ODNOS JADRANSKOG PRIMORJA PREMA PODRUČJU

JUGOISTOČNIH ALPA U NEOLITU I ENEOLITU

Sim e b a t o v ić

A r h e o lo š k i m u z e j, Z a d a r

Područje jugoistočnih Alpa, jednako kao i čitav jad ran sk i p o ja s još su slabo
istraženi i poznati, p a nije m oguće d a ti potpuni p rik az razvoja života i k u ltu re u
neolitsko i eneolitsko doba. Još je teško u k az ati n a pojedine problem e. O sobito s
područja Istre i S lovenije poznato je m alo k u ltu rn ih ostataka, n ed o staju svestrano
istražena i dobro d o k um entirana nalazišta. Z ato nedostaju stratig rafsk i i m nogi drugi
podaci. Osim toga veliki dijelovi tih p o dručja još su potpuno nepoznati. Z ato se
zasad ne mogu sasvim jasno ograničiti n i vrem enske faze ni rasp ro stran jen o st po­
jed in ih skupina. Iz istih razloga u m nogom e će biti m an jk av i naš prikaz odnosa
jadranskog i alpskog prostora u spom enutim razdobljim a. Ip ak je danas n a osnovu
poznatih podataka i m aterija la m oguće u k az ati na pojedine veze, dodire, odnose,
k u ltu rn a svojstva i k re ta n ja na tom pro sto ru uopće. N eke pojave dobivaju već jasne
i konačne konture.
Cjelovitog p rik a z a ni neolita ni eneolita na tom području još n em a p a to znatno
povećava teškoće. Jedino je A. Benac sin tetsk i obradio veći dio jad ran sk o g p ri­
m o rja u okviru sjeverozapadnog B alkana.1 Neolit Slovenskog p rim o rja n a osnovu
poznatog m a te rija la svestrano je obradio J. Korošec,2 a podatke o ovim razdobljim a
n a užem tršćanskom području i cijelom K ra su donosi F. L eben i D. C annarella.3
P o p u laran i k ra ta k p rikaz jadranskog p rim o rja ran ije je dao A. R adm illi, ali je to
danas nepotpuno.4 T reb a još spom enuti sintetski pregled eneolita u D alm aciji od
P. K orošec.5 P reg led neolita i eneolita u sjeverozapadnoj Sloveniji dao je S. G abro­
vec,6 a pregled la sin jsk e k u ltu re S. D im itrijević i F. Leben.1

1 A. Benac, S tu d ien zur S tein- u nd 5 P. Korošec, N eka p ita n ja oko eneo­

K upferzeit im N ordw estlichen Balkan, 42.
Ber. R G K (1962). Isti, Stu d ije o kam enom
i bakarnom dobu u sjeverozapadnom
B alkanu (Sarajevo 1964).
2 J. Korošec, N eolit n a K rasu in v
Slovenskem p rim o rju , Z god. časopis 14
(1966).
3 F. Leben, S tra tig ra fija in časovna
u v rstitev jam skih n ajd b na T ržaškem
K rasu, A rh. v e s tn ik 18 (1967). D. C anna­
rella, II Carso (T rieste 1968).
4 A. Radm illi, La preistoria d’Italia
[Venezia G iulia e Dalm azia] (Firenze
1963).
lita Dalm acije, A rh . rad. i raspr. JA Z U
2 (1962).
6 S. Gabrovec, P razgodovina G orenj­
ske, str. 20 i d. (rukopis dizertacije, L ju b ­
lja n a 1961).
1 S. D im itrijević, P roblem neo lita i
eneolita u sjeverozapadnoj Jugoslaviji,
Opuscula arch. 5 (1961). F. Leben, Zur
K enntnis d e r L a sin ja -K u ltu r in Slow e­
nien, Sym posium ü b er die E ntstehung
u nd Chronologie der B adener-K ultur
(B ratislava 1973).
 Na p ro storu S lovenije nalaze se d v a ra z lič ita neolitska po d ru čja: prim orsko i
kontinentalno područje. P rim o rsk o p odručje za h v ać a K ras i okolinu T rsta, odnosno
primorski pojas od o b ale p a izgleda do rije k a Soče, Reke (Timava) i V ipave, a k o n ti­
nentalno područje u n u tra šn jo st, zasad, uglavnom , sred n ju i sje v e rn u Sloveniju.8
Prim orsko područje n aseljen o je k o n tin u ira n o kroz cijeli neolit, d o k je n a k o n ti­
nentalnom p o d ru čju o tk riv e n a sam o faza m lađeg ili s k ra ja neolita. Bez sum nje je
kontinentalno p odručje b ilo naseljeno i u ra n ijim fazam a, ali one još n isu otkrivene.
Takva podjela na d v a p o d ru čja odgovara p o d je li neolita u zapadnoj Ju g o slav iji u
cjelini. O ba k u ltu rn a p o d ru čja u Sloveniji m o rala su se u neolitu d o d iriv ati i to
najvjerovatnije n a g ran ic i prim orskog pojasa s m editeran sk o m klim om .
U razd o blju m lađeg neolita veze oba p o d ru č ja su izrazite, a bez su m n je su se
odvijale p ravcem T rs t—L jubljana, p rem d a se saobraćaj mogao o d v ija ti p ravcem
Rijeka—L ju b ljana. T o bi bili i n a jsje v e rn iji tra n sv e rsa ln i sao b raćajn i p rav ci od
Jadrana u u n u tra šn jo st u neolitu, uz one dolinom K rke, Z rm an je i U ne u L iki i
sjevernu H rvatsku, dolinom N eretve i B osne u Bosnu, p a dolinom B ojane i d alje
do Kosova.
Neolit prim orskog pojasa sastavni je dio ja d ran sk o g i m ed iteran sk o g k u ltu rn o g
razvoja k roz cijeli neolit. Z ajedno s prim o rsk im pojasom cijele isto čn e ja d ra n sk e
obale čini jed in stv e n u geografsku i k u ltu rn u cjelinu. P rem a tom e je sa stav n i i k r a j­
nji sjeverozapadni dio ja d ra n sk e k u ltu rn e g ru p e s im presso k eram ik o m starijeg
neolita (ili sm ilčićke grupe), danilske grupe sred n jeg i h v a rsk e g ru p e m lađeg neolita.
Pojedini au to ri to su već dosad ustanovili.9 A. B enac to po d ru čje u n eo litu s pravom
naziva skupnim im enom Jadransk o -m ed v teran sk a oblast, a T. B re g a n t Ja d ra n sk o -
m editeranska k u ltu rn a skupina.10
Isto tak o za ovo područje, kao i za cijelu Ja d ra n sk o -m ed iteran sk u skupinu
našeg neolita v rije d i podjela neolita n a tr i faze. Jedino je J. K orošec p retp o stav io
četvrtu fazu koju v ez u je uz sjev ern u Ita liju .11 T ak v a se faza ip a k n e m ože o p rav ­
dati ni dokazati. R ad i se sam o o izvjesnim dodirim a kroz tri faze.
U talijanskoj lite ra tu ri neolit u okolini T rs ta dijeli se općenito n a tr i faze i
naziva stariji, sre d n ji i m lađi. M eđutim , k u ltu rn o se ne definira, već se govori sam o
o pojedinim njegovim sastavnim elem entim a, k ao danilskim , b alk an sk im , p o d u n av ­
skim, ih p rem a pojed in im k u ltu rn im sk u p in am a u Ita liji.12 Cak se k o n sta n tira jed n a
lokalna m an ifestacija starčevačke k u ltu re ili k u ltu re K oro s-C ris-S tarčev o .13 U vezi
s navodno jakim p odunavskim u tje ca jim a D. C an n arella govori o d o seljen ju po d u -

8 T. B regant, E lem en te d er a d ria ­ 10 A. Benac, sp. dj. u b ilj. 1, str. 28

tischen M ittelm ee rk u ltu rg ru p p e im alpi­
nen L engyelkulturfazies, Sym posium
über die a ktu ellen Fragen der B a n d ke­
ramik (S zekesfehervär 1970). J. Korošec,
sp. dj. Usp. radove u bilj. 7.
9 T. B regant, sp. d j. Ista, O rnam en­
tika na neolitski k e ra m ik i v Jugoslaviji
(Ljubljana 1968) 65 i d. J. Korošec, sp.
dj., str. 8 i d. S. B atović, S ta n ji neolit
u Dalmaciji (Z adar 1966) 106 i d. Isti, Ne­
olitsko nalazište Sm ilčić R adovi Inst.
JAZU u Zadru 10 (1963). Isti, O dnos da­
nilske i h v arsk e k u ltu rn e skupine, Dia-
dora 5 (1970) 5 i d. A. Benac, sp. dj. u
bilj. 1, str. 28 i d. F. L eben, sp. dj. u bilj.
3, str. 75—76.
i d. T. B regant, sp. dj. u b ilj. 9, str. 65 i d.
11 J. Korošec, sp. dj. u bilj. 2, str.
9—10.
12 D. C annarella, A sp etti e problem i
d ella p reisto ria carsica, A tti d. V II. Riun.
S cient, d. 1st. Ital. di P reist, e Protost.
(Firenze 1963) 26 i d. Isti, sp. dj. u bilj. 3.
F. Legnani, F. S tradi, G li scavi nella ca­
v e rn a dei Ciclam i n el C arso Triestino,
A tti d. V II. R iun. Scien t, d. 1st. Ital. di
P reist, e Protost. (Firenze 1963) 34 i d.
13 F. Legnani, F. S tra d i, sp. dj., str.
36. D. C annarella, II Carso (Trieste 1968)
138.
navskih zem ljoradnika n a području K rasa.14 To je neopravdano i neodređeno, je r su
na p odručju T rsta u potpunosti zastupljene spom enute k u ltu rn e g ru p e iz D alm acije
i ostalog prim orja, k oje se pojedinim elem entim a ili u tjecajim a v ez u ju sa susjednim
područjim a.
J. Korošec je postavio p ita n je i p retp o stav io mogućnost p o sto jan ja bezkeram ič-
kog neolita u Slovenskom prim orju.15 N a osnovu niza n alazišta n a prim orskom po­
jasu istočnog J a d ra n a danas možemo reći d a bezkeram ički n eo lit nije ovdje po­
stojao, n iti se m ože ustanoviti.
S tratig rafsk i slijed neolita n a p o d ru čju K rasa poznat je dosad u pećinam a:
Pečina na Leskovcu (La G rotta A zzurra di Sam atorza), O rehova p ejca (La G rotta dei
Ciclami), G rotta G ialla i G rotta della T a rta ru g a .16 Veoma je važno d a je u tim
pećinam a ustanovljen kontin u iran i slijed od m ezolita do željeznog doba, p a se može
p ratiti postanak i razvoj neolita i eneolita, slično kao u Veloj šp ilji n a otoku Lošinju,
u Crvenoj stijeni u Crnoj Gori ili donekle u pećini G udnja n a poluotoku P elješcu.17
M eđutim, m aterija l svih neolitskih faza n ašao se i u pećinam a P ečin a pod M uzarji
(ili Gabrovica, C averna dell’ orso di G abrovizza) i P ejca v L ašci (ili V laška jam a,
C avem a del Pettirosso), sam o nedostaju pouzdaniji stratig rafsk i podaci.18

S t a r i j i n e o l i t otkriven je n a području K rasa samo u pećinskim na­

lazištim a (Pečina na Leskovcu, O rehova pejca, G rotta Gialla, G rotta della
Tartaruga, Pečina pod M uzarji i Pejca v Lašci, a izgleda i Pečina pod Stenom,
tal, G rotta delle Gallerie).19 Naselja starijeg neolita na otvorenom prostoru
poznata su dosad jedino u južnoj Istri (kod Pule i kod Medulina), a to su i
najsjevernija dosad poznata takva nalazišta.20

14 D. C annarella, II Carso (Trieste Lošinju, A rh. rad. i raspr. JA Z U 6 (1968)

1968) 163—164.
15 J. Korošec, sp. dj. u bil j . 2, str. 28.
18 D. C annarella, II Carso (Trieste
1968) 152 i d. D. C annarella, G. Crem o-
nesi, Gli scavi nella G rotta A zzurra di
Sam atorza nel C arso T riestino, Riv. di
seien, preistor. 22/2 (1967). F. Legnani, F.
S tradi, sp. dj.
17 S. Batović, S ta riji neolit u D al­
m aciji (Zadar 1966) 96 i d. A. Benac, C r­
vena S tijena — 1955, G lasnik Zem . m uz.
12 (1957). Isti, C rvena S tijena — 1956,
ibidem 13 (1958). V M irosavljević, Vela
spilja, p reth isto rijsk o nalazište n a otoku
27 i d.
18 F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, str. 5 6 id .
19 Isto, str. 48 i d. J. Korošec, sp. dj.
u bilj. 2, str. 5 i d. S. Batović, sp. rad u bilj.
17, str. 106. Im presso k eram ik u iz Pečine
pod Steno spom inje B. Lonza, Piccolla
guida della preistoria italiana (1962) 5, a
D. C annarella kaže da tak v a keram ika
u toj pećini ned o staja (II Carso [Trieste
1968] 151).
20 M aterijal n ije objavljen. N alazi se
u A rheološkom m u zeju Istre u Puli. Po­
d atk e mi je lju b azn o pružio kolega B.
Bačić; usp. B. Bačić, Mledulin, Ižula,
Istra, Arh. pregled 11 (1969) 23—24.

T. 1. S tariji neolit, I stu p a n j: 1—7, 10, T. 1. A ltneolithikum , I. Stufe: 1—7. 10,

13 P ejca v L ašci (Caverna del P ettiro s­
so), 8 V organska peć, 9 P ečina na L e ­
skovcu (G rotta Azzurra), 11 Ja m in a
Sredi, 12 Vela špilja na o toku Lošinju.
1—7 po F. Leben, A rh. v e stn ik 18 (1967);
8, 11, 12 po V. M irosavljević, Arh. rad.
i raspr. JA Z U 2 (1962); 9, 10, 13 po J.
Korošec, Zgod. časopis 14 (1960)
13 P ejca v Lašci (C averna del P ettiro s­
so), 8 V organska peć, 9 P ečina n a Le­
skovcu (G rotta A zzurra) 11 Ja m in a S re­
di, 12 V ela špilja au f d er Insel Lošinj.
1—7 nach F. L eben, Arh. ve stn ik 18
(1967); 8, 11, 12 n ach V. M irosavljević,
A rh. rad. i raspr. JA Z U 2 (1962); 9, 10.
13 nach J. Korošec, Zgod. časopis 14
(1960)
5 A r h e o lo š k i v e s t n i k 65
 U s p o m e n u tim p e ć in a m a s p o z n a to m s tr a tig ra fijo m s t a r iji n e o lit n a ž a lo st
je v rlo s iro m a ša n p a se n e m ože š ire is tr a ž iv a ti n i u p o z n a ti. V rlo je r ije tk a i
k e ra m ik a to g a ra z d o b lja , a o sta li m a te r ija l u g la v n o m n ije iz o lira n . O sim to g a
n ije ja sn o iz o lira n n i k u ltu r n i sloj s ta r ije g n e o lita , p a je te šk o r a z m a tr a ti
p o je d in e p o jav e. Z a to jo š n ije p o z n a ta n i s tr a tig r a f s k a p o d je la k ao n i e v o lu c ija
sam o g s ta rije g n e o lita , ili im p re sso k e r a m ik e n a p o d ru č ju I s tr e i K ra sa . P re m a
to m e sm o zasad jo š u v ije k p ris ilje n i im p re sso k e ra m ik u r a z m a tr a ti isk lju č iv o
n a o sn o v u n je n ih tip o lo šk ih sv o jsta v a .
S v o jstv a k e r a m ik e je d n o s ta v n a s u i je d n o lič n a : k u g la s to -o v a ln i o blici
p o su d a s ra v n im d n om , g ru b a te h n ik a o b ra d e , isk lju č iv o im p re sso te h n ik a u k r a ­
š a v a n ja p o su d a r u b o m šk o lja k a , p r s tim a ili u b o d im a. M o tiv i su štip a n je , je d n o ­
s tr u k i i p o n e k a d d v o s tru k i otisci r u b o m n a r e b r e n ih (Cardium) i n e n a re b re n ih
š k o lja k a p o re d a n i u v o d o ra v n e nizove, ili u b o d i p re k r iv a ju p o s u d u (T. I).21 S ve
su to e le m e n ti k o ji se u p o tp u n o s ti n a la z e u p e ć in a m a V o rg a n s k a peć n a o to k u
K rk u , J a m i n a S re d i n a o to k u C re su i V eloj Š p ilji n a o to k u L o šin ju (T. 1: 8,
11, 12) i k a r a k te r is tič n i su za p r v i s t u p a n j s ta rije g n e o lita n a n ašo j
o b ali, ili u A p u liji.22 U g la v n o m se p o d u d a r a ju i sa s ta r ijim n e o lito m u C rv en o j
s tije n i i Z elenoj p e ć in i, sam o u n jim a zb o g u d a lje n o s ti od m o r a n e d o sta je u k ra s
š k o ljk a m a . Svi e le m e n ti te k e ra m ik e n a la z e s e i u d r u g o m s t u p n j u s ta ­
rije g n e o lita , k a o u S m ilčiću (T. 2: 1— 3; 3). M eđ u tim , n a p o d ru č ju K ra sa n e m a
m o n o h ro m n e k e r a m ik e n i f in ije k e r a m ik e s u d u b lje n im u k ra s o m k a k v a je k a ­
ra k te r is tič n a u N in u i S m ilčiću. Isto ta k o n e m a r a z v ije n ijih o b lik a p o su d a, ni
slo ž e n ijih u k r a s n ih m o tiv a , k a o c ik -c a k m o tiv iz v e d e n š k o ljk a m a , ili g e o m e t­
rijs k ih m o tiv a (T. 2: 3— 7; 3: 3, 6, 9), što je sv e sv o jstv e n o za d ru g i s tu p a n j
s ta rije g n e o lita n a isto čn o j ja d ra n s k o j obali. S v e to p o tv r đ u je d a se u p e ć i­
n a m a u S lo v e n sk o m p rim o rju z a sa d n a la z i sam o p rv i s tu p a n j s ta rije g n e o lita .
O sim p r im a r n ih e le m e n a ta u o b lic im a , u k r a s u i te h n ic i o b ra d e k e ra m ik e
u s ta r ije m n e o litu su k a r a k te r is tič n a s itn a k re m e n a o ru đ a u p u n o j tr a d ic iji
m ezo lita. P o to m e se ta k o đ e r p o d u d a r a ju p ećin e u o k o lin i T r s ta s p e ć in a m a
n a K v a rn e rs k im otocim a, je r im a ju n e sam o m e z o lit je d n a k ih sv o jsta v a , već

21 J. Korošec, sp. dj. u bilj. 2, T. 2: 5; rija l ni njegova svojstva nisu mi poznati;

3: 2—7; 4: 4; 5: 1—8, 13; 11: 6. F. Leben,
sp. dj. u bilj. 3, T. 16: 9; 19: 1—8, 11, 12;
T. 20: 13.
22 Š. Batović, sp. dj. u bilj. 17, str.
106 i d. V. Miirosavljević, Im presso-car-
dium keram ika n a otocima Cresa, Loši­
n ja i K rka, A rh. rad. i raspr. JA ZU 2
(1962) T. 1 i d . Isti, sp. dj. u bilj. 17, T. 17
i d. S tariji neolit našao se u pećini Opo-
rovina na Učki u istočnoj Istri, ali m ate­
usp. M. Malez, P ećin e Ćićarije i U čke u
Istri, Prirod, istraž. 29 [Acto geol. 2]
(1960). Isti, Paleolitska nalazišta H rv a t­
ske, Arh. vestn ik 18 (1967) 256, 266. F.
Leben, sp. dj. u bilj. 3, str. 76. B. de
Lengyel, Scoperta delle vestigia del-
l’uomo preistorico n elle caverne della ri­
v iera liburnica, A tti d. I. Congresso
Speleol. Naz. (Trieste 1933) 220 i d.

T. 2. S tariji neolit, II stupanj: 1—7 T. 2. A ltneolithikum , II. Stufe: 1—7

Smilčić, 8 P ejca v Lašci (Caverna del
Pettirosso), 9—13 Pečina na Leskovcu
(G rotta Azzurra)
1—7 po S. B atović, Stariji neolit u D al­
m aciji (Zadar 1966); 8 po J. Korošec,
Zgod. časopis 14 (I960); 9—13 po D.
C annarella, G. Cremonesi», Riu. di seien,
preistor. 22/2 (1967)
Smilčić, 8 Pejca v Lašci (Caverna del
Pettirosso), 9—13 P ečina na Leskovcu
(G rotta Azzurra).
1—7 nach Š. Batović, Stariji neolit u
Dalmaciji (Zadar 1966); 8 nach J. Ko­
rošec, Z god. časopis 14 (1960); 9—13
nach D. C annarella, G. Cremonesi, Riu.
di seien, preistor. 22/2 (1967)
S. BATOVIC T. 2
se b itn a sv o js tv a k re m e n ih p re d m e ta je d n a k o p re n o se iz m e z o lita u s ta r iji
n e o lit.23* S a sv im je sličn o i u C rv e n o j s tije n i, a p o d u d a ra ju se i k re m e n i p r e d ­
m e ti iz s ta r ije g n e o lita u S m ilč ić u i N in u , k ao tra p e z a s ta s tru g a la , k ru ž n a
s tru g a la , k o n k a v n a u d u b lje n ja za s tr u g a n je , šiljci, s v rd la i sl.2J P re m a tom e,
ia k o se k a m e n e iz ra đ e v in e s ta rije g n e o lita n a K ra s u ne m o g u jo š iz o lira ti, bez
su m n je su im a le je d n a k a s v o jstv a k a o n a o sta lo m p r im o r ju i ra z v ile se iz ra v n o
iz m ezo lita.
P o s ta v lja se p ita n je k o ji su u z ro c i d a se u p e ć in a m a n a p o d ru č ju S lo v e n ­
skog p r im o r ja ja v lja sam o p r v i s tu p a n j s ta rije g n e o lita ? N ije li m o žd a bio
ra z v ije n isk lju č iv o ta j s tu p a n j, a d a d r u g i stu p a n j uo p će o v d je n ije bio ra š ire n ?
A n a liz o m n iz a n a la z iš ta s ta rije g n e o lita n a našo j o b a li ili u Ita liji, n a d ru g o m
m je s tu došao s a m d o z a k lju č k a d a p r v u fa z u s ta rije g n e o lita o b ilje ž a v a lo v a č k o -
s a k u p lja č k a p r iv r e d a i s ta n o v a n je u p e ć in a m a , k a d z e m ljo ra d n ja i sto č a rstv o
n isu jo š b ili ra z v ije n i. T o je ta k o đ e r ja s a n dokaz p u n o g k o n tin u ite ta iz m ezo lita.
U d ru g o m s tu p n ju s ta r ije g n e o lita u z sa k u p lja č k o -lo v a č k u p r iv r e d u p o č in je se
r a z v ija ti z e m ljo r a d n ja i sto č a rstv o , a z a to se, osim d a lje g n a s ta v a n ja p ećin a,
s ta n o v a lo u n a s e ljim a n a p lo d n o m z e m ljiš tu .25
M islim d a u to m e tr e b a tr a ž iti o d g o v o r n a g o rn je p ita n je u v ezi sa s ta r i­
jim n e o lito m n a K ra s u . B ez s u m n je će se u n e k im p e ć in a m a n a to m p o d ru č ju
n a ć i i d ru g i s tu p a n j s ta r ije g n e o lita , a li će sv a k a k o p r v i stu p a n j b iti opća
p o ja v a i m n o g o v iš e z a s tu p lje n . D ru g i s tu p a n j će se p re te ž n o n a la z iti u n a s e ­
ljim a n a o tv o re n o m p ro sto ru , k a k v ih se n a šlo veći b ro j u D a lm a c iji ili u ju žn o j
Ita liji, a li o n a n a K ra s u jo š n isu o tk riv e n a .
T o sa sv im u v je r ljiv o d o k a z u ju d v a n e d a v n o n a đ e n a ta k v a n a s e lja na
o tv o re n o m u ju ž n o j Is tri. O b a s u je d n o s lo jn a n a se lja s m a te rija lo m d ru g o g
s tu p n ja s ta r ije g n e o lita , p o tp u n o je d n a k i kao i n a s e lja u N in u ili u S m ilčiću .
J e d n o se n a šlo n a p o lo ž a ju V e ru d ic a k o d R ib a rs k e k o lib e ju ž n o od P u le s k e ­
ra m ik o m u k ra š e n o m c ik -c a k m o tiv im a p o m o ću šk o lja k a . D ru g o je n a s e lje
s o n d ira n je m o tk r io B. B ačić n a p o lu o to č ić u Iž u la M e d u lin sk a k o d M e d u lin a .
T u je s a k u p lje n o d o sta k re m e n ih p re d m e ta , u g la v n o m je z g re , n o žev i i odbici.
O sim g r u b e k e ra m ik e im a i f in u f a k tu r u s u d u b lje n im u k ra so m po m o ću
c r ta iz v e d e n im p o v la č e n je m p o le đ in o m š k o lja k a c a rd iu m , p o tp u n o je d n a k u
k ao u D a lm a c iji. U z to se n a la z e c ik -c a k m o tiv i iz v e d e n i o tiscim a ru b o m
š k o lja k a (Cardium, Pectunculus i si.), u k r a s u b o d im a i d r. Id e n tič n a k e ra m ik a
sa c ik -c a k m o tiv o m n a š la se p o je d in a č n o k o d p e ć in a Š a n d a lja i g ra d in e V rčin ,
ali o k o ln o sti n is u p o z n a te . P o sv e m u n e m a n ik a k v ih r a z lik a od d ru g o g s tu p n ja
s ta r ije g n e o lita u D a lm a c iji (T. 2, 3).

