimo obresti ali pa kupimo stroj, ki nam letno

ustvarja določen dobiček.

A: Banka: Vložimo 1.000 € v banko za dobo šestih let, po 5% obrestni meri.


Vsako leto dvignemo letne obresti in konec šestega leta dvignemo glavnico
(1.000€) in obresti tega šestega leta.

Donos

vložek 1. leto 2.leto 3.leto 4.leto 5.leto 6.leto

v banko

- 1.000 € 50 50 50 50 50 1.050

B: Stroj (https://image2.slideserve.com/4728785/slide383-n.jpg)
Donos

vložek je 1.leto 2.leto 3.leto 4.leto 5.leto 6.leto

nakup stroja

1.000 € 200 200 200 200 200 200

Katera možnost je boljša – banka ali nakup stroja?

Banka : - 1.000 + 50 + 50 + 50 + 50 + 50 + 1.050 = 300

Stroj: - 1.000 + 200 + 200 + 200 + 200 + 200 + 200 = 200

Na prvi pogled je boljša opcija banka. Toda če pogledamo


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide384-n.jpg)
natačneje dobimo v banki vrnjeno večino denarja šele proti koncu

obdobja, pri stroju pa večino denarja dobimo že precej prej.

Poudarek je na časovni razporeditvi prihodkov in to je bistvo NSV.

Izračun NSV ene in druge opcije to tudi pokaže:

Stroj:

Leto 0 1 2 3 4 5 6 skupaj

Denarni tok -1000 +200 +200 + 200 + 200 +200 + 200

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 134/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Diskontna stopnja 1,00 1,05 (1,05)2 (1,05)3 (1,05)4 (1,05)5 (1,05)6

Sedanja vrednost

pri 5% -1.000 190,48 181,4 172,77 164,54 156,71 149,24=15,14€

Banka: (https://image2.slideserve.com/4728785/slide385-n.jpg)
Leto 0 1 2 3 4 5 6 Skupaj

5% denarni tok -1.000 + 50 + 50 + 50 + 50 + 50 + 1.050

SV pri 5 % -1.000 + 47,62 + 45,35+43,19 +41,14+39,18 + 783,52 = 0

NETO SEDANJA VREDNOST


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide386-n.jpg)
upošteva časovno vrednost denarja,
upošteva samo prihodnje finančne tokove,
NSV so med seboj primerljive in zato je možno med seboj primerjati več
neodvisnih projektov.

TT

NSV = ΣDi / (1 + r)i – Σ Vi / (1 + r)i

i=1 i=1

D = donos Slabost te metode je, da ne upošteva

V = vlaganje različnost donosov dveh projektov pri

r = diskontna stopna enaki NSV. Zato moramo upoštevati

1/(1 + r) = diskontni faktor dobo vračanja vloženih sredstev.

Primer izračuna neto sedanje vrednosti


(https://image2.slideserve.com/4728785/primer-izra-una-neto-
sedanje-vrednosti-n.jpg)
Podjetje proučuje dva investicijska projekta. Glej tabelo! Stroški

kapitala so 10% letno.

Naložba investic. Donosi na koncu leta

stroški 1. 2. 3.

A 300 200 350 0

B 500 100 300 500

donos stroški

NSV = ------------------ - ---------------------

(1 + r)i (1 + r)i

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 135/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

200 350 0 (https://image2.slideserve.com/4728785/slide388-n.jpg)


NSVA = ---------- + ------------ + --------- =

1,101 1,102 1,103

200 350 0

= --------- + ----------- + ---------- = 182 + 289 = 471

1,10 1,21 1,331

NSVA = 471 – 300 = 171

100 300 500 (https://image2.slideserve.com/4728785/slide389-


n.jpg)
NSVB = --------- + ------------ + ---------- = 91 + 248 + 376 =

1,101 1,102 1,103

NSVB = 715

NSVB = donos – stroški = 715 – 500 = 215

Podjetje se bo odločilo za varianto B, ker je njena neto sedanja

vrednost (215) večja od neto sedanje vrednosti variante A (171)

Slabost metode neto sedanje vrednosti je v tem, da ne


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide390-n.jpg) upošteva
različne časovne razporejenosti donosov dveh projektov.

Medtem ko dva projekta lahko pokažeta enako neto sedanjo vrednost,

lahko en projekt prinaša donose že na začetku izrabe investicije, drugi

pa šele proti koncu.