23 Usp. bogate m ezolitske slojeve iz 24 Š. Batović, S ta riji neolit u Dal­

Pečine na Leskovcu, O rehova pejca, ili
pećine G rotta della T artaru g a; D. C anna-
rella, G. Crem onesi, sp. dj. u bilj. 16,
str. 19 i d., si. 6: 14, 17; 7: 8, 28 i dr., si.
8: 10 i dr. D. C annarella, II Carso (T rie­
ste 1968) 125 i d. A. Radm illi, II m eso-
litico del C arso triestino, A tti d. V IL
Riun. Scient, d. 1st. Ital. di Preist, e Pro-
tost. (Firenze 1963) 39 i d., sl. 1. F. L egna-
ni, F. Stradi, sp. dj. str. 32 i d., sl. 4.
m aciji (Zadar 1966) T. 22: 12; 23: 8. Isti,
N eolitski ostaci iz N ina i njihov položaj
u okviru neolita n a M editeranu, Diadora
3 (1965) 5 i d., sl. 3: 5, 6, 10, T. 6: 18.
1966) T. 34: 3. J. Korošec, sp. dj. u bilj.
2, T. 8: 5.
25 S. Batović, S ta riji neolit u D alm a­
ciji (Zadar 1966) 143 i d., 148—149.
S ta riji neolit, II stu p a n j: Smilčić
A ltneolithikum , II. S tufe: Smilčić
 N e m a s u m n je d a će se id e n tič n a n a s e lja n a o tv o re n o m iz d ru g o g s tu p n ja
n a ć i i s je v e rn ije , u o stalo j I s tr i i n a K ra su , j e r n e m a n ik a k v ih s u p ro tn ih
d o k aza, o d n o sn o m ožem o u v je r ljiv o d a n a s p re tp o s ta v iti d a je d ru g i s tu p a n j
s ta r ije g n e o lita b io r a š ir e n u cijelo j I s tr i.
M e đ u tim , tr a g o v i d ru g o g s tu p n ja s ta r ije g n e o lita m o g u se, izg led a, u s ta ­
n o v iti m e đ u d o s a d s a k u p lje n im m a te r ija lo m n a p o d ru č ju K ra s a . J e d a n u lo m a k
k e ra m ik e s u šic o m iz p e ć in e P e č in a u L a šc i u k ra š e n je n iz o v im a p o v ezan ih
u b o d a p o tp u n o je d n a k ih k a o n a je d n o m u lo m k u iz S m ilč ić a i je d n o m iz N in a
(T. 2: 3, 8).ž6 U s lo ju s n e o litsk o m k e ra m ik o m u P e č in i n a L e sk o v c u n a ša o se
je d a n u lo m a k p o s u d e u k r a š e n n iz o v im a tr o k u ta o g ra n ič e n ih u re z a n o m crto m ,
a is p u n je n ih o tis c im a š k o ljk o m Cardium (T. 2: 9).2627 G e o m e trijs k i m o tiv i, p r v e n ­
s tv e n o tr o k u ti iz v e d e n i te h n ik o m ž ig o s a n ja ili u d u b ljiv a n je m sv o jstv e n i s u u
d ru g o m s tu p n ju s ta r ije g n e o lita u D a lm a c iji. T a d a se ta k o đ e r ja v lja i k o m b i­
n a c ija u r e z iv a n ja sa ž ig o sa n je m k a o n a ovom u lo m k u . T a k o je n p r. je d a n
u lo m a k iz S m ilč ić a u k r a š e n je d n a k o n iz o v im a tr o k u ta o g ra n ič e n ih u r e z iv a ­
n je m , sam o s u o n i is p u n je n i u b o d im a (T. 3: 9).28 Id e n tič n i m o tiv i č esti s u n a
z a p a d n o m M e d ite ra n u , k a o n a K o rz ic i.283 Z a to se o va d v a u lo m k a m o g u d a ­
ti r a t i u d ru g i s tu p a n j s ta r ije g n e o lita i u g la v n o m p re tp o s ta v iti d a je ta j s tu ­
p a n j z a sa d p o z n a t u p e ć in a m a : P e č in a v V lasci i P e č in a n a L esk o v cu . M e đ u ­
tim , u P e č in i n a L e sk o v c u n a la z i se i v iše d ru g ih e le m e n a ta k o ji b i se tip o ­
lo šk i m o g li d a t i r a t i u d ru g u fa z u s ta r ije g n e o lita , k ao p o je d in i oblici p o su d a,
a p o seb n o m o tiv i š r a f ir a n ih tr o k u ta , sn o p o v i c ik -c a k c r ta ili o k o m ito p o lo žen i
sn o p o v i u p o r e đ n ih c r ta n a o v a ln im p o s u d a m a ra v n o g d n a iz v e d e n ih u r e z i­
v a n je m (T. 2: 9— 12). P o tp u n o isti e le m e n ti n a la z e se u S m ilč ić u n a k e ra m ic i
u k ra š e n o j u d u b ljiv a n je m p o le đ in o m š k o ljk e Cardium (T. 2: 5— 7).29
S p o m e n u ti u lo m c i k e ra m ik e iz P e č in e n a L esk o v cu s v a k a k o n e m o g u b iti
s ta riji. M e đ u tim , p o sv o jim s v o js tv im a o n i b i m o g li p o tje c a ti i iz tre ć e g s tu p ­
n ja u ra z v o ju im p re s s o k e ra m ik e ili iz p o č e tk a s re d n je g n e o lita , k a d a se ta k o ­
đ e r ja v lja s lič n a k e ra m ik a , ali to n ije m o g u će d o k a z a ti, p o g o to v o š to se
ta k a v s tu p a n j u I s tr i i S lo v e n sk o m p r im o r ju d o sad n e m o že s ig u rn ije iz o lira ti
zb o g n e d o s ta tk a s tr a tig r a f s k ih p o d a ta k a .
J. K o ro šec je, ra z m a tr a ju ć i n e o lit n a K ra su , doveo u su m n ju u p o tre b u
p e ć in a z a n a s ta v a n je i u s tv rd io d a j e u n jim a k u ltu r n i m a te r ija l p re te ž n o
n a p la v lje n iz n a s e lja n a o tv o re n o m i d a n e m a s tr a tig r a f s k u v rije d n o s t.30
G. N o v a k je , m e đ u tim , z a k lju č io d a su n e o litsk i s ta n o v n ic i D a lm a c ije o p će
n ito s ta n o v a li u o k ru g lim k a m e n im k u ć a m a — b u n ja m a , a sam o p o n e k a d u
p e ć in a m a . P e ć in e su, po N o v a k u , b ile n a m ije n je n e k u ltu b o g o v a i p re d a k a , a
u o p a sn o sti i z a z b ije g .31 I p o je d in i d r u g i a u to ri s m a tr a ju d a su n e k e p e ć in e

26 Š. Batović, Diadora 3 (1965) T. 15: dr.. T. 41: 2, 4, 8; 72: 6—8; 76: 7, 8. D.

1. Isti, Stariji neolit u D alm aciji (Z adar
27 D. C annarella, G. Cremonesi, sp.
dj. u bilj. 16, str. 18, si. 5: 1.
28 Š. Batović, S ta riji neolit u D al­
m aciji (Zadar 1966) T. 49: 1.
2®a G. Bailloud, Fouille d’u n h a b ita t
neolithique et to rre e n ä Basi, Bull. Soc.
prehist. frang. 66 (1969) sl. 16: 1; 17; 22:
1—3.
29 S. Batović, ibidem , T. 40: 1, 3, 5 i
C annarella, G. Crem onesi, sp. dj. u bilj.
16, sl. 4: 5, 10, 18, 19, 20.
30 J. Korošec, sp. dj. u bilj. 2, str.
6 i d.
31 G. Novak, H var kroz stoljeća (Za­
greb 1960) 19, 25. Isti, Le grotte della
costa adriatica jugoslava come abitazioni
um ane, A ctes du Congres intern, de spe-
leol. (B ari-L ecce-Salerno 1958) 203 i dr.
Usp. i F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, str. 75.
u F ra n c u s k o j, Š p a n jo ls k o j ili I ta liji s lu ž ile u k u ltn e s v rh e , z a p o k a p a n je , a
p o v re m e n o z a s ta n o v a n je .323
K o d n a s ip a k n e m a u v je r ljiv ih d o k a z a z a te tv r d n je . N a s u p r o t to m e u
p e ć in a m a se r e d o v n o n a la z e b o g a ti k u l t u r n i o staci, o g n jiš ta , o s ta c i p r e h r a n e ,
p o k a p a n ja i ž iv o ta u o p ć e , s v re m e n o m u s lo je n i i n a ta lo ž e n i, p a o n jih o v o j n a ­
m je n i k a o n a s ta m b i, o so b ito u p o je d in im ra z d o b ljim a u k a m e n o d o b a, n e m a
n ik a k v e su m n je , b e z o b z ira n a p o s to ja n je n a s e lja n a o tv o re n o m . O sim to g a
p e ć in sk a n a s e lja n is u u o p ć e to p o g r a f s k i v e z a n a s n a s e ljim a n a o tv o re n o m .
U n e o litsk o d o b a , p o se b n o n a n a š e m p r i m o r j u p e ć in s k a su n a s e lja n a k r š e v i­
tom p o d ru č ju , a n a s e lja n a o tv o re n o m s m je š te n a su u d o lin a m a , u s re d p o lja
uz iz v o re v o d e. Z a to se m o že z a k lju č iti d a su p e ć in e n a n a š e m p rim o rs k o m
p o jasu u n e o litu s lu ž ile z a s ta ln o ili p o v r e m e n o s ta n o v a n je , što n e is k lju č u je
u n jim a o d r ž a v a n je o b re d a k a o i u n a s e ljim a u o p će.38
S ta r iji n e o lit u S lo v e n sk o m p r im o r ju i I s t r i n ije m o g u ć e iz ra v n o p o v e z a ti
s n ije d n im d r u g im p o d r u č je m o sim s n a š o m o b alo m . J. K o ro še c n e g ir a ja č e
veze s im p re s s o k e r a m ik o m u L ig u r iji zb o g p r a z n in e iz m e đ u s je v e ro z a p a d n e
Ita lije i n a še o b a le ,34 a li ip a k p r e tp o s ta v lja o b o s tra n i u t je c a j.35 N a d ru g o m
m je stu u p o z o rio s a m n a iz v je s n e s lič n o s ti k u ltu r e n a š e o b a le , p o se b n o u d r u ­
gom s tu p n ju s ta r i j e g n e o lita i L ig u rije , a li sa m z a k lju č io d a se o n e n e m o g u
o p ra v d a ti m e đ u s o b n im v e z a m a , već n a j v j e r o j a t n i j e zbog id e n tič n o g m e h a ­
nizm a ra z v o ja i s lič n ih p ro iz v o d n ih s r e d s ta v a u p e rio d u im p re s s o k e ra m ik e .36
V eze n a še o b a le s ju ž n o m I ta lijo m v e o m a su ja k e , o so b ito u p r v o m s tu p ­
n ju s ta r ije g n e o lita k a d je k u ltu r a o b a p o d r u č ja u g la v n o m id e n tič n a , a li se
ne m ože d o k a z a ti iz r a v n a v e z a I s tr e i K r a s a s A p u lijo m n i s ta lija n s k o m
ja d ra n sk o m o b a lo m u o p će, v eć je d in o p o s r e d n o p re k o D a lm a c ije i iz d u ž n a še
obale, je r se im p r e s s o k e r a m ik a n a ta lija n s k o j ja d ra n s k o j o b a li š ir ila iz A p u ­
lije n a s je v e r u z o b a lu i d o šla n a jd a lje do A n k o n e , a li te k n a p o č e tk u s re d n je g
neolita. Z ato se o d A n k o n e d o Soče n e n a la z i s t a r iji n e o lit s im p re sso k e r a ­
m ikom . V je r o v a tn o se ta m o z a d rž a o m e z o lit sve do s r e d n je g n e o lita . O sim
toga d ru g i s tu p a n j n a n a šo j o b a li z n a tn o se r a z lik u je od is to g s tu p n ja u ju ž n o j
Italiji, zbog s p e c ija liz a c ije i s p e c ifič n o g r a z v o ja p r iv r e d e .363
Isto ta k o n ije m o g u ć e u o č iti b ilo k a k v e v e z e to g a p o d r u č ja s u n u tr a š n jo ­
šću. N e d a v n o s u o tk r iv e n i p r im je r c i im p re s s o k e r a m ik e u v e z e n i iz D a lm a c ije ,
i to iz d ru g o g s tu p n ja ili s k r a ja s ta r i j e g n e o lita , u O b r im a k o d K a k n ja u
srednjoj B o sn i u s lo ju z a je d n o s k e r a m ik o m s ta rč e v a č k e k u l t u r e .37 P o to m e

32 M. Escalo-n de Fonton, Les grottes
sepulcrales du C astellas de C hateau n eu f-
les- Mlartigues, R iv. di stu d i liguri 2 (1951).
L. Bernabö B rea. G li scavi nella caverna
delle Arene C andide 2 (1956) 172. G.
Bailloud, P. M ieg de B'oofzheim, Les ci­
vilisations de la France dans leuz con­
texte europeen (1955) 66.
33 O tom e usp. moj rad : P o k ap an je
pokojnika u Sm ilčiću i k u lt m rtv ih u neo­
litu Dalmacije, A rh . rad. i raspr. JA Z U
4-5 (1967) 280.
34 J. Korošec, N eka p ita n ja oko neo­
lita u D alm aciji, Diadora 2 (1962) 18.
Isti, sp. dj. u bilj. 2, str. 29.
35 J. Korošec, sp. dj. u bilj. 2, str. 23.
36 S. Batović, S ta riji neolit u Dal­
m aciji (Zadar 1966) 134— 136, 105.
30a Usp. o tom e opširno: S. Batović,
ibidem 125 i d., g d je se navodi i lite ­
ra tu ra .
37 M aterijal n ije objelodanjen. Našao
se isk ap an jem u O b rim a kod K ak n ja u
srednjoj Bosni 1968. Č uva se u Z em alj­
skom m uzeju u S araje v u . Usp. A. Benac,
Le N eolithique an cien d an s les B alkans
d u nord -o u est et ses relatio n s avec les
regions voisines, A ctes du V IIIe Congres
internat, d. sc. p reh ist. et protohist. 1
(Beograd 1971) 97 i d.
se m ože ja sn o z a k lju č iti d a se s ta r iji n e o lit s ja d ra n s k o g p r im o r ja u k a sn ije m
ra z d o b lju d o lin o m N e re tv e i B osne p ro š irio sv e do s r e d n je B osne, g d je se
su sre o sa s ta rč e v a č k o m k u ltu ro m k o ja se š irila s isto k a . T im e se k o n ačn o
u g la v n o m r a z ja š n ja v a te r ito r ija ln i i k ro n o lo šk i o d n o s ja d r a n s k e im p re sso k e ­
ra m ik e i s ta rč e v a č k e k u ltu re . S ta r č e v a č k a k u ltu r a n ije d o p r la do alp sk o g p o d ­
ru č ja . U u n u tr a š n jo j S lo v e n iji, v je r o v a tn o je b ila r a s p r o s tr a n je n a lin e a rn a
k e ra m ik a , ali o n a n ije jo š o tk riv e n a .38 Ip a k , a n a lo g n o v e z a m a D a lm a c ija -B o sn a ,
m ožem o p r e tp o s ta v iti i veze s ta r ije g n e o lita iz S lo v e n sk o g p r im o r ja s n a j r a ­
n ijo m n e o lits k o m k u ltu r o m u u n u tr a š n jo j S lo v e n iji. Z a sa d sv a k a k o n e m a n i­
k a k v ih tra g o v a u tje c a jim a s ta r ije g n e o lita (?) iz u n u tr a š n jo s ti n a p rim o rs k i
p o jas.
N a o sn o v u sv e g a m ože se z a k lju č iti d a s ta r iji n e o lit u I s tr i i n a K ra s u
im a is to p o rije k lo k a o i u D a lm a c iji i n a cijelo j n ašo j o b a li i d a je č ita v o to
p o d ru č je n a s e lja v a lo sta n o v n ištv o k o je je p rip a d a lo istoj e tn ič k o j sk u p in i, k a k o
je to v eć J. K o ro še c s p ra v o m z a k lju č io . U s k la d u s tim o n je m iš lje n ja da
su ovo p o d ru č je n a s e lili n o sio ci s ta r ije g n e o lita iz D a lm a c ije , o d n o sn o šire ć i
se u z d u ž n a še o b a le .39 O b z iro m n a iz r a v a n i n e p re k id n u t k o n tin u ite t ž iv o ta iz
m e z o lita n a o v o m p o d ru č ju , p o s v e m u se čini d a n ije b ilo e tn ič k ih seo b a, već
je isto s ta n o v n iš tv o n a s ta v ilo ž iv o t u m e z o litu i sam o p o p rim ilo im p re sso k e ­
r a m ik u k ao n o v u te k o v in u š ir e n ja k u l t u r e iz D alm acije n a s je v e r, o d n o sn o da
je d o m aće m e z o litsk o s ta n o v n ištv o p o s te p e n im sa m o sta ln im ra z v o je m započelo
p ro iz v o d iti k e r a m ik u . P r e m a to m e s ta r iji n e o lit n a n a šo j o b ali, k a k o sm o
p r ije n a to u k a z a li, ra z v ija o se s a m o s ta ln o i n a sta o k o n tin u ir a n im ra z v o je m
k u ltu r e iz m e z o lita n a d o m a ć e m tlu .40

T r e ć i s t u p a n j u ra z v o ju im p re sso k e ra m ik e , ili p rv i s tu p a n j s re d ­
n je g n e o lita n a K r a s u n ije m o g u će iz o lir a ti n i id e n tific ira ti. T a d a se u z ev o ­
lu ir a n e e le m e n te s ta r ije g n e o lita jo š z a d rž a la im p re sso k e ra m ik a , a ra z v ili se
v eć i o sn o v n i e le m e n ti s re d n je g n e o lita , k a k a v se n a ša o u ju ž n o j I ta liji, a
d o n e k le i u D a lm a c iji.41 P o je d in i e le m e n ti, k a o ra v n a d n a ili n isk e p r s te n a s te
n o g e p o su d a, o v a ln e posude, k o n ič n e z d je le , p o lu lo p ta s te z d je le , te h n ik a u re -

38 Usp. S. D im itri'jević, Problem neo­ 40 O pširnije o tom e usp.: Š. Batovič,

lita i eneolita u sjeverozapadnoj Ju g o ­ S tariji neolit u D alm aciji (Zadar 1966)
slaviji, Opuscula arch. 5 (1961) 17. 150—152.
39 J. Korošec, sp. dj. u bil j . 2, str. 41 Usp. Š. Batovič, isto 157 i d.
28—29.

T. 4. S rednji neolit — danilska faza: 1, T. 4. M ittleres N eolithikum — D anilo-

2, 3, 5, 7 O rehova pejca (G rotta dei Ci-
clami), 4 P ečin a v G m ajni (G rotta G i­
gante), 6 P ečin a na Doleh (G rotta p re s­
so Sam atorza), 8 K atrin a pečina (Ca­
v ern a C aterina), 9—12 P ečina n a L e­
skovcu (G rotta Azzurra), 13, 14 P ečina
pod M uzarji (G rotta dell’Orso), 15—26,
30, 31 P ejca v Lašci (C averna del P e tti-
rosso), 27—29 T erezijina ja m a (C averna
Teresa).
1—26, 29—31 po F. Leben, Arh. v e stn ik
18 (1967); 27, 28 po J. Korošec, Z god.
časopis 14 (1960)
Phase: 1, 2, 3, 5, 7 O rehova pejca (G rot­
ta dei Ciclami), 4 P ečina v G m ajni
(G rotta Gigante), 6 P ečina n a Doleh
(G rotta presso Sam atorza), 8 K atrin a
pečina (Cavem a Caterina), 9—12 P ečina
na Leskovcu (G rotta A zzurra), 13, 14
P ečina pod M uzarji (G rotta d eli’ Orso),
15—26, 30, 31 P ejca v Lašci (Caverna
del Pettirosso), 27—29 T erezijina jam a
(C avem a Teresa).
1—26, 29—31 nach F. Leben, A rh. ve st­
nik 18 (1967); 27, 28 nach J. Korošec,
Zgod. časopis 14 (1960)
g. BATOVIC T. 4

7
z iv a n ja ili u d u b ljiv a n ja u k ra s a , k o m b in a c ija ž ig o sa n ja i u r e z iv a n ja , z a tim p o ­
je d in i u k r a s n i m o tiv i, k a o tr o k u ti, n a đ e n i u p e ć in a m a P e č in a n a L eskovcu,
P e jc a v L asci,42 m o g li b i tip o lo šk i p r ip a d a ti p re la z n o j fa z i iz s ta rije g u s re d ­
n ji n e o lit (T. 2: 9— 13). M e đ u tim , b e z s ig u r n ijih s tr a tig r a f s k ih p o d a ta k a , k a k v ih
jo š n e m a , n e m o ž e se to d o k a z a ti, j e r p o je d in i od tih e le m e n a ta ja v lja ju se
i to k o m cijelo g sre d n je g , a n e k i to k o m m la đ e g n e o lita . Z a to z a sa d m ožem o
re a ln o p r e tp o s ta v iti p o s to ja n je ta k v o g s tu p n ja ili p re la z n e fa z e n a ovom p o d ­
ru č ju , p r v e n s tv e n o zbog id e n tič n o g r a z v o ja n a c ijelo m J a d r a n u . U p rv o m re d u
ta k v a fa z a m o g la b i b iti z a s tu p lje n a u P e č in i n a L esk o v cu , g d je su se, uz
o stalo , n a š li k a s n i e le m e n ti im p re sso k e ra m ik e .
E le m e n ti d a n ils k e fa z e ili s r e d n je g n e o lita o b iln ije s u z a s tu p lje n i i b o lje
p o z n a ti u I s tr i i n a K ra su . P o je d in i ta k v i e le m e n ti već se d o sa d s p o m in ju u
lite r a tu r i.
D a n i l s k a f a z a i s k u p in a n a o v o m p o d ru č ju u g la v n o m z a u z im a isti
p ro s to r k a o i s t a r i j i n e o lit. O staci t e f a z e n a la z e se u p e ć in a m a : O re h o v a p e jc a
(G ro tta dei C iclam i), P e č in a v G m a jn i (G ro tta G ig an te), P e č in a n a D oleh
(G ro tta p re sso S a m a to rz a ), K a tr in a p e č in a (C a v e rn a C a te rin a ), P e č in a pod
M u ž a r j i (G ro tta d e li’ orso d i G a b ro v iz z a ), P e č in a n a L e sk o v c u (G ro tta A z z u rra
d i S a m a to rz a ), P e jc a v L a šc i (C a v e rn a d e l P e ttiro sso ), T e re z ijin a ja m a (C a­
v e r n a T eresa), P e č in a p o d S te n o ( G r o tta d e lle G a lle rie ), Č o ta rje v a p e č in a
(C a v e rn a p re sso S gonico), F a b io la , G r o tta d e i Z in g a ri, R o š k a šp ilja (G ro tta
S tr e tta ) .43 To j e z n a č a ja n b ro j po k o je m se m o g u d o b iti o sn o v n i p o d aci o ovoj
fa z i (T. 4, 5).
K a k o se v id i sv e su to p e ć in s k a n a la z iš ta . N e d a v n o je o tk riv e n o n a la z i­
š te s re d n je g n e o lita n a o tv o re n o m p r o s to r u u Ž a b lja m a (Z au le) kod T r s ta ,44

42 D. C annarella, G. Cremonesi, sp. 1, 2; 9; 10: 2, 3; 11: 1, 4, 5, 8; 12: 2—4.

dj. u bilj. 16, str. 14 i d., si. 4: 5, 10, 11,
13—15, 18, 19; 5: 1. F. Leben, sp. dj. u
bilj. 3, T. 19: 13; 21: 5, 12. J. Korošec, sp.
dj. u bilj. 2, T. 9: 10; 10: 3.
43 F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, T. 7: 1,
4—7, 10, 11, 13, 14: 8: 6; 9: 2. 6; 10: 2, 4,
21, 22; 16: 1—3, 8; 17: 1, 3, 10; 19: 13; 20:
1—12, 21; 21: 1—3, 5—7, 11. 12; 22: 14,
17—19; 23: 10, 11, 13, 18, 21, 23, 24. J.
Korošec, sp. dj. u bilj. 2, T. 1; 2: 1, 3, 6;
3: 1; 4: 3, 6; 5: 10, 11; 6: 3, 5; 7: 1, 2; 8:
D. Cannarella. G. Cremonesi, sp. dj. u
bilj. 16, sl. 4: 10, 11, 14—18, 21. D. C an­
narella, sp. dj. u bilj. 3, sl. na str. 136,
161. F. Legnani, F. S tradi, sp. dj. u bilj.
12, sl. 4. F. Leben, Poročilo -o izkopava­
n jih v Roški špilji le ta 1955. A rh. vestn ik
7 (1956) T. 7: 1, str. 248.
44 D. C annarella, sp. dj. u bilj. 3, st
162—163. Recenzija: F. Leben, Arh. v e s t­
n ik 20 (1969) 281—282.

T. 5. S rednji neolit — danilska faza: T. 5. M ittleres N eolithikum — D anilo-

1—3, 6, 7 P ečin a na Leskovcu (G rotta
Azzurra), 4 P ejc a v Lašci (C averna del
Pettirosso), 5 P ečina pod Steno (G rotta
delle Gallerie), 8 T erezijina jam a (Ca­
v erna Teresa), 9 G rotta dei Z ingari, 10
R oška špilja
1—3, 6, 7 po D. C annarella, G. C rem o­
nesi, Riv. di seien, preistor. 22/2 (1967);
4 po S. B atović, Diadora 4 (1968); 5
po A. Radmlilli, La preistoria d’Italia
(1963); 8 po J. K orošec, Zgod. časopis 14
(I960); 9 po D. C annarella, 11 Carso
(1968); 10 po F. Leben, A rh. v e stn ik 7
(1956)
Phase: 1—3, 6, 7 P ečin a na Leskovcu
(G rotta Azzurra), 4 P ejca v Lašci (Ca­
verna del Pettirosso), 5 Pečina pod Ste­
no (G rotta delle G allerie), 8 T erezijina
jam a (Caverna Teresa), 9 G rotta dei
Zingari, 10 R oška špilja.
1—3, 6, 7 nach D. C annarella, G. C re­
monesi, Riv. di seien, preistor. 22/2
(1967) ; nach Š. Batović, Diadora 4
(1968) ; 5 nach A. R adm illi, La preisto­
ria d’Italia (1967); 8 nach J. Korošec,
Zgod. časopis 14 (1960) 9 nach D. C an­
narella, II Carso (1968); 10 nach F.
Leben, A rh. v e stn ik 7 (1956)
Š. BATOVIC T. 5
što je i je d in o n e o litsk o n a s e lje n a o tv o re n o m u S lo v e n sk o m p rim o rju . Bez
s u m n je će se o tk r iti i d ru g a ta k v a n a s e lja , k a o i u D a lm a c iji, a sam o su slu č a jn o
d o sad o sta la n e p o z n a ta .
U o stalo j I s t r i p o z n a to j e z a s a d sa m o je d n o n a la z iš te s r e d n je g n e o lita da-
n ilsk e faze i to p e ć in a V e ša n sk a p e ć n a z a p a d n o j s tr a n i U čk e.45 M eđ u tim ,
s v o js tv a d a n ils k e fa z e sre d n je g n e o lita uz to im a dio m a te r ija la iz n a s e lja n a
o tv o re n o m s p o lo ž a ja J a v o r ik a (p r ije S oline) n a o to k u B r iju n (B rioni). Veći
d io s a k u p lje n o g m a te r ija la s tog n a la z iš ta p r ip a d a m la đ e m n e o litu i e n e o litu .
Is tra ž iv a o g a je B. B ačić 1952 g., a li re z u lta ti n is u o b r a đ e n i n i o b ja v lje n i,46
p a jo š n ije m o g u ć e u s ta n o v iti d a li j e n a B r iju n u p o s to ja la d a n ils k a fa z a , ili
su d a n ils k i e le m e n ti sam o tr a d ic ija i n a s lje đ e u h v a rs k o j fa z i m la đ e g n e o lita
k o ja p r e v la d a v a . Iz v je s n a e v o lu c ija je, izgleda, p o sto ja la .
Z a sa d se n e m ože iz v rš iti p o d je la n i u s ta n o v iti s ig u r n ija e v o lu c ija d a n il­
sk e k u ltu r e u I s t r i i n a K ra su , j e r z a to n e m a s tr a tig r a f s k ih p o d a ta k a . P o po­
je d in im tip o lo š k im s v o js tv im a m o že se z a k lju č iti d a je e v o lu c ija p o sto ja la , ali
za p o d je lu n e m a d o v o ljn o e le m e n a ta . U d a n ils k o j fazi u D a lm a c iji u s ta n o v ­
lje n a s u č e tir i r a z v o jn a s tu p n ja , p a n e m a s u m n je d a je p o s to ja la je d n a k a
p o d je la i o n d je . Z a s a d se n a p o d r u č ju I s tr e i K ra s a m o g u p o se b n o iz d v o jiti
b ro jn i e le m e n ti s v o js tv e n i z a č e tv r ti s tu p a n j d a n ilsk e faze, k a k a v je n a jb o lje
iz o lira n u S m ilč ić u .47 M eđ u tim , u s ta n o v ili sm o d a se č e tv r ti s tu p a n j v e z u je
u z m la đ i n e o lit,48 p a ćem o te e le m e n te sp o m e n u ti u v e z i s to m fazo m O v d je
ćem o r a z m a tr a ti e le m e n te p r e th o d n a t r i s tu p n ja za je d n o , p re m d a p o je d in i od
n jih m o g u ić i i n e š to k a sn ije , je r p re te ž n o p r e d s ta v lja ju o p ća s v o jstv a d a n ilsk e
s k u p in e (T. 6, 7).
M eđ u k u ltu r n im o sta c im a d a n ils k e s k u p in e u I s tr i i n a K ra s u n a la z e se
u g la v n o m sv i o sn o v n i i id e n tič n i e le m e n ti z a s tu p lje n i u to j fazi u D a lm a c iji.
M eđ u k a r a k te r is tič n im tip o v im a k a m e n ih p re d m e ta j a v lja ju se je d n a k e k r e ­
m e n e s tre lic e , s tr u g a la s k o n k a v n im u d u b lje n jim a , k r u ž n a s tru g a la , šiljci,
s v rd la , m a le je z ič a s te i k a lu p a s te s je k ir e i d r. (T. 4: 29— 31).
K e r a m ik a s a d rž i je d n a k a s v o js tv a k a o n a o sta lo m p rim o rju . T a k o su
č e ste o v a ln e i lo p ta s te p o su d e s p r s te n a s tim n o g am a, ta n ju r i- p litic e , p o lu lo p -
ta s te i b ik o n ič n e z d je le sa z a o b lje n im dn o m , v iso k e c je v a s te n o g e p o su d a , lop­
ta s te p o su d e s v is o k im k o n ič n im v r a to m , zv o n o lik e te r in e i čaše, p o s u d e n a
č e tiri n o g e (tzv . k u ltn e p o su d e)49 i d r. (T. 4— 7). Od k a r a k te r is tič n ih o b lik a
z a sa d n ije p o z n a ta je d in o v r s ta p la s tik e z v o n o lik ih o b lik a , osim v je r o ja tn o
je d n o g p r im je r k a iz p e ć in e P e jc a v L a šc i (V lašk a ja m a , T. 5: 4).50 U R oškoj
45 M laterijal n ije objelodanjen, a n a ­ (1968) 9.
lazi se u A rheološkom m uzeju Istre u 47 Usp. Š. B atović, S ta riji neolit u
Puli. Uvid m i je omogućio i pružio po­ D alm aciji (Zadar 1966) 32 i d. Isti, Neo­
datk e B. Bačić, n a čem u m u i ovom p r i­ litsko nalazište Smilčić. R adovi Inst.
likom zahvaljujem . JA ZU u Zadru 10 (1963) 95.
46 Usp. ra n ije nalaze s tog lo k aliteta 48 Š. Batović, O dnos danilske i h v a r­
u: A.Gnirs, Istria praerom ana (K arlsbad ske kultu rn e skupine, Diadora 5 (1970)
1925) 11 i d. M a terija l se nalazi u A rh e o ­ 5 i d.
loškom m uzeju Istre u Puli. A. R adm illi 49 Usp. radove u bilj. 43—46. A. R ad­
d atirao je n alaz ište u srednji neolit, ali milli, La preistoria d’Italia (Firenze 1963)
to n ije sasvim p rihvatljivo: La preisto- si. na str. 32 (cijela posuda), str. 33 i d.
ria d’Italia (Firenze 1963) 34. B. Bačić ga 50 S. Batović, P ro b lem k u lta phallo-
spom inje kao eneolitsko naselje: R azvoj sa u danilskoj k u ltu ri, Diadora 4 (1968)
Arheološkog m u z eja Istre u Puli, V ije sti 13, T. 7: 1. J. K orošec, sp. đj. u bilj. 2,
m uzeal. i konzerv. H rvatske 17/4-5 str. 17, T. 8: 2.
 S. B A T O V IC T. 6

S rednji neolit — d an ilsk a faza: Smilčić

M ittleres N eolithikum — D anilo-P hase: Sm ilčić
š p ilji n a š la se k e r a m ič n a plo čica s u z d u ž n im k a n a lo m po s re d in i,5152 id e n tič n a
k a o v iše ta k v ih p r e d m e ta u D a n ilu i S m ilčiću ,62 po če m u se d o n e k le m ože
p re tp o s ta v iti d a se u p e ć in i n a la z e i n e o lits k i o staci, o v d je k o n k re tn o o staci
ili tr a d ic ije s r e d n je g n e o lita (T. 5: 10; 6: 8). In a č e se m a t e r i j a l iz te p e ć in e
d a tir a u e n e o lit, ili s v a k a k o u p o s tn e o lits k o doba, iak o j e K o ro šec do v o d i u
v e z u s le n g y e ls k o m k u ltu ro m .53 T a k v i p r e d m e ti s k a n a lo m , od k o jih se u S m il­
čiću n a šlo n e k o lik o v a r ija n a ta , p a i n a le đ im a ž iv o tin js k ih fig u ra , sv o jstv e n i
su za d a n ils k u fa z u i g ru p u . M e đ u tim , n jih o v a n a m je n a n ije p o z n a ta . S irim
is tra ž iv a n je m b e z s u m n je će se i ta j t ip n aći, k ao i b ro jn e d r u g e v a r ija n te i
p o je d in e p o ja v e k o je zasad n e d o s ta ju zbog m a le k o lič in e sa k u p lje n o g m a te ­
rija la .
K a k o u d a n ils k o j s k u p in i u o p će i o v d je p re v la d a v a te h n ik a u k r a š a v a n ja
u re z iv a n je m i u d u b ljiv a n je m , a ja v lja se c rv e n a i b ije la in k r u s ta c ija . U k ra sn i
m o tiv i, k a o i n jih o v ra s p o re d i p o lo ž a j n a p o su d i ta k o đ e r s u p re te ž n o je d n a k ih
s v o js ta v a k ao u d a n ilsk o j sk u p in i u D a lm a c iji. T ak o su č e sti n iz o v i š ra fira n ih
ili, m re ž a sto is p u n je n ih tr o k u ta , s p ir a ln i m otiv i, z a tim sn o p o v i c ik -c a k crta ,
c ik -c a k v rp ce, m e a n d ri, ro m b o v i, š a h o v s k a p o lja, m e a n d ri s ro m b o v im a i si.54
J o š u v ije k n a p o d r u č ju Is tr e i K ra s a n e d o s ta je v e lik o b o g a ts tv o u k ra s n ih v a ­
r ija c ija i k o m b in a c ija d a n ils k e fa z e u S m ilč ić u ili u D a n ilu , a li je to sra z -
m je rn o s a k u p lje n o m m a te rija lu . N a v o d i se i p o ja v a ru č ic a u o b lik u s tiliz ira n ih
ž iv o tin js k ih g la v a , k a k v e se često ja v l j a j u u d a n ilsk o j fa z i (T. 6: 7), ia k o su
o n e č e ste i u b u tm ir s k o j i le n g y e lsk o j g r u p i.55 Z a sa d se n e m o g u u o č iti n ik a k v e
b itn e ra z lik e iz m e đ u e le m e n a ta s r e d n je g n e o lita n a o v o m p o d ru č ju i u D a l­
m aciji. Iak o n a p o d r u č ju I s tr e i K r a s a n e d o s ta ju jo š b r o jn e p o ja v e , n e m ože
se p r e tp o s ta v iti p o s to ja n je p o se b n e v a r ija n te d a n ilsk e k u ltu r e n a to m p o d ru č ju ,
k a o n i d ru g e sp e c ifič n o sti. P o sv e m u iz g le d a d a su n a c ije lo m to m p o d ru č ju
b ili r a š ir e n i s v i s tu p n je v i s re d n je g n e o lita d a n ilsk e k u ltu r e , o d n o sn o d a se
o n a već od p o č e tk a r a š ir ila i n a ta j p r o s to r sv e do Soče i A lp a . To o p ra v d a v a
u p rv o m re d u k o n tin u ir a n i razv o j c ije lo g n e o lita , k a o i p o je d in i tip o lo šk i ele­
m e n ti.
J e d in a v e ć a ra z lik a u o d n o su n a D a lm a c iju zasad j e n e d o s ta ta k fin e sli­
k a n e k e ra m ik e n a to m p o d ru č ju . S a s v im v je r o ja tn o je to sa m o slu č a jn o st, da
se d o sad n ije n a š la i d a će se naći, j e r n i u D a lm a c iji o n a n ije n a ro č ito b ro jn a ,
a n e m a p o se b n ih ra z lo g a z a n je n o o d su stv o n a to m p o d ru č ju . O sim to g a n e ­
d o s ta je veći b r o j z v o n o lik ih čaša ili te r in a , p a p o lu lo p ta s tih z d je la k o je su
m e đ u o sn o v n im i n a jč e šć im o b lic im a d a n ils k e sk u p in e . Z a s a d s u o ne n a jb o lje
p o z n a te n a B r iju n u u Is tri. I to m e ć e b iti u z ro k m a n jk a v a g ra đ a .
P o sv e m u iz g le d a d a će sv o jstv a , k u ltu r n i odnosi, v e z e i ra z v o j sre d n je g
n e o lita u I s tr i i n a K ra s u b iti je d n a k i k a o i u o d n o su n a d a n ils k u sk u p in u u
cjelin i. P o z n a to je d a je d a n ils k a s k u p in a im a la ja k e v e z e s ju ž n o m i sre d -

51 F. Leben, A rh . vestn ik 7 (1956) 248, 54 Usp. radove u bilj. 43—46. Uzeli

T. 7: 1. L eben sm a tra da je ta j predm et
služio kao uteg, što se ne može dokazati.
52 Š. Batović, R adovi Inst. JA Z U u
Zadru 10 (1963) T. 9: 2. J. Korošec, N eo ­
litska naseobina u Danilu B itin ju (Za­
greb 1958-59) T. 27: 6, 7; 79: 4, 5.
53 F. Leben, sp. đj. u bilj. 51, str.
248. J. Korošec, sp, dj. u bilj. 2, str. 10—11.
smo u raz m atra n je kronološki i tipološki
sam o jasne elem ente. Atipičnog m ateri­
ja la svakako im a m nogo više, ali bez
stratig rafsk ih p o d atak a n e može se ko­
ristiti.
55 J. Korošec, sp. dj. u bilj. 2, str. 16,
T. 4: 3; 7: 1.
 .

'j* | ' f fS1'

■#
1
n
« n w
3
, .»j -> ■ 2 .J! f
..... «- H. “ " X -
R V - \v ^ V .^ :•; -;HV‘■ ^ ..4 E i '
13 ? & & i ■
: .' .
s 1 B O nnf . ■•>
i H ■;:r: 'r -.? -i • ",

I f
«X < o' „ f » ~~? 'W~' I ;

> .#
: i i :.
/ i?’# 4

■ " , S 4

ß&s&ßmr
«Ü B

S rednji neolit —- d an ilsk a faza: Smilčić

M ittleres N eolithikum — D an ilo -P h ase: Smilčić
n jo m Ita lijo m , a s d ru g e s tr a n e ig r a la v a ž n u u lo g u u ra z v o ju k a k a n js k e i b u t-
m irs k e k u ltu r e u B osni, o d a k le s u se d a n ils k i e le m e n ti i u tje c a ji p ro š irili u
s o p o tsk o -le n g y e lsk u k u ltu r u u S r ije m u i S la v o n iji a d a lje n a sje v e ro z a p a d u
ia s in js k u k u ltu r u . Iz s je v e rn e D a lm a c ije p re k o L ik e p r o š ir ila se u s je v e rn u
H r v a ts k u d r u g im p ra v c e m : d o lin o m Z r m a n je i K rk e , a d a lje d o lin o m U ne,
K o ra n e do K u p e , ili od H rv a tsk o g p r im o r ja , d o lin o m K u p e, ili d o lin o m Z rm a n je
i K rk e , L ikom , p a p r e m a K a rlo v c u u z d u ž ž e lje z n ičk e p ru g e . J u ž n ije su d a n ilsk i
u tje c a ji došli do K osova. P r e m a to m e d a n ils k a k u ltu r a d o s ta j e šire i ja č e d je ­
lo v a la n a p o z a d in u od s ta r ije g n e o lita n a J a d r a n u .
P o se b a n u d io d a n ils k e k u ltu r e s a s je v e rn o g J a d r a n a u to m e tešk o je od­
r e d iti k a o i d ir e k tn e u tje c a je i v e z e to g a p o d ru č ja n a su sje d e .
S p e c ifič a n p ro b le m u I s tr i i n a K r a s u p r e d s ta v lja ju tz v . p in ta d e r e i p o su d e
sa č e tv r ta s tim o b o d o m k o je se n e ja v l j a j u n a o sta lo m p o d r u č ju d a n ilsk e k u l­
tu re . Isto ta k o su sp e c ifič n o st to g a p o d r u č ja v eze i e le m e n ti S a sso -F io ra n o i
C hiozza k u ltu r a iz s je v e rn e I ta lije .
P in ta d e r e i p o su d e s č e tv r ta s tim o b o d o m s m a tr a ju se u ta lija n s k o j lite r a ­
tu r i p o d u n a v s k im u tje c a je m .56 J. K o ro še c je s p ra v o m o d b a c io ta k v o m išlje n je
i u s tv rd io d a je to s je v e ro ita ls k i u tje c a j, g d je se o n e n a la z e u n a jv e ć e m b ro ju ,
oso bito p o su d e s č e tv r ta s tim obodom , d o k ih u p o d u n a v lju n e m a .57 Iz ra v n e veze
i u tje c a ji iz s je v e r n e Ita lije (E m ilia) p r e d s ta v lja i n e k o lik o u lo m a k a k e ra m ik e
tip ič n e za k u l t u r u S a sso -F io ra n o ,58 a li se z a to trš ć a n s k i K r a s n e m ože s m a tr a ti
d ije lo m te k u ltu r e , k a k o je to z a k lju č io A. R a d m illi.59
M eđ u tim , I s t r a i K ra s n is u sa m o p r im a li u tje c a je iz s je v e r n e Ita lije . M nogi
e le m e n ti u k u l t u r i S a sso -F io ra n o (k a o m o tiv i g irla n d i ili lu č n ih lin ija č e stih u
toj k u ltu ri),60 C h io zza ili P e sc a le (k a o k a n e la s te ru čice, m o tiv i sp ira le , g irla n d e ,
m o tiv r ib lje k o sti, v rp c e is p u n je n e u b o d im a , p o lu lo p ta s te z d je le i d r.)61 o p će­
n ito su r a š ir e n i n a n a še m p rim o rs k o m p o ja s u p a i u I s tr i i n a K ra su , te p r e d ­
s ta v lja ju s a s ta v n i dio i tip ič n e p o ja v e h v a rs k e k u ltu re . B ez su m n je su se u
S a sso -F io ra n o i C h io zza k u ltu r i (T. 12: 7— 10) ra z v ili p o d u tje c a je m h v a rs k e
k u ltu re , i to v je r o v a tn o s ovog p o d r u č ja . Z ato, a i zbog o p ć e fizio n o m ije, R a d ­
m illi je v a d a ta c ija t ih k u ltu r a u s r e d n ji n e o lit n e m o že se p r ih v a titi, v e ć se
m o ra ju d a tir a ti u m la đ i n e o lit i u e n e o lit, k a d n e k i d a t i r a j u sam o k u ltu r u

56 L. B ernabö Brea, Gli scavi nella
caverna delle A ren e Candide (1946) 284
i d. Isti, ibidem 2 (1956) 200 i d . . G. A.
M ansuelli, R. S carani, V E m ilia prim a
dei Rom ani (M ilano 1961) 60. A. Radm illi,
sp. dj. u bilj. 49, str. 33. D. C annarella,
sp. dj. u bilj. 3, str. 150 i d.
57 J. K orošec, sp. dj. u bilj. 2, str.
24 i d.
58 Isti, ibidem 27, T. 13: 2, 3. F. L e­
ben, sp. dj. u bilj. 3, str. 49, 76, T. 1: 7, 9.
Isti, M aterialna k u ltu ra in izsledki arh e o ­
loških izkopavanj v K evdercu in L ubni-
ški jam i, A cta carsologica 3 (1963) 213
i d., T. 2: 3. R. B attaglia, P reistoria del
V eneto e della V enezia Giulia, Bull. Pa-
letnol. Ital. vol. fu o ri serie 67-68 (1958-59)
350 i d., sl. 133. A. Radm illi, sp. dj. u
bilj. 49, str. 33—44. B. Benedetti, Civiltä
preistoriche e protostoriche del Modenese
(Modena 1965) T. 6. D. Cannarella, sp. dj.
u bilj. 3.
69 Piccola guida della preistoria ita-
liana (1962) T. 15.
60 A. Radm illi, ibidem T. 15. A. M an­
suelli, R. Scarani, sp. dj. u bilj. 56, T. 4.
61 M. Degani, L ’ultim o tren ten n io di
scavi nel Reggiano, Preistoria dell’ Em ilia
e Romagna (1962) 114, T. 39. A. M ansuelli,
R. Scarani, sp. d j. u bilj. 56, sl. 5, T. 6.
B. Benedetti, sp. dj. u bilj. 58, T. 7, 8,
10, 12. A. Radm illi, sp. dj. u bilj. 60, T. 15.
A. Radm illi, La preistoria d’ltalia (Fi­
renze 1963) sl. n a str. 159. F. Leben, sp.
dj. u bilj. 3, str. 76.
P e sc a le .62 K a k o se u p r a v o u tim k u ltu r a m a n a la z e p in ta d e r e , k a o i u k u ltu r i
» d ei v a so a b o c c a q u a d r a ta « , k o ja je j a k o m ije š a n a s n jim a , n i t i e le m e n ti u
I s tr i i K r a s u n e m o g u se d a tir a ti u s r e d n ji, v e ć n a jr a n ije u m la đ i n e o lit, p o ­
go to v o što su se p i n ta d e r e n a š le i n a B r i j u n u .63
V eze ovog p o d r u č ja s p o z a d in o m , o so b ito sa s je v e ro is to č n o m S lo v e n ijo m
i H rv a ts k o m n is u ja s n e j e r n ije p o z n a t s r e d n ji n e o lit. V je r o ja tn o je tu b ila
r a š ir e n a v a r i j a n t a so p o ts k o -le n g y e ls k e k u ltu r e , k a k v a je p o z n a ta u S la v o n iji,64
k o ja je p r e th o d ila a lp sk o j fa c ie s m la đ e g n e o lita , j e r n ije m o g u ć e d a je to
p o d ru č je u s r e d n je m n e o litu b ilo n e n a s e lje n o . V eć u s o p o tsk o -le n g y e lsk o j k u l­
tu r i u S la v o n iji n a la z e se p o je d in e s lič n o s ti s d a n ils k o m k u ltu r o m , k ao p i r i -
fo rm n e v aze, c ilin d r ič n e noge, z o o m o rfn e ru č ic e , p r e d m e ti o d s p o n d y lu s a i si.65
što g o v o ri o v e z a m a s D a lm a c ijo m , v je r o ja tn o p o s re d n o p r e k o b o s a n s k ih k u l ­
t u r a u k o jim a se ta k o đ e r n a la z e is ti i b r o j n i j i d ru g i e le m e n ti.
V eze p r im o r s k o g p o d r u č ja s a s lo v e n s k im p r o s to r o m m o r a le su zbog iz ­
r a v n ih d o d ira b i t i in te n z iv n ije . D o n e k le n a to u p u ć u je i s ta n je u m la đ e m n e o ­
litu ili n a p r ije la z u iz n e o lita u e n e o lit n a to m p r o s to r u u k o je m se o p a ž a ju
iz ra z ite s lič n o sti, m n o g o b liž e n e g o u S la v o n iji. E le m e n ti d a n ils k e k u ltu r e su
o čiti, k a o c ilin d r ič n e n o g e, p o lu lo p ta s te i b ik o n ič n e z d je le , k r u š k o lik e v a z e ili
ru č ic e u o b lik u ž iv o tin js k ih g la v a (T. 13 i d .).66 N ije m e đ u tim ja s n o d a li s u ti
e le m e n ti u S lo v e n iji p r e n ije ti u to k u s r e d n je g n e o lita i z a d r ž a li se k a s n ije , ili
su p r e š li iz ra v n o iz h v a r s k e fa z e k a o d a n ils k a tra d ic ija . J . K o ro še c je r a n ije
sv e te e le m e n te p o v e z a o s a s o p o ts k o -le n g y e ls k o m i b u tm ir s k o m k u ltu r o m i n e ­
g ira o b ilo k a k v e iz r a v n e v e z e s J a d r a n o m , a u n o v ijim r a d o v im a ih n a la z i u
d a n ilsk o j k u ltu r i.67 N e k i opći e le m e n ti s u m o g li d o ć i tim p u te m , a li n e sv i.
M eđ u n a la z im a u P e č in i p o d S te n o A . R a d m illi s p o m in je n e k o lik o u lo m a k a
(T. 8: 11, 15) v e z a n ih u z b ü k k k u l t u r u M a đ a rs k e .68 T a k v i e le m e n ti ip a k n is u
je d n a k i b ü k k k u ltu r i. O ni se m e đ u tim , id e n tič n i, č e sto n a la z e u IV s tu p n ju
d a n ils k e fa z e u S m ilč ić u (T. 10: 4), o d n o s n o k a r a k te r is tič n i s u z a m la đ i n e o lit
u s je v e rn o j D a lm a c iji p a n jih o v o p o d r ije tlo sv a k a k o t u t r e b a tr a ž iti. S b ü k k
k u ltu r o m n e m a ju v eze, v eć s u se r a z v ili n a d o m a ć e m tlu .
U l i t e r a t u r i p r e v la d a v a m iš lje n je d a se d a n ils k a k u l t u r a n ije r a z v ila iz
im p re sso k e ra m ik e , v e ć d a s u se n je n i n o sio c i n a s e lili n a o v a p o d ru č ja . J . K o ­
ro šec je to p r im ije n io i n a S lo v e n sk o p r im o r je p a t v r d i d a s u se o b je k u ltu r e

62 B. B enedetti, sp. dj. u bilj. 58, p r i K ranju, A rh. v e s tn ik 7 (1956) 7, 9, T.

str. 15.
63 A. G nirs, sp. dj. u bilj. 46, si. IO.
64 S. D im itrijević, Sopotsko-lenđel-
ska ku ltura, M onographiae arch. 1
(1968) 12.
65 Isto, str. 10 i d., si. 4 i dr.
66 J . K orošec, K u ltu rn e ostalin e n a
kolišču ob R esnikovem prekopu odk rite v
letu 1962, Poročilo o razisk. neol. in
eneol. v S lo ven iji (1964) 31 i d., T. 5: 4;
6: 4; 7: 1; 11: 1; 14: 1, 5; 15: 1, 4; 18: 3,
4. Isti, Neo- in eneolitski elem enti n a
P tu jsk em gradu, Poročilo o razisk. neol.
in eneol. v S lo v e n iji 2 (1965) 7 i d., T. 1:
2, 3; 2: 1, 2; 11: 3; 14: 3; 19: 3—6, 10—12
i d. Isti, N eolitična naselbina v D rulovki
3: 1; 9: 1; 8: 6. Isti, D rulovka, Z bornik
fü . fak. 3/4 (L ju b ljan a 1960) 16 i d., T. 12:
6; 15: 2; 32: 7; 33: 4, 5, 8, 9; 34: 3, 5, 7.
S. Pahič, N eolitske ja m e v B rezju p ri
Z rečah, A rh. v e stn ik 7 (1956) T. 1: 6—8.
67 J. Korošec, N e k a j n eolitskih in
eneolitskih p roblem ov v okolici K riže v ­
cev na H rvatskem , Z b o rn ik fii. fak. 4/1
(L jubljana 1962) 30 i d. Isti, A rh. vestn ik
7 (1956) 13 i d.; usp. bilj. 89.
68 A. Radm illi, sp. dj. u bilj. 61, str.
34. V jerojatn o m isli n a ulom ke k o je do­
nosi F. Leben, sp. d j. u bilj. 3, str. 49,
T. 1: 14, 15. R. B attag lia, sp. dj. u bilj.
58, sl. 141.