Takšna razlika v časovnem zamiku prinosov ni zanemarljiva za

investitorja. Zato moramo pri oceni investicije upoštevati tudi dobo

vračanja vloženih sredstev.

INDEKS NETO SEDANJE VREDNOSTI


(https://image2.slideserve.com/4728785/indeks-neto-sedanje-
vrednosti-n.jpg)
Če vzamemo prejšnji primer vidimo, da sta vrednosti investicij (inputa)

različni, 300 in 500 d.e., zato neto sedanji vrednosti ne moremo

enostavno primerjati in moramo izračunati indeks NSV.

INSVA = (SVD / SVI) x 100 = 300 + 471 / 300 = 771 / 300 = 2,57

INSVB = (SVD / SVI) x 100 = 500 + 715 / 500 = 1215 / 500 = 2,43

SVD = sedanja vrednost donosa (naložba + donos)

SVI = sedanja vrednost naložbe

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 136/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Oba izračunana indeksa sta večja od 1, kar je potreben pogoj, da sploh

investiramo. Ker je indeks neto sedanje vrednosti naložbe A večji od

indeksa neto sedanje vrednosti naložbe B, se odločimo za investicijo A.

NOTRANJA STOPNJA DONOSNOSTIIRR – INTERNAL RATE OF


RETURN (https://image2.slideserve.com/4728785/notranja-
stopnja-donosnosti-irr-internal-rate-of-return-n.jpg)
IRR lahko opredelimo kot diskontno stopnjo, pri kateri je sedanja

vrednost pričakovanih denarnih pritokov enaka sedanji vrednosti

stroškov naložbe, oziroma tista stopnja, pri kateri je neto sedanja

vrednost naložbe enaka nič.

Notranjo stopnjo donosnosti izračunamo po enačbi:

T Di Di = neto denarni tok – donos - v

0 = Σ -------------- - Ii konkretnem letu

t=1 (1+ IRR)t I = strošek investicije

IRR = notranja stopnja donosa

Notranjo stopnjo donosa izračunamo s pomočjo metode poskusov in napak.

Če vzamemo sedaj naš primer in za investicijo B, ki je


(https://image2.slideserve.com/4728785/slide393-n.jpg) imela višjo
NSV
izračunamo IRR, dobimo:

- 500 100 300 500

0 = ------------ + ------------ + ------------- + -------------

(1+IRR)0 (1+IRR)1 (1+IRR)2 (1+IRR)3

Po metodi poskusov in napak dobimo, da je IRR = 27,9 %.

Glede na to, da smo v našem primeru imeli 10 %-no (bančno) obrestno mero,
pomeni da je notranja stopnja donosa precej višja in zato izbrana investicija
ustreza tudi temu kriteriju.

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 137/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Related Presentations More by User Oglas

Your Digital Kanban Board

Visit Site

EKONOMIKA BYDLENÍ úvod -. ing. david ŽINIŲ EKONOMIKA -. 7 tema. inovacijų -ČÍnska ekonomika a jej problÉmy.
slavata, ph.d. ekonomika bydlení. ekonomika. 7 tema. inovacijų ekonomika karolína pavlovičová pocr 7. udržateľný
kontaktní údaje. ing. david slavata, ph.d. kas yra inovacija?. naujovė inovacija ( rast hdp. Čínska ekonomika porastie za
(/aulani/ekonomika-bydlen-vod) (/harmon/ini-ekonomika) (/eugene/nska-ekonomika-a-jej-
probl-my)

TRŽENJE IN EKONOMIKA LESARSTVA SOCIÁLNÍ EKONOMIKA SOCIÁLNÍ EKONOMIKA IN ANALIZA POSLOVANJA


-. trženje in ekonomika lesarstva. obseg PODNIKÁNÍ Doc. Ing. Marie Dohnalová, -. finanČni management v javnem sektorju
predmeta: 90 ur predavanj, 60 ur vaj CSc. -SociÁlnÍ ekonomika sociÁlnÍ asist. mag. aleksander aristovnik.
(/bono/tr-enje-in-ekonomika- (/lyle/soci-ln-ekonomika-soci-ln- (/waneta/ekonomika-in-analiza-
lesarstva) podnik-n-doc-ing-marie-dohnalov- poslovanja)
csc)