6 A r h e o lo š k i v e s t n ik 81
m o g le sam o v r e m e n s k i d o d iriv a ti n a p o č e tk u ra z v o ja d a n ils k e . Ip a k on p r e t­
p o s ta v lja d a s u n e k e a rh a ič n e fo rm e d a n ils k e k u ltu r e m o g le p re ć i iz im p resso
k e ra m ik e , a li d a su im nosioci e tn ič k i ra z lič iti.69 Č in je n ic a je d a se sv o jstv a
d a n ilsk e k u ltu r e n e m o g u r a z ja s n iti m ig ra c ijo m , n iti se m o ž e o d re d iti p o d ­
ru č je s k o je g b i se o n a m o g la d o se liti. O sim to g a o n a n ije n a p o č e tk u p o tp u n o
fo rm ira n a , v eć se ra z v ila ev o lu c ijo m . P o te šk o ć u p r e d s ta v lja n e p o z n a v a n je p re -
lazn e fa z e iz s ta r ije g u s r e d n ji n e o lit, k o ja je b o lje p o z n a ta u ju žn o j Ita liji,
a d o n e k le i k o d n a s u p e ć in i G u d n ja i Š k a rin -S a m o g ra d , a li m a te r ija l n ije ob­
ja v lje n . Iz to g a se v id i d a se o sn o v n e p o ja v e s re d n je g p r e n o s e iz s ta r ije g n eo -
lita . O sim to g a o b je faze i s k u p in e z a u z im a le su isto p o d ru č je , a po sa č u v a ­
n im a n tro p o lo š k im o sta c im a v id i se d a su n jih o v i n o sio ci im a li je d n a k e ra sn e
i fizičk e o sobine. Z a to sa m n a d ru g o m m je s tu z a k lju č io d a j e s ta r iji p re ra s ta o
u s re d n ji n e o lit p o ste p e n im i n e p o s re d n im ra z v o je m . O d n o sn o d a je d a n ilsk a
s k u p in a n a s ta la p o ste p e n im ra z v o je m n a d o m aćem tlu , n a o sn o v a m a s ta r ije g
n e o lita o b o g a ć e n a n o v im te k o v in a m a u d o d iru s a s u s je d n im k u ltu r a m a n a
B a lk a n u i u I ta liji. Z ato n je n u m ig r a c iju n i p o d rije tlo iz v a n i n ije m o g u će
d o k a z a ti.70
H v a r s k a f a z a ili e le m e n ti m la đ e g n e o lita ta k o đ e r se d o sad sp o m in ju
n a o v o m p o d r u č ju . E le m e n ti h v a r s k e s k u p in e u S lo v e n sk o m p rim o rju n a š li su
se u p e ć in a m a : P e č in a p o d S te n o ( G r o tta đ e lle G a llerie), Ž ir k a p ečin a (G ro tta
p re sso A u risin a ), O re h o v a p e jc a ( G r o tta d ei C iclam i), P e č in a n a D oleh (G ro tta
p re sso S a m a to rz a ), P e č in a p o d M u z a rji (G ro tta d e i O rso), P e č in a n a L esk o v cu
(G ro tta A z z u rra ), P e jc a v L a šc i (C a v e rn a d e l P e ttiro sso ), T e re z ijin a ja m a (C a­
v e r n a T eresa), Š k o c ija n s k a ja m a , p e ć in a F a b io la (T. 8, 9).71

69 J. Korošec, sp. dj. u bilj. 2, 'str. 71 F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, T. 1:

28—30 i dr. 8, 10, 11, 14, 15; 3: 8, 9; 6: 3; 7: 10, 12; 9:
70 Usp. o p širn ije o tom e u: S. B ato ­ 5; 10: 4, 8, 9, 11, 26; 14: 20, 21, 23; 20:
vić, S tariji n eo lit u D alm aciji (Z adar 14, 17, 18; 21: 9, 10; 23: 20, 19, 2. J. Ko­
1966) 157 i d. Isti, sp. dj. u bilj. 33. rošec, sp. dj. u bilj. 2, T. 6: 2, 6; 8: 3;

T. 8. M lađi neolit — h v arsk a faza: 1, T. 8. Ju n g n eo lith ik u m — 'H v a r-P h ase :

7 B rijun, 2—6 O rehova pejca (G rotta dei
Ciclami), 8, 11, 13, 15, 16 P ečina pod
Steno (G rotta delle G allerie), 9 P ečina
na Doleh (G ro tta presso Sam atorza), 10,
17, 30, 31 P ečin a pod M uzarji (G rotta
deH’Orso), 13, 14, 18, 19 P ejca v Lašci
(C avem a del Pettirosso), 20, 21, 24 T e­
rezijina ja m a (C avem a Teresa), 22, 23
P ečina na Leskovcu (G rotta A zzurra),
25 M arkova šp ilja na H varu, 26, 28
G rapčeva šp ilja na H varu, 27 Ž irka p e­
čina (G rotta presso A urisina), 29 Š ko­
cijanska jam a, 32 Smilčić.
1, 7 po A. G nirs, Istria praerom ana
(1925); 2—6, 8—24, 27 po F. Leben, A rh.
vestn ik 18 (1967); 25, 26, 28 po G. N o­
vak, Arh. rad. i raspr. JA Z U 1 (1959);
Isti, P rethistorijski H var (1955); 29—31
po J. K orošec, Zgod. časopis 14 (1960);
32 po Š. B atović, Radovi Fil. ja k . u
Z adru 6 (1969)
1, 7 B rijun, 2—6 O rehova pejca (Grotta
dei Ciclami), 8, 11, 13, 15, 16 P ečina pod
Steno (G rotta delle Gallerie), 9 Pečina
na Doleh (G rotta presso Sam atorza), 10,
17, 30, 31 P ečina pod M uzarji (G rotta
deirO rso), 12, 14, 18, 19 P ejca v Lašci
(Caverna del Pettirosso), 20, 21, 24 T ere-
zijina jam a (C av em a Teresa), 22, 23 P e­
čina n a Leskovcu (G rotta Azzurra), 25
M arkova špilja au f d er Insel H var, 26,
28 G rapčeva šp ilja auf d er Insel H var,
27 Ž irka pečina (G rotta presso A u ri­
sina), 29 Š kocjanska jam a. 32 Smilčić.
1, 7 nach A. G nirs, Istria praeromana
(1925); 2—6, 8—24, 27 nach F. Leben,
Arh. vestn ik 18 (1967); 25 26, 28 nach
G. Novak, A rh. rad. i raspr. JA Z U 1
(1959); Isti, P reth isto rijski H var (1955);
29—31 nach J. K orošec, Zgod. časopis
14 (1960); 32 nach Š. Batović. Radovi
Fil. fak. u Zadru 6 (1969)
SÜÜÜll
 U o v u fa z u s p o d r u č ja I s tr e m o ž e se d ije lo m u b r o jiti sp o m e n u to n a s e lje
n a o to k u B r iju n u k o je je n a jb o g a tije , k a o i je d in o n a la z iš te o v e fa z e n a o tv o ­
re n o m p ro s to r u . P o je d in a č n i e le m e n ti m la đ e g n e o lita n a š li su se u z to , čin i se,
u p e ć in i C in g a re la k o d M o m ja n a i n a g r a d in i V rč in (T. 9: 6— 8).
D o sad je u t i m n a la z iš tim a z a s tu p lje n p re te ž n i b ro j o b lik a h v a r s k e s k u ­
p in e, k a o : b ik o n ič n e z d je le i čaše, p o lu lo p ta s te zd jele, o v a ln e i lo p ta s te p o su d e
bez ili s k o n ič n im , k a o i p r s te n a s tim v ra to m . R e d o v n o p o su d e im a ju ra v n o
dno, a p o n e k a d i z a o b lje n o dno, p a k o n ič n e š u p lje no g e. P o je d in e p o su d e im a ­
ju o d e b lja n o b o d s u n u tr a š n je s tr a n e , p re te ž n o p o lu lo p ta s te zd jele, a n e k im
p o su d a m a o b o d j e o d e b lja n s v a n js k e s tra n e . S v e su to e le m e n ti m la đ e g n e o ­
lita u D a lm a c iji (T. 8— 12).
U k ra s n i m o tiv i i te h n ik e im a ju d e g e n e r ir a n a s v o js tv a p r e th o d n e d a n ilsk e
faze, što je p o se b n o očito u IV s tu p n ju m la đ e fa z e u S m ilč ić u (T. 10, 11). J a v ­
lja ju se ta k o s tiliz ir a n i s p ir a ln i m o tiv i te h n ik o m u d u b ljiv a n ja ili u re z iv a n ja ,
re d o v n o b e z is p u n ja v a n ja m e đ u p r o s to r a ili su iz v e d e n i b o ja n je m , a o g ra n ič e n i
u re z iv a n je m k a o u k la s ič n o m s tu p n ju h v a rs k e faze. P r e te ž a n dio m o tiv a iz ­
v odio se u r e z iv a n je m , k a o n iz o v i š r a f ir a n ih tro k u ta , c ik -c a k c rte , v o d o ra v n e
i o k o m ite c rte , g irla n d e , lu č n e c rte , sn o p o v i c rta , a n a la z e se i r e a lis tič k i m o tiv i.
K a r a k te r is tič a n j e m o tiv n iz a u b o d a isp o d o b o d a p o s u d a k a o u J a m i n a S re d i
ili n a H v a ru , a o v d je u P e č in i n a L e sk o v c u (T. 8: 22, 23, 28).72 Iz r a z ite su
ta k o đ e r p o su d e s n is k im p r s te n a s tim ili k o n ič n im v r a to m od k o jih su n e k e
u k ra š e n e po v r a t u sn o p o v im a c ik -c a k c rta , a p o tr b u h u g irla n d a m a , k a o u
P e č in i n a L e sk o v c u (T. 9: 1). I s ta p o s u d a po r a m e n u je u k r a š e n a o k o m itim
b ra z d a m a .73 S v e s u to o s im b ra z d a , b itn i e le m e n ti h v a r s k e faze. J e d n a k
u k r a s k a n e lu r a m a č e st je n a B r iju n u , ali, p o sv em u , iz s lije d e ć e faze. M eđ u
te h n ik a m a u k r a š a v a n ja ja v lja se c r v e n a i b ije la in k r u s ta c ija , c rn i p re m a z , k a o
i b o ja n je . B o ja n je se izv o d ilo n a t r i n a č in a : sm e đ o m b o jo m , k a o u IV s tu p n ju
m la đ e fa z e u S m ilč ić u , što se ja v lja n a sp o m e n u to j p o s u d i iz P e č in e n a L e s ­
k o v cu , z a tim u P e č in i p o d S te n o , iz v o đ e n je m o tiv a sm e đ o m b o jo m n a c r v e ­
n o j p o d lo z i (P e č in a p o d M u z a rji) i iz v o đ e n je m o tiv a c rn o m b o jo m n a c rv e n o j
p o d lo zi (T e re z ijin a ja m a ). P o r e d to g a se p o n e k a d p o s u d e u k r a š a v a ju c rv e n im
i sm e đ im p o ja s im a ,74 što j e ta k o đ e r k a r a k te r is tik a h v a r s k e faze. Z a v e z u s IV
s tu p n je m m la đ e fa z e u S m ilč ić u p o s e b n o je k a r a k te r is tič a n u lo m a k u k r a š e n
s d v a n iz a u d u b lje n ih d v o s tr u k ih v o d o r a v n ih c r ta p o v e z a n ih je d n im o k o m itim

10: 1, 2; 11: 3; 12: 1, 6—9; 13: 1; 14: 1. D.
C annarella, G. Crem onesi, sp. dj. u bilj.
16, si. 4: 4, 6, 8, 9, 13, 19, 20. D. C anna­
rella, sp. dj. u bilj. 3, si. n a str. 136,
151. F. Legnani, F. Strada, sp. dj. u bilj.
12, si. 4. R. B attaglia, sip. dj. u bilj. 58,
str. 169 i d. A. R adm illi, sp. dj. u bilj.
68, str. 33 i d., si. n a str. 32.
72 Š. B'atović, Odnosi D alm acije i
G rčke u neolitu, R adovi Fil. fa k . u Z a ­
dru 6 (1969) T. 9: 5; 12: 2. F. Leben, sp.
dj. u bilj. 3, T. 14: 20, 21, 23.
73 D. C annarella, G. Crem onesi, sp.
dj. u bilj. 16, si. 4: 4.
74 Isti, ibidem . F. Leben, sp. dj. u
bilj. 3, str. 49, 57, 71, T. 10: 8, 9. J.
Korošec, sp. dj. u bilj. 2, T. 12: 6, 7.

T. 9. M lađi neolit: 1—5 P ečin a na L e­ T. 9. Ju n g n eo lith ik u m : 1—5 P ečina n a

skovcu (G rotta A zzurra), 6—8 pećina
C ingarela
1—5 po D. C annarella, G. Crem onesi,
Riv. di seien, preistor. 22/2 (1967); 6—8
po B. Bačić, Jadran, zb ornik 1 (1956)
L eskovcu (G rotta A zzurra), 6—8 pećina
C ingarela.
1—5 nach D. C annarella, G. Crem onesi,
Riv. di seien, preistor. 22/2 (1967); 6— 8
nach B. Bačić, Jadran, zb o rn ik 1 (1956)
 S. BATOVIC T. 9
3SQ
 g. BATOVIĆ T. 10

M lađi neolit: 1—8 Smilčić, 9 Islam G rčki

Jungneolithikum : 1—8 Smilčić, 9, 10 Islam G rčki

n izo m n a b ik o n ič n o j čaši iz P e č in e p o d S te n o (T. 8: l i ) . 75 Id e n tič a n n a č in

u k r a š a v a n ja n a ta k v im ili p o lu lo p ta s tim ča ša m a je d n a j e od n a jč e šć ih p o ja v a
u z a d n je m s tu p n ju u S m ilč ić u (T. 10: 4).
Is k a p a n je m u p e ć in i C in g a re la k o d M o m ja n a n a š a o se m a te r ija l k o ji B.
B ačić d a tir a o d k r a j a n e o lita do s r e d n je g v ije k a . M e đ u tim , n ije b ila sa č u v a n a
s tr a tig r a f ija . O sim toga, n e m a iz r a z itih n e o lits k ih e le m e n a ta . Ip a k t r i u lo m k a
k e ra m ik e , je d a n u k r a š e n u r e z a n im c ik -c a k c rta m a , je d a n s n izo m u b o d a iz­
m e đ u d v iju c r ta , a je d a n sa š r a f ir a n im v rp c a m a i s b ije lo m in k ru s ta c ijo m im a ju

75 F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, T. 1: 15. Usp. i bilj. 68.

 S .B A T O V IC T. 11

M lađi neolit: 1—5, 7 Smilčić, 6 B rib ir

Ju n gneolithikum : 1—5, 7 Smilčić, 6 B rib ir

p o tp u n e a n a lo g ije u IV s tu p n ju u S m ilč ić u ili u h v a r s k o j fa z i, p a je v je r o ­

ja tn o d a se m o g u p o v e z a ti s m la đ im n e o lito m (T. 9: 6— 8). B a č ić ih d a tir a u
k asn i n e o lit i r a n o b ro n č a n o doba, a p o se b n o ih u p o r e đ u je sa L ju b lja n s k im
b a rje m i v u č e d o ls k o m k u ltu r o m .79
M eđ u m a te r ija lo m s g r a d in e V r č in k o d V o d n ja n a u I s tr i (C a ste llie re d i
M o n tu rsin o ), k o ja se is k a p a la 1925 d o 1929, a li r e z u lta ti n is u c je lo v ito o b ja v ­
ljeni, n a š le s u se t r i p o lu lo p ta s te z d je le od k o jih d v ije im a ju o d e b lja n ru b s
u n u tra š n je s tr a n e , a je d n a i r a z v r a ć e n o b od.77 J e d n a k e p o s u d e n a la z e se u

76 B. Bačić, A rheološko iskopavanje 77 Opće p o d atk e o V rčinu usp. u: D.

spilje C ingarele kod M om jana, Ja dranski C annarella, II Carso (Trieste 1968) 176,
zbornik 1 (1956) 323 i d., posebno str. 334, 179 i d. M a terijal se ču v a u A rheološkom
338, T. 6: 1—3. m uzeju Is tre u P u li.
m la đ e m n e o litu u sje v e rn o j D a lm a c iji (T. 11: 4, 7; 10: 5), k a o i u n a s e lju na
B riju n u u I s tr i. S a v o sta li m a te r ija l s g ra d in e V rč in d a tir a u b ro n č a n o i že­
ljezn o doba.
O sim to g a m e đ u m a te rija lo m s G ra d in e M a k a d a n j (M a k a d o n sk i V rh ) kod
R o v in ja, k o ju j e isk a p a o B. B ačić 1954— 1956, iz d v a ja se je d n a lo p ta s ta po­
s u d a s r a z v ra ć e n im obodom , h v a r s k e f a k tu r e , slič n a k a o n a g ra d in i V rčin , pa
d v ije b ik o n ič n e p o su d e, je d n a s n isk im , a d ru g a s v iso k im c ilin d rič n im v ra to m ,
sv a k a s d v ije p r s te n a s te ru č ic e k o je s p a ja ju obod s ra m e n o m .78 P r ib liž u ju se
b a d e n sk im p o s u d a m a ,79 a slič n o sti se n a la z e i u v u č e d o lsk o j k u ltu r i,80 d o k p r i­
m je r a k s n iž im v r a to m im a a n a lo g ija u la sin jsk o j k u ltu r i iz B e k e tin c a kod
K riž e v a c a .81 O s ta li m a te r ija l s g r a d in e p r ip a d a k a s n ijim ra z d o b ljim a .
N a p o d ru č ju K ra s a slič n e p o su d e n a š le su se u p e ć in i O re h o v a p e jc a (Ca­
v e rn a d e i C iclam i), i to u s lo ju 4 (T. 28: 6) k o je F. L e g n a n i i F . S tr a d i d a tir a ju
u r a n o b ro n č a n o d o b a .82 U isto m s lo ju , k a o i u s lo ju 5 u to j p e ć in i n a la z e se
p o su d e u g la v n o m je d n a k e k a o u k u l t u r i L ju b lja n sk o g b a r ja , g d je se ta k o đ e r
ja v lja ju i slič n i o b lici »am fora« s n iž im v ra to m ,83 p a je s a sv im v je r o ja tn o da
se i ta j tip p o s u d a u I s tr i i S lo v e n sk o m p r im o r ju ra š irio p r e k o k u ltu r e L ju b ­
lja n s k o g b a r ja .
S p o m e n u ti e le m e n ti u s v a tr i is ta r s k a n a s e lja n a jv je r o v a tn ije su n e o litsk a
tra d ic ija . P o se b n o je to in te re s a n tn o , j e r se u d v a p o s lje d n ja s lu č a ja ra d i o
g ra d in s k im n a s e ljim a , što je n o v a p o ja v a n e p o z n a ta u n e o litu . To p o tv r đ u ju i
d v ije n a v e d e n e p o su d e s g ra d in e M a k a d a n j k o je ta k o đ e r n e n a la z e p re th o d n ik e
u n e o litu , v eć im a ju e n e o lits k a s v o js tv a i po sv e m u su n a s ta le p o d u tje c a je m
iz u n u tr a š n jo s ti. T o su u je d n o p r im je r i o dnosa d v a ju ra z d o b lja i k u ltu r a , k o ji
n a m g o v o re d a su p o je d in i n e o lits k i e le m e n ti n a s ta v lje n i u e n e o litu . K a d se
b o lje is tra ž e t a k v a n a se lja , m oći ć e se u s ta n o v iti i r a s v ije tliti ra z n i k u ltu r n o -
p o v ije sn i v id o v i t ih odnosa, k a o i u d io etn ičk o g s u p s tr a ta u e n e o litu i u ilir ­
skoj e tn o g e n e z i ovog p o d ru č ja .

78 M aterijal n ije objavljen. N alazi se 81 J. Korošec, sip. dj. u bil j. 67, T.

u A rheološkom m uzeju Istre u Puli.
79 R. R. Schm idt, Die B urg Vučedol
(Zagreb 1945) si. 35: 5; 38: 1—5, T. 25:
5—11.
80 Isti, ibidem , si. 49: 3, 4. S. D im i-
trijević, Prilog d aljem upoznavanju v u ­
čedolske kultu re, Opuscula arch. 1 (1956)
T. 5: 31, 32; 14: 98, I.
i
T. 12. M lađi neolit — h v arsk a faza: 1,
3, 4 G rapčeva špilja, 2, 5 Lisičići, 6 P e ­
čina pod S teno (G rotta delle G allerie),
7—10 Pescale.
1, 3, 4 po G. N ovak, P rethistorijski H var
(1955); 2, po A. Benac, G lasnik Z em.
m uz. 10 (1955); 5 Isti, N eolitsko naselje
u Lisičićim a k o t Konjica (1958); 6 p o D .
C annarella, II Carso (1968); 7—10 po A.
Radmilli, La preistoria d’Italia (1963);
B. B enedetti, C iviltä preistoriche e pro-
tostoriche del M odenese (1965)
13: 5.
82 F. Legnani, F. Stradi, sp. dj. u
bilj. 12, str. 36, 38, sl. 3. F. Leben, sp.
dj. u bilj. 3, T. 5: 17.
83 P., J. K orošec, N ajdbe s koliščar-
skih naselbin pri Igu na L ju b lja n skem
barju, A rh. k atalogi Slovenije 3 (1969)
T. 14: 1; 113: 2 i. dr.
T. 12. Ju n g n eo lith ik u m — H v ar-P h a-
se: 1, 3, 4 G rapčeva špilja, 2, 5 Lisičići,
6 P ečina pod S ten o (G rotta delle G al­
lerie), 7, 10 Pescale.
1, 3, 4 nach G. N ovak, P rethistorijski
H var (1955); 2 n ach A. Benac, G lasnik
Zem . m uz. 10 (1955); 5 Derselbe. Neo­
litsko naselje u Lisičićim a kod Konjica
(1958); 6 nach D. C annarella, II Carso
(1968); 7—10 n ac h A. Radmilli, La pre­
istoria d’Italia (1962); B .Benedetti, Ci­
viltä preistoriche e protostoriche del
M odenese (1965)
 P r e m a to m e i m la đ i n e o lit p o tp u n o je v e z a n u z J a d r a n s o s ta lim o b a ln im
p o ja so m i r a š ir e n n a isto m p o d ru č ju k a o i r a n ije d v ije fa z e .
Z bog n e d o s ta tk a s tr a tig r a f s k ih p o d a ta k a n e m o že se iz v r š iti u n u tr a š n ja
p o d je la n i u s ta n o v iti e v o lu c ija ove fa z e . N e d o s ta ju i je d n o s lo jn a n a se lja . N a ­
se lje n a B r iju n u im a v iše k o m p o n e n a ta i e le m e n a ta o d s r e d n je g n e o lita do
e n e o lita , p a b e z p re c iz n ije d o k u m e n ta c ije n ije m o g u će u s ta n o v iti d a li se ra d i
o je d n o slo jn o m ili isto v re m e n o m n a s e lju s v iše k o m p o n e n a ta ili o v iše slo jn o m
n a s e lju s v iše fa z a . V je r o ja tn e s u d v ije faze.
N i n a o s ta lo m p o d ru č ju h v a r s k e s k u p in e n ije još m o g u ć e iz v rš iti n je n u
s ig u r n iju v r e m e n s k u p o d je lu . N a o s n o v u u k ra s n o g s is te m a T. B re g a n t p o d i­
je lila je d a n ils k u s k u p in u n a 7, a h v a r s k u n a 6 ra z v o jn ih fa z a , s tim e što su
p r v e 3 ra z v o jn e fa z e h v a r s k e v e z a n e s a z a d n je 3 fa z e d a n ils k e sk u p in e .84
O d n o s o b iju fa z a u osnovi j e ta č a n , a li je tešk o o p r a v d a ti to lik i b ro j faza.
Z a sa d se sa s ig u rn o š ć u m o g u u o č iti d v a r a z v o j n a s t u p n j a h v a rs k e
s k u p in e : ra n iji, k o ji sa d rž i ja k e tr a d ic ije d a n ilsk e s k u p in e (kao u M ark o v o j
š p ilji n a H v a ru , p e ć in i G u d n ji n a P e lje š c u ili u O b rim a u s re d n o j B osni), p a
m la đ i s tu p a n j k o ji je sa m o s ta ln iji i iz ra z it, a li ip a k n a o s n o v a m a d a n ils k e faze.
U IV s tu p n ju m la đ e fa z e u S m ilč ić u , u z r a n ije e le m e n te d a n ilsk e faze,
n a la z e se d e g e n e r ir a n i e le m e n ti te f a z e z a je d n o s p o je d in im o sn o v n im e le ­
m e n tim a h v a r s k e faze. O čito je d a se ta j s tu p a n j ra z v io iz p re th o d n ih s tu p ­
n je v a d a n ils k e fa z e p o ste p e n o m e v o lu c ijo m . K a k o je to i z a v r š n i s tu p a n j n e o lita
u sje v e rn o j D a lm a c iji (T. 10, 11), j e r se s n jim e z a v r š a v a ju s v a p o z n a ta n a la - ,
zišta, o n p r e d s ta v lja m la đ i n e o lit n a o v o m p o d ru č ju , ia k o n e sa d rž i n e k e
e le m e n te h v a r s k e fa z e u s re d n jo j D a lm a c iji (osobito je d n a k u s lik a n u k e ra m ik u ),
sličn o k a o u L is ič ić im a u H e rc e g o v in i. T im e se z a sa d o č itu ju t r i te r ito r ija ln e
v a r ija n te m la đ e g n e o lita n a n a še m p r im o r ju : h v a r s k a u s re d n jo j D a lm a c iji,
l i s i č i ć k a u u n u tr a š n jo s ti i s m i l č i č k a n a s je v e rn o m d ije lu J a d r a n a .
N a p o d r u č ju I s t r e i K r a s a ja v l j a j u se h v a rs k i k a o i s m ilč ić k i e le m e n ti bilo
n a is tim n a la z iš tim a ili o d v o jen o . I p a k e le m e n ti IV s tu p n ja iz S m ilčića p r e ­
v la d a v a ju i o n i č in e o sn o v u ra z v o ja n a to m p o d ru č ju . P o se b n o su iz ra z iti
sm ilč ić k i e le m e n ti u P e č in i n a L e s k o v c u u ko jo j se ja v lja ju id e n tič n e b ik o n ič n e
čaše ili šalice, p o lu lo p ta s te ša lic e s o d e b lje n im ob o d o m iz n u tr a , p o su d e s p r s te ­
n a s tim v ra to m , p a u k r a s sm e đ o m b o jo m (T. 9: 1— 5),85 k o ji j e če sta i g o to v o
je d in a te h n ik a b o ja n ja u o v o m s tu p n ju u S m ilčiću . S m ilč ić k i e le m e n ti iz ra z iti
su i n a d r u g im lo k a lite tim a . T ak o se n a B r iju n u n a la z e t a n j u r i s iz n u tr a o d e b -
Ijandm obodom , z a tim o d e b lja n je o b o d a izv an a, b ik o n ič n e čaše, p o lu lo p ta ste
čaše i zd jele, p o lu lo p ta s te z d je le s ra z v r a ć e n im o b o d o m i d r.
H v a rs k i e le m e n ti n a jiz r a z itiji s u u p e ć in a m a P e č in a p o d M u z a rji s b o ja ­
n im s p ir a ln im u k r a s o m (T. 8: 10, 17, 30, 31), k ao i u P e jc a v L a šc i (T. 8: 14, 18),
p a u T e r e z ijin a ja m a (T. 8: 20, 21, 24) i d r. s tip ič n im h v a r s k im n a č in o m sli­
k a n o g u k r a s a .86
K a k o sm o v e ć p r ije v id je li, in te n z iv n ije v eze ovog p o d r u č ja sa s je v e rn o m
I ta lijo m d a t i r a j u u m la đ i n e o lit, o so b ito veze sa S a sso -F io ra n o , ili P e s c a le i
k u ltu r o m d e i v a s o a bocca q u a d r a ta . U tje c a ji su o b o s tra n i. N a S a sso -F io ra n o

84 T. B regant, sp. dj. u bilj. 9, str. 86 Usp. bilj. 74. R. B attaglia, sp. dj.
72 i d., 145 i d . u bilj. 58, si. 54.
85 D. C annarella, G. Crem onesi, sp.
dj. u bilj. 15, str. 16, si. 4: 4, 6, 8, 9, 13.
i P e s c a le k u l t u r e d je lo v a la je h v a r s k a f a z a p rv e n s tv e n o m o tiv o m g ir la n d i
(T. 12), a o b r a tn o p r im ila b iljn i m o tiv , d o k j e k u ltu r a p o s u d a s č e tv r ta s tim
o b o d o m u tje c a la n a im p o r t ta k v ih p o s u d a i p in ta d e r a , a o d a v le p r im ila s p ira ln o -
m e a n d a r s k i u k r a s . I p a k s u ti u tje c a ji iz I t a l i j e o g ra n ič e n i s a m o n a p o d ru č je
K ra sa , d o k ih ju ž n ije u I s tr i n e m a , o sim je d n e p in ta d e r e n a B r iju n u (T. 8: 1).
P o to m e se I s t r a i K r a s je d in o h itn ije iz d v a ja ju od o sta lo g p o d r u č ja h v a r s k e
sk u p in e .
H v a r s k a s k u p in a r a z v ila se e v o lu c ijo m iz d a n ils k e faze, a to v r ije d i i za
e le m e n te iste s k u p in e u I s tr i i S lo v e n s k o m p rim o rju . O s n o v n a s v o js tv a h v a r ­
sk e fa z e n a la z e se u ra n ijo j, d a n ils k o j fa z i. Z a to se n je n p o s ta n a k n e m ože
d o k a z a ti seobom .
U o voj f a z i t e k m o žem o ja s n o u o č iti i v e z e p rim o rs k o g p o d r u č ja s u n u t­
ra šn jo m , k o p n e n o m S lo v e n ijo m , o d n o sn o tz v . a lp sk o m fa c ie s le n g y e ls k e k u l­
tu r e m la đ e g n e o lita .
K o lik o je z a s a d p o zn ato , n a k o n p a le o lita , u n a tr a š n ja S lo v e n ija n a s e lje n a
je te k n a k r a ju n e o lita , slič n o k a o i z a p a d n a H r v a ts k a i ju ž n a A u s trija . Z a ­
p ra v o n a c ije lo m p r o s to r u s je v e r n e H r v a ts k e , s r e d n je i isto č n e S lo v e n ije , k a o i
ju ž n e A u s tr ije n a la z i se ta d a s lič n a k u l t u r a k o ju je J . K o ro še c n a z v a o A lp s k a
facies le n g y e ls k e k u ltu r e , R. P ittio n i j e n a z iv a tip P ö ls h a ls -S tra p p e lk o g e l, ili
K a n z ia n b e rg tip , a S. D im itrije v ić la s in js k a k u ltu r a k o ju je d a tir a o u e n e o lit.
S. P a h ič je p re d lo ž io k o m p ro m is a n n a z iv š k o c ija n s k o -la s in js k a k u ltu r a , čim e
o b u h v a ć a d je lim ič n u d v o jn o s t t e k u l t u r e .87 U p ra v o z a to T. B r e g a n t la s in js k u
k u ltu r u i a lp s k u fa c ie s le n g y e ls k e k u l t u r e f o r m u lir a la je k a o d v ije v a r ija n te
s je d n a k im i d ije lo m p o se b n im s v o js tv im a .88
Ia k o l a s i n j s k a k u ltu r a s a d rž i le n g y e ls k u k o m p o n e n tu , ip a k o n a n ije
v a r ija n ta le n g y e ls k e , j e r se s a s to ji i o d d r u g ih e le m e n a ta , u p r v o m re d u lo ­
k a ln ih , k a o i j a k e ja d r a n s k e k o m p o n e n te . Z a to je i o p r a v d a n p o s e b a n n a z iv .
P o sto je ip a k z n a tn i p ro b le m i, j e r la s in js k a k u ltu r a n ije jo š tip o lo š k i n i k ro n o ­
loški p o tp u n o d e f in ir a n a . T a k o se m e đ u m a te rija lo m , k o je g je D im itrije v ić
o b u h v a tio la s in js k o m k u ltu r o m u s je v e r n o j H rv a ts k o j, n a la z i t r i o sn o v n a tip a
koji će n a jv je r o ja tn ije o d g o v a ra ti t r im a v re m e n s k im s tu p n je v im a .
U p ra v o se n e d a v n o T. B r e g a n t p o s e b n o o s v rn u la n a e le m e n te ja d r a n s k ih
k u ltu r n ih g r u p a u a l p s k o j f a c i e s le n g y e ls k e k u ltu r e . P r i j e n je sp o ­
m enuo j e te v e z e J . K o ro še c .89 N jih o v a z a p a ž a n ja i z a k lju č c i s a s v im su is p r a v n i
i m o g u se u p o tp u n o s ti p r ih v a titi. O sn o v n i je n jih o v z a k lju č a k d a su j a d r a n ­
ske k u ltu r e , d a n ils k a i h v a r s k a p r e d s ta v lja le ja k u k o m p o n e n tu u p o s ta n k u ,
alpske facies, a o n e su iz ra v n o u tje c a le iz I s tr e i K ra s a .
K o d to g a j e v a ž n o n a p o m e n u ti d a se a lp s k a fa c ie s d a t i r a n a k ra j n e o lita
ili n a p r e la z n o ra z d o b lje iz n e o lita u e n e o lit. O sim to g a p r e m a s v o js tv im a p o ­
jed in ih n a la z iš ta a lp s k a fa c ie s se m o ž e p o d ije liti n a d v a s t u p n j a : s ta r iji
p re d sta v lja n p r . R e sn ik o v p re k o p , a m la đ i D ru lo v k a ili B re z je , d o k se u n e k im ,
kao n a P tu js k o m g r a d u n a la z e o b a s tu p n ja .90 E le m e n ti j a d r a n s k ih k u ltu r a ja č i

87 S. Pahič, K predslovenski nase­ 88 T. B regant, sp. dj. u bilj. 8, str. 6.

litvi Slovenskih goric in P om urja, S v e t 89 Isto. J. Korošec, Poročilo o raz-
med M uro in D ravo (M aribor 1968) 164— isk. neol. in eneol. v S lo ven iji 2 (1965)
165. R. P ittioni, U rgeschichte des öster­ 15 i d. Isti, Z b o rn ik fil. fa k. 4/1 (L jub­
reichischen R a um es (Wien 1954) 169 i d., lja n a 1962) 36, 38. Usp. bilj. 67.
208 i d., k a rta 4, 5. so t . B regant, sp. dj. u bilj. 8, str. 6.
su i b r o jn iji u s ta r ije m s tu p n ju , d o k s u u m la đ e m rje đ i i m ije š a ju se s k a s n i­
jim e le m e n tim a . J a k i u tje c a j s J a d r a n a o č itu je se p re te ž n o u o b licim a d o k je
u k r a s u g la v n o m ra z lič it. P re te ž n o se ja v lja ju e le m e n ti h v a r s k e k u ltu re , kao
i p o n e k i e le m e n ti ili tr a d ic ije d a n ils k e k u ltu re , p re k o h v a r s k e faze o dnosno
sm ilč ić k a v a r ija n ta . T o s u u s ta r ije m s tu p n ju : p o lu lo p ta s te tip ič n o h v a rs k e
z d je le s p r s te n a s tim v ra to m ili bez v r a ta , c je v a ste n o g e p o su d a , b ik o n ič n e z d je le
b ez ili s o d e b lja n im obodom , z v o n a s te i p o lu lo p ta s te čaše, b ik o n ič n e p o su d e
s r a z v ra ć e n im obod om , ru č ic e u o b lik u s tiliz ira n ih ž iv o tin js k ih g lav a, k ru š k o -
lik e p o su d e, b ik o n ič n e šalice, o d e b lja n je oboda p o su d a iz v a n a , p o lu lo p ta ste
d u b o k e z d je le , k o n ič n e š u p lje n o g e (T. 13— 17).91 U z to tr e b a u b r o jiti i c rn i
p re m a z p o su d a .92 M e đ u u k ra s o m s lič n i s u m o tiv i u p o re d n ih c ik -c a k c r ta i sno­
p o v a c ik -c a k c r ta , a li s u re d o v n o u r a z lič itim k o m b in a c ija m a . N a P a r tim a kod
Ig a n a ša o se m o tiv g irla n d e tip ič a n z a .h v a r s k u fa z u (T. 17: 5).93 S v i ti e le m e n ti
u a lp sk o j fa c ie s im a ju p o tp u n e a n a lo g ije i tip ič n i su u IV s tu p n ju m la đ e faze
u S m ilč ić u i b e z s u m n je su e le m e n ti to g a s tu p n ja p re k o I s t r e p r e n ije ti u s je v e r ­
n u S lo v e n iju . T o s u u a lp sk o j fa c ie s o sn o v n i ob lici p o su d a .
T im p u te m su, p re k o K ra sa , s tig li s v e do s re d n je S lo v e n ije p in ta d e r e i b iljn i
m o tiv i iz s je v e r n e Ita lije , k a k v i s u se n a š li u p e ć in i K e v d e rc , je d n a k o k a o u
P e č in i p o d S te n o i d r.94
U s u s je d n o j i p re te ž n o is to v re m e n o j l a s i n s k o j k u ltu r i u s je v e ro z a ­
p a d n o j H rv a ts k o j ta k o đ e r se o č itu je ja k a ja d r a n s k a k o m p o n e n ta .95 O n a se isto
ta k o d ije li tip o lo š k i n a d v a s tu p n ja . T a k o đ e r se u la sin sk o j ja v lja ju p re te ž n o
d e g e n e rira n i i e v o lu ira n i d a n ils k i e le m e n ti iz m la đ e g n e o lita . M e đ u tim , u la -
sin jsk o j k u ltu r i ja d r a n s k i su u tje c a ji v r lo ja k i i u o b licim a, k a o i u u k r a š a v a n ju
p o su d a. T ak o s u m e đ u o b lic im a ja d r a n s k i e le m e n ti: p o lu lo p ta s te z d je le s r a z v r a ­
će n im ili p r s te n a s tim v ra to m , k ao i b e z v r a ta , b ik o n ič n e z d je le i ša lic e s ra v n im
dn o m , b ik o n ič n e z d je le s v iso k o m c je v a s to m n o g o m (T. 20, 21).96 S. D im itrije v ić
za n e k e od t ih o b lik a tr a ž i p o d r ije tlo u so p o tsk o -le n g y e lsk o j, z a n e k e u b a -

91 J. K orošec, Poročilo o razisk. neol. 92 F. Leben, sp. dj. u bilj. 7, str. 4.

in eneol. v S lo v e n iji (1964) T. 5: 4; 6: 4; 93 P. Korošec, sp. dj. u bilj. 91,
7: 1; 8: 1, 4, 7; 11: 1; 14: 1, 5; 15: 1, 2, 4; T. 1: 5.
17: 1, 3, 7; 18: 3, 4. Isti, ibidem 2 (1965) 94 F. Leben, sp. dj. u bilj. 91. str.
T. 1: 2, 3; 2; 11: 3; 19: 3, 6, 10, 11; 27: 228, 231—232, T. 2: 2—4; 14:1. Usp. bilj. 58.
1 i d. Isti, Z b o rn ik fil. fak. 3/4 (L jubljana 95 J. Korošec, Poročilo o razisk.
1960) T. 12: 6; 13: 7, 9; 14: 1, 3, 4, 5; neol. in eneol. v S lo v en iji 2 (1965) 15 i d.
15: 1, 2, 5; 17: 8; 32: 6, 7, 10; 33: 1, 4—9; T. B regant, sp. d j. u bilj. 8. S. D im itri­
34: 1, 3—5, 7, 10. Isti, Z bornik fil. fak. jević, Opuscula arch. 5 (1961) 46, 54. Di­
4/1 (L jubljana 1962) T. 8, 9. P. Korošec, m itrijević obje sk u p in e izjednačuje i n a ­
Poročilo o p ovršinskih n ajd b ah novega ziva istim im enom »lasinjska kultura«.
kolišča na »P artih« p ri Igu, Poročilo o Usp. S. Batović (recenzija): J. Korošec,
razisk. neol. in eneol. v Sloveniji (1964) Danilo in d an ilsk a k u ltu ra (1964), Argo
T. 1: 7; 2: 2, 6. S. Pahič, A rh. v e stn ik 7 4—6 (1965—67) 11— 12.
(1965) T. 1: 6— 8. T. B regant, sp. dj. u 96 S. D im itrijević, sp. dj. u bilj. 95,
bilj. 8. F. Leben, A cta carsologica 3 (1963) str. 22 i d., sl. C: 1—5, 7, 10, 12, 13, T. 5:
T. 4: 3; 5: 1; 9: 4; 13: 8—10. 30—32; 6: 39; 7: 45 a; 15: 101—107; 17:
123; 18: 136, 138.

T. 13. M lađi n eolit — eneolit, alpska T. 13. Ju n g n eo lith ik u m — Ä neolithi-

facies, I stu p a n j: Resnikov prekop. kum, alpine Fazies, I. Stufe: Resnikov
Po J. K orošec, Poročilo o razisk. neol. prekop.
in eneol. v Sloveniji (1964) Nach J. Korošec, Poročilo o razisk. neol.
in eneol. v S lo ven iji (1964)
d e n sk o j k u ltu r i.97 V eza s D a lm a c ijo m sv a k a k o je re a ln a i m n o g o stra n a , p a je
m n o g o v je r o v a tn iji n jih o v iz v o r s J a d r a n a . N e k i su e le m e n ti n a s lije đ e n i p re k o
B o sn e i s o p o tsk o -le n g y e lsk e k u ltu r e , a n e k i p o se b n o iz ra v n o n a s ta v lje n i iz b u t-
m irsk e k u ltu r e u la s in js k u u s je v e rn o j B osni, k a o n p r. n a g ra d in i V is kod
D oboja.
V eći b ro j m o tiv a u la s in jsk o j k u ltu r i ta k o đ e r je p o tp u n o je d n a k k a o u
m la đ e m n e o litu u D a lm a c iji, o so b ito u S m ilčiću , d o k j e d io m o tiv a sasv im
slič a n a li p o n e što e v o lu ira n . T a k v i su : n iz o v i š r a f ir a n ih tr o k u ta , sn o p o v i cik ­
cak c rta , c ik -c a k c rte , m o tiv r ib lje k o sti, m e a n đ r a s te c r te sa s te p e n ič a stim m o­
tiv im a , š r a f ir a n e v rp c e (T. 20, 21),98 što su sv e tr a d ic ije d a n ils k e faze. U z to
se ja v lja ju g ir la n d e , s te p e n ič a s ti m o tiv ili d e g e n e rira n i s p ir a lo iđ n i m o tiv i99* ko ji
su se ra z v ili u to k u h v a rs k e fa z e (T. 20: 12, 14, 15; 21: 7). M e đ u tim , m o tiv šra -
fira n o g t r o k u ta k o ji n a v r h u p re la z i u s p ir a ln u k u k u j a v l j a se u IV s tu p n ju
u S m ilčiću , a s a s v im id e n tič a n , k a o u la s in js k o j k u ltu r i s n iz o m u b o d a po ru b u
(T. 20: 4, 13; 21: 6), ja v lja se u e n e o litsk o j fazi u D a lm a c iji (T. 22: 9).190 Isto ta k o
p o lu lo p ta s te z d je le sa z a d e b lja n im obodom , u k ra š e n e š r a f ir a n im tr o k u tim a
i c ik -c a k v r p c a m a iz L a s in je (T. 21: 9) im a a n a lo g ije u m la đ e m n e o litu i en e-
o litu u D a lm a c iji (T. 22: 1, 2, 7; 23: 10) p a je n jih o v o p o r ije k lo iz D a lm a c ije
n e su m ljiv o .101 T o p o tv r đ u ju u k r a s n i m o tiv i u la sin jsk o j, n p r . tr o k u ti ili g irla n d e
o g ra n ič e n i n iz o m u b o d a iz K ir in g r a d a (T. 20: 1; 21: 1, 7), u g la v n o m je d n a k i kao
u H e rc e g o v in i ili u isto čn o j B o sn i (T. 23: 8; 24: 4) k o ji s D a lm a c ijo m čin e je d in ­
s tv e n u k u ltu r n u sk u p in u , a Č ović ih d a tir a u r a n o b ro n č a n o d o b a .102 D im itrije -
v ić p re te ž a n b ro j m o tiv a izv o d i iz b a d e n s k e k u ltu r e ,103 što se te šk o m o že p o t­
p u n o o p ra v d a ti, j e r su v eze s D a lm a c ijo m o čite i p o o b lic im a i po u k ra s u .
P o se b n u v e z u z a d n je g s tu p n ja u S m ilčiću (IV) s la s in js k o m k u ltu ro m
p r e d s ta v lja m o n o h ro m ija , što je b itn o sv o jstv o to g a s tu p n ja a iz v o d ila se ta m -
n o sm e đ o m i c rn o m bojom . T a k v a c r n a m o n o h ro m ija č e s ta je n p r. u K irin -
g ra d u .104

97 Isti, ibidem 44 i d. T. 2: 1. I. M arović, V je sn ik za arh. i hist,

98 Isti, ibidem , sl. C: 1, 2, 5, 7, 9, 12,
14; sl. D, T. 5: 31. 32; 7: 45b; 8: 46; 9: 55;
12: 79; 13: 85, 89, 91; 14: 94; 15: 101;
17: 130, 134; 18: 136, 138.
99 Isti, ibidem , sl. C: 15, 17; T. 6: 41;
9: 58, 59; 12: 78, 80; 14: 100; 15: 110, 111,
113; 16: 119; 17: 125. G. Novak, M arkova
spilja n a otoku H varu, Arh. rad. i raspr.
JA Z U 1 (1959) T. 11: 1.
io» j M arović, V jesnik za arh. i hist,
dalm at. 61 (1959) si. 9.
101 S. D im itrijević, sp. dj. u bilj. 95,
T. 14: 94. P. K orošec, sp. dj. u bilj. 5,
dalmat. 61 (1959) si. 2: 5. '
102 B. Čović, O m am en tisan a k eram i­
ka ranog bronzanog doba u tu m u lim a za­
padne S rb ije i istočne Bosne, Članci i
građa za kult. istor. istoč. Bosne 8 (1970)
15 i đ., T. 1: 1; 2: 4 b. S. D im itrijević,
sp. dj. u bilj. 95, T. 15: 101, 110—113.
A. Benac, Z elena pećina, G lasnik Zem.
m uz. 12 (1957) 82 i d., T. 2: 2-A .
103 S. D im itrijević, sp. dj. u bilj. 95,
Str' M* Isti, ibidem 48, 54.