Projekt poslovnega sosveta za


Jugovzhodno Evropo (BAC SEE) v okviru
RCC -X . vseevropski koridor : „see
(/rafael/projekt-poslovnega-
sosveta-za-jugovzhodno-evropo-

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 138/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

bac-see-v-okviru-rcc)

Zināšanu ekonomika Eiropā -Eureka - EKONOMIKA POSLOVANJA ZA SISTEMA NERVOSO -Sistema nervos
eiropas programma komercsabiedrību un INŽENIRJE 2. predavanje -. 12.10.2004. sistema nervo sistema nerv sistema ner
zinātnisko institūciju starptautiskās danes: ekonomika nacionalnega sistema ne sistema n sistema sistem siste
(/misu/zin-anu-ekonomika-eirop) (/ketan/ekonomika-poslovanja-za- (/xenia/sistema-nervoso)
in-enirje-2-predavanje)

ŽINIŲ EKONOMIKA LIETUVOJE:


Problemos ir Perspektyvos -. vytautas
naktinis Žinių ekonomikos forumo
(/bly/ini-ekonomika-lietuvoje-
problemos-ir-perspektyvos)

Základná ekonomická orientácia Téma 2 SMÍŠENÁ EKONOMIKA A FAKULTET ZA POSLOVNI


Ekonómia a ekonomika -. mgr. anna PŘÍČINY EXISTENCE VEŘEJNÉHO MENADŽMENT BAR -. ekonomika
siváková. o Čom budeme hovoriŤ. obsah. SEKTORU -Téma 2 smÍŠenÁ ekonomika preduzeĆa bar, 2012. ekonomika
(/hollis/z-kladn-ekonomick-orient- (/nasia/t-ma-2-sm-en-ekonomika- (/franz/fakultet-za-poslovni-
cia-ekon-mia-a-ekonomika) a-p-iny-existence-ve-ejn-ho- menad-ment-bar)
sektoru)

Chov zvířat a ekonomika -. transformační


změny současný

(/kamran/chov-zv-at-a-
ekonomika)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 139/140
16. 3. 2018 PPT - EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA PowerPoint Presentation - ID:4728785

Ekonomika a oceňování přírodních zdrojů Ekonomika - Menadzment i ekonomika Računovodstvo in finančno poslovanje -.
-Ekonomika lesnÍho hospodÁŘstvÍ. organizacije - -. dr mirjana kuljak računovodstvo. je dejavnost spremljanja
ekonomika a oceňování přírodních zdrojů. ekonomski fakultet univerzitet crne gore in proučevanja denarno izraženih pojavov,
(/candie/ekonomika-a-oce-ov-n-p- (/meir/ekonomika-menadzment-i- (/barb/ra-unovodstvo-in-finan-no-
rodn-ch-zdroj) ekonomika-organizacije) poslovanje)

Mulkchilikning asosiy shakillari -Qmu -Ekonomika in trŽenje. predavatelj: mag. MANAŽÉRSKA EKONOMIKA -Mep 5.
satsial ekonomika fakulteti 1-b ekonomika damir cibic. ekonomika in trŽenje. manaŽÉrska ekonomika. ekonomika a
guruxi talabasi bozorboyev quvondiqning literatura samuelson: ekonomika, xvi. financie nÁklady na kvalitu tvorba cien
(/kamran/mulkchilikning-asosiy- (/alain/ekonomika-in-tr-enje) (/bandele/mana-rska-ekonomika)
shakillari)

Predloga za pripravo predstavitve


poslovnega načrta -. poslovni angeli
slovenije Železna cesta 18 si-1000
(/laken/predloga-za-pripravo-
predstavitve-poslovnega-nacrta)

 1 of 5 

English (https://www.slideserve.com) Français (https://fr.slideserve.com)

About Us (/about) | Advertise (/advertise) | Terms of Use (/terms) | Privacy Policy (/privacy) | Contact Us
(/contact.php) | Blog (https://blog.slideserve.com/)

© 2018 SlideServe. All rights reserved | Powered By DigitalOfficePro


 (https://www.facebook.com/SlideServe)  (https://plus.google.com/+SlideServe)
 (https://twitter.com/slideserve)  (https://www.youtube.com/user/SlideServe)
(https://www.pinterest.com/slideserve/)

https://www.slideserve.com/tessa/ekonomika-poslovnega-sistema 140/140