T. 14. M lađi neolit — eneolit, alpska T. 14. Ju n g n eo lith ik u m — Ä neolithi-

facies, I stu p a n j: 1, 2 P a rti, 3, 5 D ru -
lovka, 6 K evderc.
1, 2 po P. Korošec, Poročilo o razisk.
neol. in eneol. v Sloveniji (1964); 3, 5
po J. K orošec, D rulovka (1960); 6 po
F. Leben, A cta carsologica 3 (1963)
kum, alpine Fazies, I. Stufe: 1, 2 P arti,
3—5 D rulovka, 6 K evderc.
1, 2 nach J. K orošec, Poročilo o razisk.
neol. in eneol. v S lo ven iji (1964); 3—5
nach J. K orošec, D rulovka (1960); 6
nach F. Leben, A cta carsologica 3 (1963)
S. BATOVIC T. 14
T. 15. M lađi neolit — eneolit, alpska
facies, I stu p a n j: 1, 2 K evderc, 3, 4
D rulovka.
1, 2 p«) F. L eben, Acta carsologica 3
(1963); 3, 4 po J. Korošec, Drulovka
(I960)
T. 15. Jungneolithiikum — Ä neolithi-
kum , alpine Fazies, I. Stufe: 1, 2 K ev ­
derc, 3, 4 D rulovka.
1, 2 nach F. L eben, A cta carsologica 3
(1963); 3, 4 nach J. Korošec, Drulovka
(1960)
T. 16. M lađi n eo lit — eneolit, alpska
facies, I stu p an j: 1—3, 5 Resnikov p re­
kop, 4, 6— 11 P tu jsk i grad.
Po J. Korošec, Poročilo o razisk. neol.
in eneol. v Sloveniji (1964) in 2 (1965)
T. 16. Ju n g n eo lith ik u m — Ä neolithi-
kum, alpine Fazies, I. Stufe: 1—3, 5
Resnikov prekop, 4, 6—11 P tu jsk i grad
(Schloß von Ptuj).
Nach J. Korošec, Poročilo o razisk. neol.
in eneol. v Sloveniji (1964) u n d 2 (1965)
1—3, 5 po J. K orošec, Poročilo o razisk. 1—3, 5 nach J. Korošec, Poročilo o
(1965); 4, 6 po J. Korošec; Zbornik, fil. razisk. neol. in eneol. v Sloveniji (1964)
neol. in eneol. v Sloveniji (1964) i 2 und 2 (1965); 4, 6 n ach J. Korošec, Zbor­
fak. 4/1 (L jubljana 1962) n ik fil. fak. 4/1 (L jubljana 1962)
 3
T. 18. Eneolit, alp sk a facies — la sin j-
ska k u ltu ra , II stu p a n j: 1, 2 P tu jsk i
g rad , 3 K evderc.
1, 2 po J. K orošec, Poročilo o razisk.
neol. in eneol. v S lo v en iji 2 (1965); 3 po
F. Leben, A cta carsologica 3 (1963)
T. 18. Ä neolithikum , alp in e Fazies —
L asin ja-K u ltu r, II. S tu fe: 1, 2 P tu jsk i
grad (Schloß von P tu j), 3 K evderc.
1, 2 nach J. K orošec, Poročilo o razisk.
neol. in eneol. v S lo v e n iji 2 (1965); 3
nach F. Leben, A cta carsologica 3 (1963)
T. 19. Eneolit, alpska facies — la sin j-
ska k u ltu ra , II stu p an j: 1, 2 Jerm an o v a
jam a, 3, 4, 5 K artu še v a jam a, 6—8 D ru -
lovka, 9 H rsina, 10 K utina, 11 B eketinec.
1—5 po F. Leben, Naše ja m e 11 (1969);
6— 11 po S. Dimiitrijević, O puscula arch.
5 (1961)
T. 19. Ä neolithikum . alpine F azies —
L asinja-K ultur, II. Stufe: 1, 2 Je rm a ­
nova jam a, 3, 4, 5 K artu šev a jam a, 6—8
D rulovka, 9 H rsina, 10 K utina, 11 Be­
ketinec.
1—5 nach F. Leben, Naše jam e 11 (1969);
6— 11 nach S. D im itrijević, Opuscula
arch. 5 (1961)
 y 5
T. 20. L asin jsk a k u ltu ra : 1, 4, 6 K irin -
grad, 2, 7 Č akovac, 3 H rsina, 5 D rulov-
ka, 8 Jakšić, 9, 10, 14 H rnjevac, 11— 13,
15, 16 L asinja.
Po S. D im itrijević, O puscula arch. 5
(1961)
T. 20. L a sin ja -K u ltu r: 1, 4, 6 K irin -
grad, 2, 7 Čakovac, 3 H rsina, 5 D rulov-
ka, 8 Jakšić, 9, 10, 14 H rnjevac, 11—13,
15, 16 L asinja.
N ach S. D im itrijević, O puscula arch. 5
 Po svemu se može zaključiti da su alpska facies lengyelske kulture i lasinj-
ska k u ltu ra bile jako povezane i im ale sličan razvoj i da je u razvoju obje
v arijante važnu ulogu imala jadranska komponenta mlađeg neolita. Zbog raz­
ličitog geografskog položaja, nasljeđa i dodira, svaka od tih varijanata na
poseban je način prim ila i koristila jadranske utjecaje. Čini mi se da je lasinj-
ska kultura, ili k u ltu ra koja je njoj prethodila, preuzim ala jadranske elemente
ranije, duže vrem ena i izravno preko bliskog Hrvatskog prim orja i Like i bila
u jačim i trajn ijim vezama s obalom od alpske facies. To uz ostalo dokazuje
nedavno nađena bikonična čaša u špilji Golubinjači kod M lakve u Lici, u k ra­
šena nizom tro k u ta, kakve su tipične u IV stupnju u Smilčiću. 104a U alpsku
facies prešli su jadranski elem enti dijelom preko lasinjske, a dijelom iz Istre
i K rasa u dosta kasno vrijem e, kad su već dekorativni elem enti jako osiroma­
šeni, kako to pokazuje naselje na B rijunu.
Međutim, analogije nekim osnovnim pojavama u lasinjskoj i alpskoj facies
nalaze se u eneolitu u Dalmaciji. Tako se u Kašiću i na V relu Cetine nalaze
ukrasni m otivi jednako kom binirani ili ograničeni ubodima, pa i vrlo slični
spiraloidni m otivi, a nalaze se i slične lučne crte ili girlande kao u lasinjskoj
k u lturi (T. 22: 2, 4, 5, 7, 9; 23 : 5).105 Sasvim sličan stepeničasti motiv kao u
lasinskoj nalazi se na eneolitskoj keram ici iz Grapčeve spilje i s gradine Sv.
Spas kod K nina.106
Prem a tom e veze u m lađem neolitu i eneolitu m eđu tim područjim a su
očite. Vrem enski se kraj hvarske faze povezuje s početkom lasinjske kulture,
što, uz ostalo, dokazuju probušene sjekire i strelice bez trn a karakteristične
u toj kulturi, dok se na prim orju jav ljaju tek u eneolitu.
U naselju n a otoku B rijunu u Istri, osim navedenih neolitskih elem enata
i tradicija, posebno su karakteristične konične posude s razvraćenim vratom
i jako suženim ugnutim donjim dijelom, a po uskom trb u h u ukrašene su oko­
m itim kaneluram a, zatim zvonolike ili poluloptaste zdjele s jako razvraćenim
obodom koji je ponekad iznutra ukrašen nizom trokuta. Takve posude nisu
poznate u neolitu na Jadranu. Uz to su česte poluloptaste zdjele s razvraćenim
obodom, po trb u h u ukrašene kaneluram a, bikonične zdjele s jednakim ukra­
som, pa poluloptaste zdjele s iznutra odebljenim obodom ukrašenim kanelura­
ma. Jednake zdjele karakteristične su u zadnjoj neolitskoj fazi u Smilčiću ili
u hvarskoj fazi, ali bez takvog ukrasa, što znači da su oblici naslijeđeni, a
ukras novi postneolitski elem enat. To su samo neki osnovni elem enti kul­
ture ovog naselja, koji određuju njegovo trajan je na prijelazu iz neolita u eneo-
104a R. D rechsler-B ižić, Z aštitna isko­ 105 I. M arović, sp. dj. u bilj. 101, si.
p av a n ja pećine Golubimjače k a t K osinja, 3: 2, 3, 5; 9: 1, 4; 41: 2.
V jesn ik Arh. m u z. u Zagrebu 3. Ser. 4 108 S. D im itrijević, sp. dj. u bilj. 9
(1970) T. 3: 1. Š. Batović, Odnos danilske sl. D: 54, 56, 130. P. Korošec, sp. dj. u
i h v arsk e k u ltu rn e skupine, Diadora 5 bilj. 5, T, 1: 1; 3: 5.
(1970) T. 5.

T. 21. L asin jsk a k u ltu ra: 1, 5—7 K irin -
grad, 2, 3 Cakovac, 4, 8 H rnjevac, 9
L asinja.
Po S. D im itrijević, O puscula arch. 5
(1961)
T. 21. L a sin ja -K u ltu r: 1, 5—7 K irin-
grad, 2, 3 Čakovac, 4, 8 H rnjevac, 9
L asinja.
Nach S. D im itrijević, Opuscula arch. 5
(1961)
S. Batović, O dnos Ja d ra n sk o g p rim o rja p re m a p o d ru čju ju g oistočnih A lpa

Š. BATOVIĆ T. 21
lit, ili na početak eneolita, što potvrđuju strelice bez trna, kao i nalazi bakarnih
predm eta.107
U Dalm aciji se isti način ukrašavanja kaneluram a n a jednakim polulop-
tastim zdjelam a ili posudama s prstenastim vratom našao u Grapčevoj i M ar­
kovoj spilji (T. 23: 4).108
P rv a dva oblika, kao ni takav u k ras iz B rijuna drugdje nisu poznati.
U Istri ni n a K rasu takvi elem enti nisu poznati, osim n a spomenutoj po­
sudi iz Pečine n a Leskovcu (T. 9: 4), p a su zasad B rijun i ta pećina jedina na­
lazišta. V jerojatno je to prim jer života zadnje faze neolitskih naselja u nizi­
nama, p rije u n ištavanja indoevropskom seobom, kad se naselja prem ještaju na
gradine i uzvisine. To potvrđuju neki elem enti keram ike s B rijuna, kakvi se na­
stavljaju na gradinam a.

Međutim, potpuno isti elem enti kao na B rijunu nalaze se često u d r u g o m

s t u p n j u alpske facies ili lasinjske kulture, po čemu se Istra vrlo usko ve­
zuje sa Slovenijom i sjeverozapadnom Hrvatskom, pa su bez sumnje istovre­
meni, iako im aju specifična svojstva. Jedino u unutrašnjosti, u alpskoj facies
i lasinjskoj ku ltu ri, ne jav lja se kanelirani ukras, a jav ljaju se spom enute po­
sude u više v arijanata, kao s gornjim loptastim dijelom i uvučenim rubom,
s prstenastim vratom , ili s oštrim prijelazom iz trbuha u donji dio (T. 18, 19).109
J. Korošec je pretpostavio da su se te bikonične posude — lonci razvili
iz kruškolikih posuda danilske k u ltu re,110 što je moguće. S. D im itrijević ih
dovodi iz m oravske i m ađarske v arija n te lengyelske k u ltu re,111 što je teško
dokazati. N ajvjerojatnije je, da su ti elem enti nastali u Istri, jer su jako vezani
uz prethodne faze, i odatle p renijeti u alpsku facies i lasinjsku kulturu, gdje
su se dalje razvili. Pojedinačni identični elementi u D alm aciji mogli su nastati
pod utjecajem iz Istre, ili su se, vjerojatnije, upoređo i sam ostalno razvili, što
dokazuje posebno jedna posuda iz M arkove špilje ukrašena po vratu nizom
trokuta, uz kan elu re po trb u h u (T. 23:4),112 odnosno ta posuda, kao i navedena
posuda iz Pečine n a Leskovcu (T. 9: 4), potpuno je vezana uz prethodnu hvar­
sku fazu.
Jedino tak av kanelirani ukras nem a izravnih tradicija na obalnom pojasu.
Jednak se u k ras nalazi u II stupnju sopotsko-lengyelske kulture, pa i slične

107 A. G nirs, sp. dj. u bilj. 46.
108 G. N ovak, P rethistorijski H var,
G rapčeva sp ilja (1955) T. 201: 2. Isti,
M arkova spilja n a otoku H varu, A rh .
rad. i raspr. J A Z U 1 (1959) T. 12. Ibidem
6 (1968) T. 11, str. 91 i d.
100 J. K orošec, Poročilo o razisk.
neol. in eneol. v Sloveniji 2 (1965) T. 10:
1; 12: 1; 13: 1; 14: 1; 15; 16; 17 i d. Isti,
Z bornik fil. fak. 3/4 (L jubljana 1960) T.
10; 11: 1 i dr. F. Leben, A rheološka po­
doba dolenjskih jam , Naše jam e 11 (1969)
T. 1: 19; 3: 8. S. D im itrijević, sp. dj. u
bilj. 95, sl. C: 8, 11, 16, 18, 21, 19 i dr.
110 J. Korošec, Poročilo o razisk.
neol. in eneol. v S lo ven iji 2 (1965) 16 i d.
111 S. D im itrijević, sp. dj. u bilj. 95,
str. 45.
112 G. Novak, A rh . rad. i raspr. JA ZU
1 (1959) T. 12: 1.

T. 22. C etinska grupa, eneolit, I s tu ­ T. 22. Cetina G ruppe. Ä neolithikum , I.

panj : 1—9 C etina. Po I. Marović, V je s­ Stufe: 1—9 Cetina. N ach I. Marović,
n ik za arh. i hist, dalm at. 61 (1959). V jesn ik za arh. i hist, dalm at. 61 (1959).
E neolit: 10—12 otok B rijun. Po A. G nirs, Ä neolithikum : 10— 12 Insel B rijun. Nach
Istria praerom ana (1025) A. G nirs, Istria praerom ana (1925)
poluloptaste zdjele —- tanjiri sa zadebljanim obodom, ali su ostali oblici različiti,
a ne m ogu se povezati ni kronološki.113 Mnogo je v jero jatn ija veza s badenskom
kulturom u sjevernoj Jugoslaviji. U njenoj I fazi karakterističan je identičan
kanelirani u k ras po trbuhu posuda, a i kronološki su uglavnom paralelni.114
M eđutim, oblici su različiti. Uz to ni teritorijalno nisu povezani. U lasinjskoj
skupini koja se nalazi na posrednom položaju, nalaze se elem enti, bilo oblici
ili ukrasni m otivi, vezani s badenskom kulturom , ali se ne nalazi kanelirani
ukras, niti se u Istri nalaze značajnije dekorativne veze s lasinjskom kulturom ,
već samo form alne veze.
N iti preko drugih područja zasad nije moguće povezati badenske elem ente
i utjecaje s prim orskim pojasom. Sličnosti s badenskom kulturom predstavlja
motiv snopova urezanih cik-cak c rta s nizovima uboda okomito na kuteve u
Lisičićima,115 ali to nije dovoljno za utvrđivanje izravnih veza, a osim toga ti
elem enti u Lisičićima su raniji.
Najsličniji kanelirani ukras, p a i na sasvim sličnim koničnim zdjelam a
s prstenastim vratom kao n a H varu, ili na sličnim poluloptastim tanjurim a
s odebljanim obodom kao na B rijunu, nalazi se u stupnju D -l vinčanske kulture
(T. 29: 5, 6).116 To sugerira podrijetlo kaneliranog ukrasa n a Jad ran u iz vinčan­
ske kulture. M eđutim, u m eđuprostoru, tj. u Bosni i Hercegovini ili u zapadnoj
Hrvatskoj ne nalaze se takav ukras ni oblici keramike.
Zato je zasad moguće pretpostaviti da i kanelirani u k ra s na obalnom po­
jasu im a autohtoni i paralelan razvoj, pogotovo jer se u srednjem i mlađem
neolitu u sjevernoj Dalmaciji, iako različit, nalazi takav ukras.
Međutim, poluloptaste zdjele s jako razvraćenim obodom, karakteristične
u m lađem sloju n a B rijunu, ne nalaze se u alpskoj facies, kao ni uopće u lasinj­
skoj kulturi. U Istri su se takve zdjele, bez sumnje, razvile iz sličnih polulop-
tastih ili bikoničnih zdjela mlađeg neolita. Identična zdjela našla se u pećini
Kevderc u srednjoj Sloveniji (T. 18: 3), koju F. Leben d a tira u rano brončano
doba, upoređujući je sa sličnim posudam a u kulturi Ljubljanskog b arja.117
Po svemu se ra n ije javljaju u Istri i odatle su se naknadno raširile, u unutraš-

113 S. D im itrijević, M onographiae N eolitsko naselje u Lisičićim a ko d K o­

arch. 1 (1968) T. 10, 11.
114 Isti, P rilo g stu p n jev an ju b a d e n ­
ske k u ltu re u sjevernoj Jugoslaviji, A rh.
rad. i raspr. J A Z U 2 (1962) 249 i d., T. 1.
115 Isti, ibidem , T. 1: 7. A. B enac,
njica (Sarajevo 1958) T. 24: 4, 5.
116 S. D im itrijević, M onographiae
arch. 1 (1968) si. 14: 4, 6.
117 F. Leben, A cta carsologica 3
(1963) 231, T. 4: 3.

T. 23. C etinska grupa, eneolit, I s tu ­ T. 23. C etin a-G ru p p e, Ä neolithikum , I.

p an j: 1 Bitelić, 2 Cetina, 3 G radac, 4
M arkova šp ilja na H varu, 5 V rlazje, 6,
7, 9, 10 B iskupija, 8 L jubom ir.
1—3 po A. B enac, S tu d ije o kam enom i
bakarnom dobu u sjeverozapadnom
B alkanu (1964); 4 po G. N ovak, A rh . rad.
i raspr. JA Z U 1 (1959); 5, 8 po B. Cović,
Članci i građa za kult. istor. istoč. B osne
8 (1970); 6, 7, 9, 10 po I. M arović, V je s­
n ik za arh. i hist, dalm at. 54 (1952)
Stufe: 1 Bitelić, 2 Cetina, 3 G radec, 4
M arkova špilja a u f d er Insel H var, 5
Vrlazje, 6, 7, 9, 10 Biskupija, 8 L jubom ir.
1—3 nach A. Benac, S tu d ije o kam enom
i bakarnom dobu u sjeverozapadnom
B alkanu (1959); 5, 8 nach B. Čović,
Članci i građa za ku lt. istor. istoč. Bosne
8 (1970; 6, 7, 9, 10 nach I. M arović,
V jesnik za arh. i hist, dalm at. 54 (1952)
njost Slovenije. Slične zdjele nalaze se također u kulturi Pescale na području
Emilije u Italiji,118 što je vjerojatno utjecaj iz Istre.
O bratni utjecaji iz alpske facies na prim orje ne m ogu se sa sigurnošću
potvrditi, kako to sm atraju F. Leben i J. Korošec.119
A. Benac je zaključio da su u D alm aciji u toku e n e o 1 i t a bile razširen
vučedolska, vrpčasta (,Schnur’) i lasinjska k ultura koje su se seobom raširile
iz unutrašnjosti, a sa zapada se p roširila k ultura zvonolikih pehara.120 P. Koro­
šec čitav eneolit u Dalmaciji razm atra kao jedinstvenu k u ltu ru koju je nazvala
jadranskom skupinom i koja se sam ostalno razvijala pod stranim utjecajem .121
Ranije sam izrazio m išljenje da treba pom iriti ta dva m išljenja.122
S punim eneolitom prestaje intenzivan utjecaj jadranskog prim orja n
unutrašnjost, a obratno utjecaj dolazi s kopna na prim orje. Uzrok su svakako
seobe na k ra ju neolita koje su izm ijenile privredu i kulturu.
U toku eneolita zasad se na našem prim orskom pojasu razlikuju dvije faze,
iako je to razdoblje vrlo slabo poznato. Međutim, kako smo vidjeli, u prvoj fazi
obalni pojas n ije više potpuno jedinstven. Istra se dosta razlikuje, što zasad
možemo uočiti po naselju na B rijunu.
U D alm aciji je p r v a f a z a zastupljena u Kašicu, Cetini, Biskupiji kod
Knina, Rum inu-Biteliću i Grapčevoj špilji.123 Ova je faza, spomenuli smo, još
uvijek utjecala i bila povezana s Istrom , lasinjskom kulturom i alpskom facies.
Osnovno je svojstvo ove faze, da se ona razvila n a prethodnim neolitskim tra­
dicijam a na domaćem tlu. Posebno to dokazuju oblici i ukras keramike, kao što
su poluloptaste zdjele sa zadebljanim i zaravnjenim obodom, kuglaste posude
s cilindričnim vratom (amfore), kuglaste posude bez vrata, ukrašene cik-cak
vrpcam a ili ubodima, rombovima, m eandrom , trokutim a, spiraloidnim m otivima
s ubodima i sl. (T. 22—24). Svi s e ' ti elem enti nalaze u prethodnom zadnjem
stupnju u Smilčiću. Pa i prim jerak kuglaste posude sa vrpčastim [,Schnur’] (oti­
skom konopca) ukrasom iz Bitelića im a uzor u danilskoj fazi u Smilčiću. Novi
su samo pojedini elementi, kao žigosani trokuti, široke ručice i si. Zato se ne
može dokazati da se ova faza doselila iz unutrašnjosti, niti su strane kulture

118 A. M ansuelli, R. Scarani, sp. dj.
u bilj. 56, T. 7. B. B eneđetti, sp. dj. u
bilj. 58, T. 10.
119 J. K orošec, sp. dj. u bilj. 2, str.
10—11. F. Leben, sp. dj. u bilj. 7, str. 1, 8.
120 A. B enac, sp. dj. u bilj. 1, str.
131 i d.
121 P. K orošec, sp. dj. u bilj. 5.
122 Š. B atović, Nin u prapovijesno
doba, R adovi Inst. JA Z U u Zadru 16—17
(1969) 24 i d. Isti, Diadora 4 (1968) 320—
321. Isti, P roblem i p rap o v ijesti kninskog
područja, R adovi fil. jak. u Zadru 10
(1972) 20 i d.
123 I. Marović, sp. dj. u bilj. 101, st
5 i d., si. 2—5, 9, 41. Isti, N alaz p reth isto ­
rijsk e keram ike u B iskupiji kod K nina,
V jesnik za arh. i hist, dalm at. 54 (1952)
85 i d., sl. 1. A. Benac, sp. dj. u bilj. 1,
T. 32: 3, 5, 6. P. K orošec, sp. dj. u bilj.
5, T. 2: 1.

T. 24. C etinska grupa, eneolit, I stu ­ T. 24. C etina-G ruppe, Ä neolithikum , I.

panj : 1 G rapčeva špilja, 2 Rusanovići,
3 L aterza, 4 V rtanjak, Glasinac.
1 po P. K orošec, A rh. rad. i raspr. JA Z U
2 (1962); 2, 4 po B. Cović, Članci i građa
za kult. istor. istoč. Bosne 8 (1970); 3 po
F. Biancofiore, O rigini 1 (1967)
Stufe: 1 G rapčeva špilja, 2 Rusanovići,
3 Laterza, 4 V rtan jak , Glasinac.
1 nach P. K orošec, A rh. rad. i raspr.
JA Z U 2 (1962); 2, 4 nach B. Cović,
Članci i građa za ku lt. istor. istoč.
Bosne 8 (1970); 3 nach F. Biancofiore,
O rigini 1 (1967)
2
 3
T. 25. Ja d ra n sk a grupa, eneolit, II s tu ­ T. 25. A dria-G ruppe, Ä neolithikum ,
p an j: G rapčeva špilja. II. Stufe: G rapčeva špilja. N ach P. Ko­
rošec, A rh. rad. i raspr. JA Z U 2 (1962)
 mm

T. 26. Ja d ra n sk a grupa, eneolit, II s tu - T. 26. A d ria-G ru p p e ; Ä neolithikum

p an j: 1 R ubež, 2 G rapčeva špilja. II. Stufe: 1 Rubež, 2 G rapčeva špilja.
T. 27. Ja d ra n sk a grupa, eneolit, II s tu ­
p an j: 1, 2 G rapčeva špilja, 3—5 G radina
Sv. Spas
T. 27. A dria-G ruppe, Ä neolithikum , II.
Stufe: 1, 2 G rap čev a špilja, 3—5 G ra­
dina (Ringwall) Sv. Spas.
Nach P. Korošec, A rh. rad. i raspr. JA ZU
2 (1962)
na nju bitno utjecale, što ne negira etničke m igracije i nove k u ltu rn e pojave,
kao pokapanje u hum ke. Dapače, osim navedenih obratnih utjecaja, ista je
kultura, koju B. Čović d atira u rano brončano doba,124 raširen a na području
Hercegovine i sred n je Bosne, gdje se u K otorcu našla potpuno jednaka am fora
(T. 23: 3) i jednako ukrašena kao u C etini (T. 23: 2) ili u B iskupiji (T. 23: 9),125
kao i istočne Bosne, također sa sasvim sličnim oblicima, tehnikam a i motivim a
ukrasa (T. 24: 2, 4),126 a po svem u se čini da se takva keram ika širila s Jad ran a
u unutrašnjost. S druge strane, identična keram ika pojedinačno se nalazi pri
k raju eneolita u Apuliji, što je svakako utjecaj s našeg područja na suprotnu
obalu Ja d ra n a (T. 24: 3).127
M eđutim, još n ije potpuno jasan kronološki odnos spom enute k a n d ira n e
keram ike kao n i cijele brij unske skupine prem a ovoj k u ltu ri iako se tipološki
vezuju preko lasinjske kulture. Kao da je ova skupina u Dalm aciji, Hercegovini
i Bosni nešto m lađa.

D r u g a e n e o l i t s k a f a z a u D alm aciji zastupljena je u pećini Gud-

nja, Grapčevoj špilji, pećini T radanj kod Šibenika, na g radini Sv. Spas kod
Knina i Kašiću, a izvan D alm acije u R ubežu kod Nikšića (T. 25—27).128
Ista faza zastupljena je u Slovenskom prim orju u: Pečina pod Steno, Ore­
hova pejca i P ejca v Lašci (T. 28).129 Izgleda, da spom enute posude s gradine
M akadanj u Is tri također pripadaju ovoj fazi, što potvrđuju analogije u pećini
Orehova pejca (T. 28: 6).
N asuprot prethodnim fazama, ova uglavnom nem a kon tin u iteta na p ri­
morju. Od oblika izvjestan kontinuitet im aju poluloptaste zdjele sa zaravnjenim
obodom, kao i loptaste posude s p rstenastim vratom (T. 25: 1, 2; 27: 1). Među­
tim, to su opće pojave. Osim toga u k ra s uopće nem a dom ačih tradicija osim
u pojedinostim a.
N ajpotpunije analogije za ovu fazu n a našem Jad ran u nalaze se u kulturi
Ig ili L jubljanskog b a rja (T. 31). Interesantno je zapaziti da se područje K rasa
podudara s fazom Ig I, dok su elem enti Ig II rijetki, a područje Dalmacije
ima analogije u fazi Ig II. Z natne analogije nalaze se zatim u k u ltu ri zvonolikih
pehara zapadne Evrope (T. 29: 1—3).
Po svem u se može zaključiti da se druga eneolitska faza raširila na našem
prim orju posredstvom k ulture L jubljanskog barja, vjerojatno m igracijom, n aj­
prije na K ras i u Istru, a kasnije na ostalo prim orje.

124 B. Čović, sp, dj. u biij. 102, str.
15 i đ., T. 2: 4. A. Benac, sp. dj. u bilj.
102, str. 82 i d., T. 2: 2—4. Isti, sp. dj. u
bilj. 1, str. 140 i d.
125 A. Benac, sp. dj. u bilj. 1, T. 32:
3; 35: 3. I. M arović, V je sn ik za arh. i hist,
dalmat. 54 (1952) sl. 1: 1. Ibidem 61 (1959)
si. 41.
126 B. Čović, sp. dj. u bilj. 102, T. 1.
127 Isti, ibidem 19, bilj. 21. F. B ian-
cofiore, La necropoli eneolitica di L a ter-
za, Origini 1 (1967) 222, 227, si. 32; 37: 3;
se keram ik a u A p u liji izdvaja od ostale
keram ike. Slični oblici u A puliji n astav ­
lja ju se do u sre d n je b rončano doba: R.
Peroni, ibidem 95, si. 19: 5. M eđutim , na
keram ici u A puliji istovrem eno se n a la ­
ze i drugi slični elem en ti kao u ovoj
našoj skupin i i fazi, ili u lasinjskoj sku­
pini, npr. snopovi cik -cak crta o grani­
čenih nizovim a u boda i dr.; usp. Bianco-
fiore, sp. dj. si. 45: 3 i dr.
128 P. K orošec, sp. dj. u bilj. 5, str.
9 1 5 i ^ T 1 Q ___ 7

51: 3, 20. R. P eroni, Archeologia della 129 F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, T. 1:
Puglia preistorica (1967) 78 i d. Identični 16; 5: 12, 22; 6: 1; 20: 15; 21: 17, 18. F.
su oblici, te h n ik a i m otivi ukrasa. Ta Legnani, F. S tradi, sp. dj. u bilj. 12, si. 3.

8 A r h e o lo š k i v e s t n i k 113
 Područje krasa s vučedolskom kulturom , a osobito s Ljubljanskim barjem
pofih
vezuju jednake poluloptaste zdjele s nogom u obliku rozete ili šapa (kupe na
nozi), (T. 31: 2; 28: 3, 4) sasvim slično ukrašene geom etrijskim križnim motivom,
česte u fazi Ig I.130 U Dalmaciji nem a takvih oblika. N ašla se samo jedna s 4
m ale nožice u Rubežu (T. 26: 1), bez sum nje vezana s prethodnom varijantom .
Pune analogije, samo u fazi Ig II (T. 31: 3, 6), im a loptasta posuda ukrašena
okomitim snopovim a zupčastih u reza i nizova uibođa iz Pejce v Lašci
(T. 28: 2).131132M eđutim , vrlo sličan m otiv nalazi se u Grapčevoj špilji i na gradini
Sv. Spas, a i u k u ltu ri zvonolikih p eh a ra (T. 25, 28, 29: 1, 2). U Orehovoj pejci
našla se probušena pravokutna koštana pločica (T. 28: 5) kakve su česte u prve
tri faze k u ltu re zvonolikih pehara u zapadnoj Evropi.182
U fazi Ig I nalaze se kuglaste posude sa cjevastim ili koničnim vratom
(amfore), u k rašen e nizovima šrafiranih trokuta po ram enu (T. 31: 4), jednake
kao jedna posuda bez stratigrafskih podataka iz pećine Fabiola kod Trsta
(T. 28: l),133 koju smo ubrojili u h v arsku fazu na osnovu istih pojava u Dalma­
ciji (T. 6: 5). Takve posude mogle su tra ja ti do eneolita, je r se tradicija izrade
istih oblika u D alm aciji nastavlja od danilske faze do eneolita. Zbog identič­
nosti n ajv jero jatn ije su vezane s L jubljanskim barjem , a zbog duge tradicije
moguće je da su se takve posude u ljubljanskoj kulturi razvile pod utjecajem
prim orja.
Svi oblici i pretežan dio m otiva i tehnika ukrašavanja ove faze iz Dalma­
cije im aju tak o đ er pune analogije u Ljubljanskom barju. Tako se nalaze jedna­
ke poluloptaste zdjele ili čaše sa zaobljenim dnom ili s koničnom šupljom no­
gom, kao i kuglaste posude s prstenastim vratom (T. 25, 27, 31).134 Neke su
i potpuno jednako ukrašene, kao da su im portirane u Dalm aciju. Tako se u
fazi Ig II nalaze sasvim slični m otivi m etopa pomoću nasuprotnih uboda, kao
u Grapčevoj špilji, ili kom binacija nizova takvih uboda s crtam a izvedenih
otiskom konopca, ili metope od takvih otisaka, kao na gradini Sv. Spas. Nalazi
se i slična kom binacija trokuta kao u Rubežu (T. 25—27, 31).135

130 Usp. b ilj. 129. P., J. Korošec, A rh.
katalogi Slo ven ije 3 (1969) T. 37: 2, 4;
38: 1, 3; 39 i dr.
181 F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, T. 20:
15. P., J. K orošec, sp. dj. u bilj. 130, T.
36: 1, 2, 5 i dr.
132 F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, T. 6: 13.
F. Legnani, F. S tradi, sp. dj. u bilj. 12,
sl. 4. J. G uilaine, La civilisation du vase
cam paniform e (1967) T. 27 b.
133 D. C annarella, II Carso (Trieste
1968) sl. n a str. 136. P., J. Korošec, sp. dj.
u bilj. 130, T. 14: 1; 113: 2.
134 P., J. K orošec, sp. dj. u bilj. 130,
T. 34: 1, 3; 35: 4; 36: 1, 2, 5; 43: 1, 3; 44:
4; 45: 1—3; 48: 3, 4; 145.
135 Istis ibidem , T. 33: 3, 5, 6, 8; 34:
1, 3, 7; 115: 1; 131: 2.

T. 28. Ja d ra n sk a grupa, eneolit, II s tu ­ T. 28. A dria-G ruppe, Ä neolithikum , II.

p anj: 1 G ro tta Fabiola, 2 P ejca v Lašci
(Caverna del Pettirosso), 3—10 O rehova
pejca (C averna dei Ciclami), 11 P ečina
na Dol eh (G rotta presso Sam atorza).
I po D. C annarella, II Carso (1968); 2,
II po F. L eben, Arh. ve stn ik 18 (1967);
3—10 po F. Legnani, F. Stradi, A tti d.
V II. Riun. Scient, d. 1st. Ital. di Preist.
e Protost. (1963)
Stufe: 1 G rotta Fabiola, 2 P ejca v Lašci
(C averna del Pettirosso), 3—10 O rehova
pejca (Caverna dei Ciclami), 11 Pečina
na D oleh (G rotta presso Sam atorza).
I nach D. C annarella, II Carso (1968); 2,
II nach F. Leben, A rh . vestn ik 18 (1967);
3—10 nach F. Legnani, F. S tradi, A tti
d. V II. Riun. Scient, d. 1st. Ital. di
Preist, e Protost. (1963)
S. BATO VIC T. 28
 Međutim, pojedini elem enti ove faze i s prim orja i s Ljubljanskog barja
im aju izrazite sličnosti u kulturi zvonolikih pehara u zapadnoj Evropi, osobito
u njenoj trećoj fazi. Tako se tamo nalazi jednak oblik poluloptaste čaše bez ili
na koničnoj ili prstenastoj nozi. Isto tako potpuno se pouđara motiv metopa
od nizova otisaka konopcem i ubodim a ili nizovima uboda koji se izmjenjuju
s crtam a, ili stepeničasti motiv s crtam a.136 Osim toga opća je pojava koja ve­
zuje prim orje i L jubljansko barje zajedno s kulturom zvonolikih pehara tehni­
ka u k rašav an ja ubodim a i otiskom konopca (T. 25—29, 31).
U tjecaji k u ltu re zvonolikih p eh ara ipak su najčešće došli do izražaja na
obalnom pojasu. Tako je s tom kulturom posebno vezana keram ika s gradine
Sv. Spas i iz pećine Tradanj. Isto tako krem eni predm eti ove faze, osobito
strelice i strugala, im aju cjelovite i najbliže analogije u toj kulturi, kao uopće
u eneolitu na zapadnom M editeranu (T. 28: 7—10; 27: 3—5).137138
Slične posude s više nogu kao u Rubežu nalaze se npr. na Sardiniji.188
U ku ltu ri zvonolikih pehara sličan je i sistem križnog u k rasa.139
Veoma sličnu pojavu na zapadu predstavlja ukras nizovima šrafiranih
tro k u ta i cik-cak vrpci kao na S ardiniji,140 posebno u k u ltu ri zvonolikih pehara
u Španiji,141 jednako kao u Grapčevoj špilji,142 što će b iti rezultat upoređnog
razvoja u sličnim uvjetim a, jer isti m otivi u Dalmaciji im aju izravnu predaju
iz danilske faze, tj. kod nas su mnogo stariji nego na zapadu, kad se javljaju
tek u k u ltu ri zvonolikih pehara.
Analognu pojavu na našoj obali i n a zapadnom M editeranu posebno pred­
stavlja u k rašav an je keram ike pomoću bradavičastih izbočen ja, kakvo je kod
nas poznato u Kašiću u sjevernoj Dalmaciji, pa na koničnoj posudi u Pečini
na Doleh (G rotta presso Sam atorza) kod Trsta (T. 28: li ) .143 Takav oblik i ukras
nalazi se u k u ltu ri Remedello u sjevernoj Italiji,144 zatim u zadnjem ili trećem
stupnju Ripoli k u lture u srednjoj Ita liji,145 kao i u eneolitu u A puliji,146 a veo-
136 J. G uilaine, sp. đj. u bilj. 132, no piccola guida della preistoria ita-
T. 3: 10, 12; 37: 2; 50: 3; 6. H. N. Savory, liana (1962) T. 24: 50.
Spain and Portugal, T he P rehistory of 141 A. del Castillo, sp. dj. u bilj. 137,
the Iberian P enninsula (London 1968) si. 494, 506,
T. 38. 142 P. Korošec, sp, dj. u bilj. 5, T.
137 A. del Castillo, El neoeneolftico 2 : 1.
u: R. M. P idal, H istoria de Espana 1 143 F. Leben, sp. dj. u bilj. 3, T. 9: 1.
(M adrid 1954) seg. ed., si. 444 i d. 144 Piccola guida della preistoria ita-
138 piccola guida della preistoria ita - liana (1962) T. 24: 26, 27.
liana (1962) T. 24: 45. A. Radm illi. P re ­ 145 G. Crem onesi, II villagio di R i­
istoria d’ltalia (Firenze 1963) sl. na str. 17. poli alia luce dei recen ti scavi, Riv. di
139 A. del Castillo, sp. dj. u bilj. 137, seien, preistor. 20/1 (1965) si. 13: 5, 10, 12.
si. 498 i dr. 146 A. R adm illi, La preistoria d’lta -
lia (Firenze 1963) si. na str. 291.

T. 29. 1—3 k u ltu ra zvonolikih peh ara,
4 Rem edello kultu ra, 5, 6 v inčanska
k u ltu ra , Bapska.
1—3 po J. G uilaine, La civilisation du
vase cam paniform e (1967); 4 po Piccola
guida della preistoria italiana (1962); 5,
6 po S. D im itrijević, S o p otsko-lendel-
ska kultura, M onographiae arch. 1 (1968)
T. 29. 1—3 G lockenbecher-K ultur, 4
R em edello-K ultur, 5, 6 V inča-K ultur,
B ap -K u ltu r.
1—3 nach J. G uilaine, La civilisation
du vase cam paniform e (1967); 4 nach
Piccola guida della preistoria italiana
(1962); 5, 6 nach S. D im itrijević, Sopot-
L engyel-K u ltu r, M onographiae arch. 1
(1968)
g. BATOVIĆ T. 29

2
 S. BATOVIC T. 30

Španija. Po A. de C astillo u R. M. Pidal, Historia de Espana 1 (1954)

Spanien. N ach A. de Castillo in R. M. Pidal, Historia de Espana 1 (1954)
m a je čest u m egalitskoj k u ltu ri starijeg eneolita, koji prethodi kulturi zvono-
likih p ehara u Španjolskoj (T. 29: 4; 30: 1, 2),147 p a izgleda da se taj ukras kod
nas razvio k asn ije nego na zapadu, p rem d a je raširen n a širokom prostoru.
U isto vrijem e u Španiji se nalaze i kuglaste posude sa cjevastim vratom ,148
kao u Slovenskom p rim orju ili u ljubljanskoj k u ltu ri, ili u D alm aciji još od
srednjeg neolita (T. 30: 3; 28: 1; 6: 5).
Oba naša područja bez sum nje su im ala doticaj s k u lturom zvonolikih
pehara. Neki su elem enti zajednički, dok su neki specifični i jav ljaju se samo
na obali. P u tev i i način prim anja tih u tjeca ja nisu još potpuno razjašnjeni.149
Logičan put do našeg područja m orao bi ići preko sjeverne Italije. Međutim,
dosad za to nem a dovoljno dokaza, je r se u suvremenoj k u ltu ri Remedello na
tom području ne nalaze pojedini spom enuti elem enti. Možda je Ljubljansko
b arje došlo u vezu s tom kulturom i p re k o srednje Evrope, p a ih dalje prenosilo
na prim orje i do D alm acije.150 Ipak po svem u izgleda da je k u ltu ra zvonolikih
pehara u tjecala n a našu obalu izravno, nezavisno od k u ltu re Ljubljanskog b ar­
ja, što je razum ljivo obzirom n a saobraćaj morem.
Ipak po svem u izgleda da su sam o pojedini elem enti preuzeti iz k ulture
zvonolikih p eh ara. Neke su se jednake ili slične pojave na oba područja razvile
neovisno i uporedo u sličnim uvjetim a.

Iz svega se vidi da se n e o 1 i t na čitavom našem prim orju uglavnom

razvijao jedinstveno, postupno i sam ostalno, pa kroz sve tri faze predstavljao
posebno k u ltu rn o područje. Bez sum nje je isto područje ta d a nastavalo i jedin­
stveno stanovništvo. Tokom cijelog tra ja n ja neolit s prim orja utječe na k u ltu rn i
razvoj u u n u trašn jo sti, posebno do sred n je Bosne već od starije faze. Osobito
jako k retan je k u ltu re s obale u u n u trašn jo st tra je tokom srednjeg i m lađeg
neolita u k ak an jsk u i butm irsku k u ltu ru , a preko njih jad ran sk i se elem enti
prenose dalje u sopotsko-lengyelsku k u ltu ru . S druge stran e preko Like i H r­
vatskog prim o rja u sjevernu H rvatsku, a pri k ra ju neolita iz Istre i K rasa u
Sloveniju. N ije moguće ustanoviti da li su se istim pravcem s obale u u n u traš­
njost k retale etničke m igracije, ili se radi samo o širenju i prijenosu k u ltu rn ih
dobara. O izvjesnom k re ta n ju stanovništva, izgleda da se može govoriti, jer
se u Bosni nalaze brojni im portirani predm eti s Jadrana, osobito u butm irskoj
kulturi.
Na prijelazu iz neolita u e n e o l i t na starim neolitskim osnovama, od
kojih je jad ra n sk a kom ponenta veom a jaka, na području sjeverne Bosne, dijela
Slavonije, sjev ern e H rvatske i Slovenije do M ađarske i A ustrije oblikuju se
nova l a s i n j s k a skupina ili alpska facies lengyelske kulture, koje su tako­
đer u vezi i pod jakim utjecajem neolitskih tradicija s Jad ran a.
U Istri u to vrijem e, također na starijim tradicijam a, nastaje nova b r i -
j u n s k a skupina, jako vezana s lasinjskom kulturom i alpskom facies. Tada
po p rv i p u t dolazi do različitog razvoja Istre i ostalog prim orja.

147 A. del C astillo, sp. dj. u bilj. 137,
si. 452, 453, 470, 471.
148 Isti, ibidem , si. 454.
149 Usp. P. Korošec, N eke pojave u
istočnoalpskom pod ru čju u vezi sa zvo­
nastem čašom sje v e rn e Italije, A rh. rad.
i raspr. JA Z U 4-5 (1967) 299 i d.
150 A. del C astillo, sp. dj. u bilj. 137,
si. 553: usp. k a rtu šire n ja zvonolikih p e­
h a ra u Evropi.
 U Dalmaciji, Hercegovini i sve do istočne Bosne form ira se posebna kul­
tu rn a skupina, koja bi se mogla nazvati c e t i n s k a . Dijelom se dodirivala
s lasinjskom i brijunskom , ali izgleda da je trajala nešto duže od njih. U toj
skupini očituju se novi strani etnički i kulturni elem enti doseljeni s istoka,
n ajv jero jatn ije indoevropske skupine, koji se očituju u prvom redu u naselja­
vanju gradina i pokapanju pod hum ke, a rušenju neolitskih naselja, ali su
još veoma jak i autohtoni prim orski elem enti osobito u keram ici. To su i prvi
jači prodori s istoka i iz unutrašnjosti na primorje.
Ne može se ustanoviti da je vučedolska kultura izravno djelovala na naše
prim orje, jer se ona zaustavila u sjevernoj Bosni. Njeni elem enti širili su se
prem a sjeverozapadu, pa posredno preko ljubljanske varijante, razvijene na
osnovama lasinjske skupine ili alpske facies, najprije na sjeverni Jadran, a za­
tim obalom do Dalmacije, a s druge strane u sjevernu Italiju. Možda su
vučedolski elem enti dolazili do Ja d ra n a i iz srednje Bosne, ali to nije sasvim
jasno. U širenju vučedolske, odnosno ljubljanske kulture učestvovali su, čini
se, njeni etnički nosioci, bar do sjevernog Jadrana i Italije, ali su i oni asimi­
lirali autohtone elemente. L jubljanska je k ultura došla u dodir i poprimila
brojne elem ente kulture zvonolikih pehara, koji su na prim orju došli posebno
i izravno do izražaja, pa m l a đ i e n e o l i t na prim orju ima izvjesna po­
sebna svojstva, čime je donekle opravdan i poseban naziv ‘Jadranska k ultura’,
kako ga je nazvala P. Korošec. Svakako ova jadranska faza sadrži najbrojnije
strane pojave. Samo nije jasno, da li to označava jake strane utjecaje, ili i
izmjenu stanovništva. U cjelini tokom neolita očito je kretanje kulture s
obale u unutrašnjost, a u eneolitu obrnuto, što su uvjetovali novi društveni i
privredni odnosi, kao i nova proizvodna sredstva upotrebom metala.
Navedeni eneolitski elementi na ovom području predstavljaju po svemu
osnovu za ilirsk u etnogenezu i kulturu.

Die B eziehungen des adriatischen K üstenlandes zu m Gebiet der südöstlichen Alpen

im N e o lith iku m u nd Ä neo lith iku m

D er A utor behandelt Problem e u n d K ulturelem en te im N eolithikum und Äneo­

lith ik um hauptsächlich im G ebiet des heutigen Sloweniens u n d nordw estlichen K ro­
atiens, oder Von d e r T riester B ucht u n d Istrien h in bis n ach Österreich, U ngarn
und K roatien im Z usam m enhang m it d en Beziehungen und d er E ntw icklung an der
ostadriatischen K üste. D abei w eist e r au f die m angelhafte E rforschung sowie die
U nzulänglichkeit des M aterials und d e r D okum entation h in .1—7

T. 31. L ju b ljan sk a kultu ra, L ju b lja n ­
sko barje. P o P., Korošec, N ajdbe s ko-
liščarskih naselbin pri Igu na L ju b lja n ­
skem barju, A rh. katalogi Slovenije 3
(1969)
T. 31. L ju b ljan a-K u ltu r, L jubljansko
b arje (Moor von L jubljana). N ach P.
Korošec, N ajdbe s koliščarskih naselbin
pri Igu na L ju b lja n sk em barju, Arh.
katalogi Slovenije 3 (1969)
S. BATOVIC T. 31
 T atsache ist, daß sich im an g efü h rten R aum zw ei neolithische Bereiche befin­
den: d as küstenländische u nd das kontinentale. F ü r das küstenländische ist das
ganze N eolithikum festgestellt, das in d rei Phasen zerfällt: das ältere, das m ittlere
und das jüngere. Im kontinentalen G ebiet ist n u r das jü n g ere oder das Ende des
N eolithikum s bekannt.
D as N eolithikum der küstenländischen Zone ist ein B estandteil der adriatischen
und d er m e d ite rran e n K ulturentw icklung durch das ganze N eolithikum hindurch.
Z usam m en m it d er ganzen K üstenzone d er gesam ten östlichen A driaküste bildet
es eine geographische und k u ltu relle E inheit: die ad riatisch e K u ltu rg ru p p e m it der
Im presso-K eram ik des A ltneolithikum s (oder die Sm ilčić-G ruppe), die D anilo-G ruppe
des M ittel- u n d die H var-G ruppe des Jungneolithikum s. D ie V oraussetzungen, daß
es in d e r U m gebung von T riest an d e re r K u lturgrup p en gab, ist n ich t berechtigt.12—14
Die S upposition von J. Korošec üb er das B estehen eines keram iklosen N eolithikum s
k ann nicht bew iesen w erden.15
In einigen H öhlen der K üstenzone ist eine stratig rap h isch e Reihenfolge vom
M esolithikum bis zu r Eisenzeit festgestellt w orden.16—16

D as A l t n e o l i t h i k u m ist w enig bekannt. Es te ilt sich in zw ei Stufen.

E instw eilen ist das A ltneolithikum im K arstgebiet o der aus d e r T riester Umgebung,
w ie auch auf d en Q uarnerinseln, n u r au s H öhlenfundorten b e k a n n t und gehört allen
M erkm alen n ac h zur ersten E ntw icklungsstufe (T. I)19. 21, w ie dies auch an der
übrigen östlichen A driaküste d er F a ll ist.22 Diese S tu fe ist u n m ittelb ar m it d e r tr a ­
ditionellen m esolithischen Jagd-S am m el-W irtsch aft und d e r H öhlenbew ohnung23. 24
verbunden. D ie nördlichsten Siedlungen des älteren N eolithikum s im F reien sind
bisher im südlichen Istrien b ekannt (V erudiea bei P ula u n d Ižula bei Medulin).20
Dies sind einschichtige Siedlungen, w ie in Nin in N orddalm atien, und en th alten Ma­
te ria l von gänzlich identischer Q u alität w ie in der zw eiten S tu fe des A ltneolithikum s
in D alm atien (Nin, Smilčić), T. 2, 3, als sich schon A ck erb au und W ohnen auf
offenem fru c h tb arem G rundstück zu entw ickeln begann.25 Zw eifellos w ird m an die
zw eite S tufe au ch nördlicher finden, im K arstbereich, w ie E inzelfunde in den Höhlen
P ejca v L asci o d er V laška jam a (italienisch: C avem a d el Pettirosso) sow ie in
der P ečina n a L eskovcu (ital. G rotta A zzurra), w ie auch in N in u n d Smilćič zeigen.
T. 2: 3, 5—12.26—29
Ebenso w ie in der ganzen K üstenzone an der A dria entw ickelte sich das A lt­
neolithikum allm ählich aus den vorhergegangenen M esolithkultu re n auf heim atlichen
Boden, in engem K ontakt m it der gleichzeitigen P hase in Süditalien. D irekte V er­
bindungen des nordöstlichen A driagebietes m it Italien b estan d en nicht, w eil sich
das A ltneolithikum an der italienischen A driaküste nö rd lich er bis Ancona entw ickelt
hat, L igurien ist a b e r ans w estliche M editerrangebiet gebunden.34—363. 39. 40
D ie Im presso-K eram ik des K üstenlandes verb reitete sich durch das N eretvatal
bis M iittelbosnien (Obre), wo sie a u f die S tarčev o -K u ltu r tra f.37 Es ist nicht e r­
w iesen, ob sie sich vom nördlichen A driagebiet nach Slow enien verbreitete, da
d ort das A ltneolithikum (vielleicht die L inearkeram ik)38 n ic h t belegt ist.
E instw eilen können an der nördlichen A dria die d r itte S tufe der Im presso-
K eram ik oder die erste S tufe des m ittle re n N eolithikum s n ic h t isoliert w erden, da
gleichzeitig m it den Ü berlieferungen des alten die G rundelem ente des m ittleren
N eolithikum s erscheinen, w ie es in S üditalien, h ier und d o rt a b e r auch in D alm atien
b ek an n t ist.41 In diese S tufe können typologisch n u r einige E lem ente aus den Pečina
na Leskovcu u n d P ejc a v Lasci (T. 2: 9—13) eingeordnet w erden, doch sind sie s tr a ti­
g raphisch n ich t isoliert.42

D as M i t t e l n e o l i t h i k u m in Is trie n u n d auf dem K a rs t zeigt die E igen­

h eiten d e r D an ilo -G ru p p e in D alm atien, w o ra u s w ir schließen können, daß diese
K u ltu rg ru p p e n ac h N ordw esten bis zur Soča u n d den A lpen v e rb re ite t w ar. E in st­
w eilen k an n m a n an d e r ganzen östlichen A d riak ü ste in d ie ser G ruppe keine
w esentlichen U n tersch ied e feststellen. L ediglich in Istrie n u n d a u f dem K arst sind
w egen des sp ä rlich e n M aterials u n d d er n ic h t differenzierten S tra tig ra p h ie w eder
die E volution no ch die E inzelelem ente d ie ser P h a se bekannt.
Im n ö rdlichen A driagebiet n im m t die D anilo-P hase denselb en R aum ein w ie
das A ltn eo lithikum . Ü berreste dieser P h a se w u rd e n in d er U m gebung von T riest
und au f dem K a rs t an 14 F u n d o rte n en td ec k t.43 T. 4, 5. A lle sind H öhlen, au ß e r der
F u n d o rt Z avije (ital. Zaule) bei T riest m it ein er Siedlung im F re ien .44 G ew iß w ird
m an au ch hier, w ie in D alm atien, S iedlungen im F reien in g rö ß erer Z ahl entdecken.
T. 6, 7. In Istrie n ist die D anilo-P hase n u r in d er H öhle V ešan sk a peć a u f dem Berg
U čka b ek an n t,45 E igenheiten d e r D a n ilo -K u ltu r w eist jedoch au ch ein T eil des
M aterials aus d e r noch n icht b ea rb eite te n Siedlung im F reien v o n d e r Insel B riju n
(Brioni) auf, w ä h re n d d er G roßteil des M a teria ls aus dem Ju n g n e o lith ik u m u n d dem
Ä neolithikum stam m t.46
D ie E inteilu n g d e r D anilo-P hase k a n n fü r Istrie n noch n ic h t vorgenom m en
w erden. In Is trie n u n d auf dem K a rst fin d e n sich grö ß ten teils alle in D alm atien
v ertreten e n G rundelem ente.49 Von d en ch arak te ristisc h en K eram ik fo rm en ist ein stw ei­
len n u r die glockenförm ige P la stik g a ttu n g u n b ek a n n t (fälschlich P h allu s genannt),
außer eines E x em p lars aus d e r V laška ja m a (T. 5: 4).50 D er einzige größere U n te r­
schied im V ergleich m it D alm atien ist z u r Z eit das F eh len d e r fein en b em alten
K eram ik in Is trie n u nd au f dem K arst, w as w ohl zufällig ist — des spärlichen
M aterials w egen.
D ie D a n ilo -K u ltu r w irk te au f das H in te rla n d viel au sg ed eh n ter und stä rk e r
als die v o rherg eh en d e P hase an d er A dria. Sie spielte eine w ich tig e Rolle bei d er
E ntw icklung d e r K a k a n j- u nd d e r B u tm ir-K u ltu r in Bosnien, v ere in ze lte E lem ente
w irk ten auf die S o pot-L engyel-K ultur in Slaw onien ein, ü b e r die L ik a ab er au f
das n o rd w estliche K roatien. G egen Süden ü b te die D an ilo -K u ltu r ih re W irkung bis
nach O stjugoslaw ien h in aus (Kosovo). D ie V erbindungen Istrie n s u n d des K arstes
mit dem slow enischen und kroatischen H in te rla n d sind n ich t k la r, d a das m ittle re
N eolithikum n ic h t b ek a n n t ist, doch sie m üssen intensiv gew esen sein, w o rau f die
starken D an ilo -T rad itio n en im S p ät-N eo lith ik u m hinw eisen, d ie auch ü b e r die
Einflüsse der H v a r-K u ltu r h e r kom m en k o n n te n .66. 67 D ie E lem ente d e r B ü k k -K u ltu r
in d er P ečina pod Steno (G rotta delle G allerie), T. 8.: 11, 15, w elche A. Radm illi
an fü h rt,68 stam m en n ic h t au s U ngarn, so n d ern sind G ru n d elem en te des Ju n g n eo ­
lithikum s aus D alm atien (IV. S tu fe in Smilčiić), T. 10: 4.
D ie P in tad e ren , G efäße m it viereckigem M undsaum und v erein zelte E lem ente
der S asso -F iorano- und der Chiozza- od er P esc ale -K u ltu r56-63 sind spezifische E r­
scheinungen in Istrie n und auf dem K a rs t u n d stellen E inflüsse au s N orditalien im
Laufe des Ju n g n eo lith ik u m s un d des Ä neolithikum s dar, doch n ic h t im M ittelneo­
lithikum .
A ll dies w e ist d ara u f hin, daß die M erkm ale, die K ulturbeziehungen, V erbin­
dungen und die E ntw icklung des m ittle re n N eolithikum s in Istrie n und auf dem
K arst gleich sein w erden, w ie auch in d er Beziehung zu r ganzen D anilo-Gruppe.
Ebenso gilt dies auch fü r die E n tsteh u n g und E ntw icklung dieser G ruppe, die
höchstw ahrscheinlich durch eine allm ähliche autochtone E ntw icklung auf den G rund­
lagen des A ltneolithikum s en tstan d en ist, bereichert durch n eu e E rrungenschaften
aus dem K o n tak t m it den benach b arten K ultu ren au f dem B alkan und in Italien
(im südlichen u nd m ittleren). D er B ew eis fü r einen M igrations- oder einen frem den
UrSiprung der D anilo-K ultur kann n ic h t erb rach t w erden.69. 70

D as J u n g n e o l i t h i k u m h a t in Gänze die M erkm ale der H v ar-P h ase an

der ganzen östlichen A driaküste. Im K arstgebiet befinden sich die Ü berreste dieser
P hase in 10 H ö h len-F undorten (T. 8, 9).71. 72. 74>75 In Istrien zeigt die M erkm ale der
H v ar-P h ase ein Teil des M aterials von der Insel Brioni, dies ist aber auch die
einzige Siedlung im Freien. E inzelem ente m it M erkm alen des Jungneolithikum s w u r­
den in der H öhle C ingarela bei M om jan (T. 9: 6—8),76 im B ingw all V rčin (ital. Ca-
stelliere di M ontursino)77 und M akadanj in Istrien entdeckt, w o es äneolithische und
sp ätere Ü b erreste gibt, doch ohne stratig rap h isch e A ngaben.78—83 Diese Ringw älle
stellen eine d ire k te V erbindung des N eolithikum s m it sp äteren Perioden dar.
A lle E lem ente aus Istrien und dem K arst sind ch arak teristisch und analog w ie
in der H v ar-P h ase D alm atiens (T. 8— 12). Eine A usnahm e b ild et n u r die K an n elü ren -
verzierung a u f den G efäßen aus d e r H öhle P ečina na Leskovcu (G rotta A zzurra;
T. 9: 4),78 w ie sie häufig auf Brioni vorkom m t u n d fü r das Ä neolithikum ch a ra k te ­
ristisch ist.
Das Jungneolithikum ist im selben G ebiet v erb reitet w ie auch die frü h eren
Phasen. E instw eilen fehlen einschichtige Siedlungen d er H var-P hase, die stra ti­
graphischen A ngaben aber sind n ic h t verläßlich und so ist die Evolution dieser
P hase nicht k la r. Nach dem S tilsystem d er K eram ik o rn am en te h at T. B reg an t die
D anilo-G ruppe in sieben, die H v ar-G ru p p e aber in sechs P h asen eingeteilt,84 doch
k an n das stratig rap h isch noch n ich t bestätig t w erden. M it G ew ißheit können zwei
E ntw icklungsstufen der H v ar-G ru p p e erk a n n t w erden: die frü h e m it sta rk e r T ra ­
dition der D anilo-G ruppe (M arkova šp ilja auf H var, die H öhle G u d n ja 'a u f Pelješac.
O bre in M ittelbosnien), u nd die jüng ere, selbständigere u n d ausgeprägte Stufe, die
ab er dennoch au f den G rundlagen d e r D anilo-P hase beruht.
E instw eilen können a b e r doch d re i T errito rialv arian ten des jüngeren N eolithi­
kum s an d e r östlichen A driaküste beobachtet w erden: die H v ar-V arian te in Miittel-
dalm atien, die L isičići-V ariante im In n eren und die S m ilčić-V ariante (IV Stufe) im
N ordteil des A driagebiets.
In Istrie n u nd auf dem K arst erscheinen H v ar- und Sm ilčić-Elem ente. Es ü b er­
w iegen die f ü r die IV. S tufe in Sm ilčić eigentüm lichen E lem en te (T. 9, 10), besonders
in d e r P ečina n a Leskovcu (T. 9: 1—5),85 doch sind sie h äu fig auch auf B rioni Die
H v ar-E lem ente sind am ausgeprägtesten in den Höhlen: P ečin a pod M uzarji, Pejca
v Lašci u n d in d er Terezijima ja m a (T. 8: 10, 14, 17, 18, 20, 21, 24, 30, 31).86
Wie w ir gesehen haben, d a tie re n die intensiveren V erbindungen Istrien s und
vor allem des K arsts m it N orditalien ins jüngere N eolithikum . Die V erbindungen
sind gegenseitig: aus Italien v e rb reitete n sich vorzugsw eise Einflüsse aus den K u l­
tu re n S asso-Fiorano oder Pescale und d er ,C ultura del vaso a bocca q u a d ra ta ’, auf
diese K u ltu ren in Italien aber w irk te die H var-P h ase in erster Linie m it ih ren
S piral-, M ä an d e r- und G irlandenm otiven (T. 12).
 D ie H v a r-G ru p p e entw ickelte sich d u rc h Evolution aus d er D anilo-P hase, denn
ih re G ru n d m erk m ale finden sich in d er D anilo-P hase. D aru m k a n n die E ntstehung
der H v a r-P h a se n ic h t durch M igration b ew iesen w erden.

In dieser P h a se kom m t es erstm als zu V erbindung en zw ischen dem k ü ste n lä n ­

dischen und dem k o n tin en talen T eil S low eniens, oder m it d er sog. a l p i n e n F a ­
z i e s d e r L e n g y e l - K u l t u r des Ju n g n e o lith ik u m s nach J. Korošec, bzw. der
ä n e o l i t h i s c h e n L a s i n j a - K u l t u r n ach S, D im itrijev ic im G ebiet vom
nordw estlichen K ro a tie n bis Ö sterreich u n d U n g arn u. ä.8'7-88 D och ist diese K u ltu r
keinesw egs eine V aria n te d er L en g y e l-K u ltu r, da sie lokale E igenheiten und eine
stark e A d riakom ponente enthält, an d e rerseits ab er auch n ich t ein h eitlich ist. A u ß er­
dem ist die L a sin ja -G ru p p e w ed er chronologisch noch typologisch definiert, und
en th ält schon bloß im R ahm en N ord k ro atien s d rei G ru n d ty p en von M aterial, was
w ohl den untersch ied lich en Z eitstufen en tsp rech en dürfte.
J. K orošec, besonders ab er T. B reg a n t h ab e n d a ra u f hingew iesen, daß die D a­
nilo- u n d die H v a r-K u ltu r eine sta rk e K om ponente beim E n tste h en d er alpinen
Fazies d arste llten ,89 die ans E nde des N eolithikum s u nd an den Ü bergang ins Ä neo-
lith ik u m d a tie rt w ird. Sie ze rfä llt in zw ei S tufen.90 D ie E lem ente d e r A d riak u ltu ren ,
überw iegend die G efäßform en, sind viel s tä rk e r in d e r ä lte re n S tu fe (T. 13—17).
N eben einigen D anilo- sind dies g rö ß ten teils H var-E lem en te d e r S m ilčić-V arian-
te,9i-93 i n d er L a sin ja -K u ltu r im nord w estlich en K roatien u n te rsc h eid et m an ebenso
zwei S tu fen u n d die adriatischen E in w irkungen sind se h r stark , doch sowohl in den
F orm en als au ch in der K eram ik v erzieru n g (T. 20, 21). Dies sin d ab er überw iegend
evolvierte D anilo-E lem ente des jü n g e re n N eolithikum s,95- B6- 9S- 99. 104 w ogegen die E in­
flüsse an d e rer K u ltu re n schw ächer sind.97- 193 Einige O rn am en telem en te binden sich
ans Ä n eo lithikum in D alm atien190-103. *<*>196 (T. 20: 1, 4, 13; 21: 1, 6, 7, 9; 22: 1, 2, 4,
5, 7, 9; 23: 5, 8; 24: 4).
M an k an n den Schluß ziehen, daß die alp in e Fazies und d ie L a sin ja -K u ltu r eng
verbunden w a re n un d eine ähnliche E ntw icklung erlebten, w obei die A driakom po­
nente des Ju n g n eo lith ik u m s eine w ichtige Rolle spielte. W egen d es unterschiedlichen
Raums, d er unterschiedlichen Folge u n d V erbindungen nahm jed e V arian te au f ihre
eigene W eise die adriatischen E inflüsse au f: die L asin ja ansch ein en d frü h er, länger,
reichlicher u n d d ire k t üb er d ie L ika u n d das K roatische K ü sten lan d , die alpine
Fazies ab er sp ä te r und k ü rzere Zeit ü b e r Istrien , teilw eise a b e r ü b er die L asin ja-
K ultur. Die V erbindungen des K üstengebiets m it der L a sin ja -K u ltu r und d er alpi­
nen Fazies d e r L en g y el-K u ltu r sind je d e n fa lls im Ju n g n e o lith ik u m und im Ä neo­
lithikum au ß ero rd en tlich stark . Z eitlich v erb in d e t sich das E nde der H v ar-P h ase
mit dem B eginn d e r L asin ja-K u ltu r.
In der S iedlung au f B rioni in Is trie n sind c h a rak te ristisc h die k onischen G e­
fäße m it K a n n e lü re n auf dem B auch, an d er A dria im N eolithikum unb ek an n t, fern er
halbkugelförm ige un d bikonische S chüsseln m it gleicher V erzierung oder m it K a n ­
nelüren am v erd ic k ten M undsaum . S olche F orm en sind im N eo lith ik u m in D alm atien
bekannt, doch ohne derartig e V erzierung. G leiche E lem ente b efin d en sich n u r in d er
Grapeeva u n d in d er M arkova špilja in D alm atien un d in d e r P ečina na Leskovcu
auf dem K arst, doch sind sie an s N eolithikum lediglich durch ih re F orm en gebunden
(T. 23: 4; 9 : 4).85- 198 D eshalb m uß die Siedlung auf B rioni an den Ü bergang aus
dem N eolithikum ins Ä neolithikum o d er an den B eginn des Ä neolithikum d atiert
w erden, w as auch vereinzelte identische Elem ente aus B rio n i beweisen, gefunden
in späteren R ingw all-Siedlungen (C astellieri) in Istrien.
G leiche E lem ente w ie au f B rioni sind zahlreich in d e r alpinen Fazies o der in
der L asin ja-K u ltu r, n u r ohne K an n elü ren (T. 18, 19), w as Istrie n eng m it Slowenien
u n d dem nordw estlichen K roatien v erb in d et.10® H öchstw ahrscheinlich entw ickelten
sich diese E lem en te in Istrien und D alm atien auf den G ru n d lag en der H var-P hase
u n d w urden d an n von do rt in die alp in e Fazies u n d die L a sin ja -K u ltu r sowie die
P escale K u ltu r in Italien ü b ertrag e n .11®“ 112. 117>118 Lediglich an der K üste h a t die
Ü berlieferung n ic h t die gleiche k an n e lie rte V erzierung. G leiche O rnam entik und
gleiche Schüsseln findet m an in d e r II. S tufe der S opot-L engyel-K ultur, doch sind
die übrigen F o rm en verschieden u n d verbinden sich ü b erd ies auch chronologisch
nicht.113 In d e r synchronen I. P hase d e r B a d en -K u ltu r ersch ein t eine identische O rna­
m entik,114 doch sind die F orm en v erschieden u nd te rrito ria l nicht verbunden, da
es in d er L a sin ja -K u ltu r keine K an n elü ren gibt, m it Istrien ist sie ab er n u r durch
die G efäßform en verbunden. Die äh n lich sten O rnam ente u n d G efäßform en kommen
in der D -l-S tu fe der V inča-K ultur vor (T. 29: 5, 6),116 dagegen finden sich solche
E lem ente n ic h t im Z w ischenraum d e r beiden K ulturen, in W estkroatien, Bosnien
und d er H erzegow ina.
A. Benac h a t d araus den S chluß gezogen, daß in D alm atien im L au fe des
Ä neolithikum s d ie Vučedol-, die S ch n u r- und die L a sin ja -K u ltu r v erb reitet w aren,
deren V erbreitung durch M igration au s dem Inneren erfolgt w orden w ar, a u s dem
W esten habe sich ab er die G lockenbecher-K ultur v erb reitet.120 P. Korošec h a t das
Ä neolithikum in D alm atien A d ria-G ru p p e benannt, die sich selbständig u n te r frem ­
dem Einfluß entw ickelt h at.121
M it dem vollständigen Ä neolithikum hö rt die intensive E inw irkung des ad ria­
tischen K üstenlandes aufs Innere auf, um gekehrt kom m t es a b e r zur E inw irkung
des In n eren au fs K üstenland, v eru rsac h t durch die M igrationen.
In der K üstenzone w erden einstw eilen im Ä neolithikum zwei Phasen u n te r­
schieden, doch außerdem u n tersch eid et sich, w ie w ir gesehen haben, in der I. Phase
Istrie n (die B rioni-G ruppe) vom südlichen K üstenland.
D ie erste P h ase in D alm atien (Kašić, Cetina, B iskupija, Rum in-B itelić, G rapčeva
špilja) oder die C etina-G ruppe (T. 22, 24) w ar m it Istrien, d er L asin ja-K u ltu r und
der alpinen F azies verbunden und ü b te auf diese Regionen ih ren E influß aus. Sie
h a tte sich a u f d er Basis d er einheim ischen neolithischen T rad itio n en entw ickelt, vor
allem die K eram ik, w as keinesw egs die ethnische M igration u n d E inzelerscheinun­
gen, w ie auch die G rabbestattung, negiert. Dieselbe K u ltu r ist auch in der Herzego­
w ina und in B osnien v ertreten ,124—126 vereinzelt a b e r auch in A pulien,127 w ohin sie
sich allem A nschein nach aus D alm atien v erb reitet hatte.
D ie zw eite P h ase ist im ganzen K üstenland v ertreten (Höhle G udnja, G rapčeva
špilja, Tlradanj, Kašić, R ingw all Sv. Spas, Rubež, P ečin a pod Steno, O rehova
pejca, P ejca v Lašci, R ingw all M akadanj [T. 25-—28]).188. 120 Diese P hase h a t im
K üstenland größtenteils keine K on tin u ität, außer v erein zelten E rscheinungen. Die
vollständigsten A nalogien befinden sich in d er L ju b lja n a -K u ltu r (oder d er K u ltu r
des L jubljansko B arje [Laibacher Moor], T. 31),130-135 zahlreich sind jedoch auch die
A nalogien in d er G lockenbecher-K ultur W esteuropas (T. 29).1S2>1315—148 Das K arstgebiet
stim m t m it beiden P hasen d er L ju b lja n a -K u ltu r überein, w ogegen in D alm atien
n u r die E lem ente d er P hase II (Ig-II) anzutreffen sind. D eshalb k ann man schließen,
daß sich die zw eite Ä neolithphase im K üstenland w ahrscheinlich durch die M igra­
tio n sv erm ittlung d e r K u ltu r des L ju b lja n sk o B a rje (L aibacher Mloor) v e rb re ite t hat,
zu nächst auf d en K a rst und n a c h Istrien , sp ä te r ab er ins ü b rig e K üstenland. Die
einzelnen E lem en te dieser P h ase sow ohl a u s dem K ü sten lan d als auch aus dem
L ju b ljan sk o B a rje h a b e n ausgeprägte Ä h nlichkeiten, insbesondere in d er III. P h ase
d er G lo ck en b ech er-K u ltu r.136 D ie E inflüsse d e r G lockenbecher sind stä rk e r in der
K üstenzone,137—147 einige A nalogien sind ü b rig en s auch spezifisch fü rs K üstenland,
w ie z. B. die V erzierung m it w arzenförm igen B uckeln (T. 28: 11; 29: 4; 30: 1, 2), oder
die geom etrischen M otive. So scheinen sich einige E lem ente p a ra lle l ohne u n m ittel­
b are E in w irk u n g en en tw ick elt zu haben.140” 147 D em nach scheint d ie G lockenbecher-
K u ltu r u n se r K ü ste n lan d auch u n ab h än g ig von d e r L ju b lja n a -K u ltu r b eein flu ß t zu
haben, w ah rsch ein lich üb er Italien .
D as N eolithikum h a t sich im ganzen östlichen K üsten lan d g rö ß ten teils selb stän ­
dig, ein h eitlich u n d stufenw eise en tw ick elt, u nd so h a t es d u rch alle drei P hasen
ein beso n d eres K u ltu rg eb iet d arg e stellt, d a s au f die E n tw ick lu n g im In n eren , bis
M ittelbosnien hin, vom A ltneolithikum w eiter, besonders ab er im L au fe des m ittleren
und jü n g e re n N eolithikum s bis h in zur V inča- u nd S opo t-L en g y el-K u ltu r eingew irkt
hat, u n d schließlich auch auf N ord k ro atien u nd Slow enien. D ie L asin ja-G ru p p e oder
die alp in e F azies d e r L en g y el-K u ltu r ste h en u n te r sta rk e n E in flu ß d er neolithischen
T rad itio n en aus d e r A driaregion. In Istrie n e n tste h t am Ü bergang aus dem N eolithi­
k um in s Ä neo lith ik u m .auf d e r B asis d e r a lte n T radition en d ie n eu e B rioni-G ruppe,
eng m it d er L a sin ja -K u ltu r u n d der a lp in e n Fazies verb u n d en . D am als kom m t es
zum erste n m a l zu ein er u n tersch ied lich en E ntw icklung Istrien s und des übrigen
K üstenlandes. In D alm atien, in d e r H erzegow ina un d in B osnien fo rm iert sich die
besondere C etina-K ultuir, die sich m it d e r B rio n i- u n d 'der L a sin ja -K u ltu r b erü h rte.
In d ieser G ru p p e erscheinen erstm als n e u e frem de ethnische u n d ku ltu relle, aus
dem O sten, h ö chstw ahrscheinlich aus d e r indoeuropäischen G ruppe, eingew anderte
Elem ente. Sie zeigen sich vo r allem in d e r B esiedlung von R ingw ällen, der B e sta t­
tung in H ügelgräbern, doch sind die a u to ch th o n e n E lem ente noch im m er se h r stark.
Es ist n icht festzustellen, daß die V u čed o l-K u ltu r u n m itte lb a r au fs K ü sten lan d ein­
gew irk t hat, schon ü b er die L ju b ljan a-V aria n te, z u e rst aufs nö rd lich e A driagebiet
und d an n die K ü ste entlang auf D alm atien. D ie L ju b lja n a -K u ltu r h a t eine R eihe von
E lem enten d e r G lockenbecher-K ultur aufgenom m en, d ie b esonders im K üstenland
zum A u sd ruck 'gekom m en sind, u n d so is t fü rs jü n g ere Ä n eo lith ik u m 'die Bezeichnung
»A driatische K u ltu r« bis zu einem gew issen G rad berech tig t. D ie äneolithischen
E lem ente stellen in diesem G ebiet die G ru n d lag e fü r die E n tw icklung d er illyrischen
E thnogenese u n d K u ltu r dar.