UDK. 930.85(497.

7)"638"

Robert PETKOVSKI

Dva novi spomenika oD anti^koto kulturno bogatstvo na makeDonija

Prviot spomenik, koj poteknuva od regionot na Isto~na Makedonija, selo [legovo (sl.1) pretstavuva stela sostavena od triagolen timpanon otkr{en vo gorniot lev agol so del od plasti~nata pretstava vo nego, natpisno pole so natpis na starogr~ki jazik za~uvan vo sedum (7) redovi, koj e o{teten i otkr{en vo dolniot desen agol. Timpanonot na vrvot zavr{uva strmno, a natpisnoto pole e profilirano. Vo timpanonskoto pole ima kru`en {tit so kopje svrteno nadesno so vrvot, modelirani vo plitok reljef, no mnogu plasti~no. Ramkite na natpisnoto pole se dvojno profilirani, bez dekoracija. Bukvite vo poleto se jasno vre`ani i golemi. Stelata e pronajdena vo s. [legovo,1 a denes ne znaeme kade se nao|a. Za prvpat ovoj spomenik e objaven vo magisterskiot trud na Robert Petkovski 2 Dat:: po~. na III Lit:: R. Petkovski (20005) br. 115. Nat: THRHEPU HMOUTWK AITAITIZH SANTIKLL OSETHEBD OMHKONTA GOUIO...
1

Thrh epu/hmou twk/aitai ti zh/santi kll/ 5 wseth ebd/omhkonta/ gouio.... (mnogu o{teteno)

Sl.1. [legovo Fig. 1. Shlegovo

Golema blagodarnost do prof. d-r Vera Bitrakova-Grozdanova za pomo{ta pri tretiraweto na ovaa stela. 2 R. Petkovski, Dekorativnite elementi na rimskite nadgrobni spomenici me|u sredniot tek na Aksij i Strimon, magisterski trud odbranet na 23-11-2005 godina na katedrata po arheologija na Filozofskiot Fakultet vo Skopje, kaj mentorot 45

- vo 6. red mh sleani, site bukvi se golemi i dlaboko vre`ani, bukvata o e karakteristi~no napi{ana. Najverojatno stelata od [legovo mu pripa|ala na nekoj vojnik.
prof. d-r Vera Bitrakova-Grozdanova. Magisterskiot trud se u{te ne e objaven.

Najbliska plasti~na pretstava na dekorativnite elementi sre}avame na stelata od Dolna Mezija-Devwa Marcianopolis.3 Vo triagolniot timpanon na ovaa stela ima mal kru`en {tit i kopje izobrazeni vo plitok reljef, no za razlika od stelata od [legovo, ovaa sodr`i natpis na latinski jazik i ima dekoracija na ramkite-nejzinoto datirawe e na po~etokot na IV vek4 i stelata od umakovci, Beloslatinsko5 kade {to vo triagolniot timpanon ima mal kru`en {tit so ~etiri vkrsteni kopja, po dve od stranite. I ovaa stela sodr`i natpis na latinski jazik, a datirana e vo II vek.6 Vrz osnova na stilskite osobenosti na natpisot, kako i so sporedba na analognite steli, ovoj spomenik bi mo`ele da go datirame na po~etokot na III vek. Oru`jeto na stelite vo anti~kiot period, t.e. rimskiot period na teritorija na dene{na Makedonija, odnosno vo toga{nite rimski provincii Gorna Mezija i Makedonija, se javuva mnogu retko i toa pretstaveno glavno vo timpanonot, na pr. na stelata od Matka7 vo vnatre{nosta na eden kalatus ima dva vrva na kopja, svrteni so {picovite nagore; na stelata od Dobri Dol8 trakiskiot kowanik e pretstaven vo momentot koga strela so kopje, koe e mnogu o{teteno, a toj nosi oklop dekoriran so resi; na stelata od Bardovci9 centralno pretstaveniot pokojnik vo ramkite na kompozicijata posmrtna gozba, vo desnata raka dr`i dolgo kopje, nosi oklop so resi , a vo levata raka dr`i {tit (ili torba); na stelata od Karnolovo, Petri~ko10 deteto do nozete dr`i dolg me~ so kru`na ra~ka; na stelata od Dimci11 na levata ramka na timpanonot, vedna{ do profilacijata, ima vrv od kopje. Oru`jeto mo`e da bide izobrazeno i na reljefnoto pole, na pr. na stelata od Malino, Sv. Nikole12, desniot pokojnik vo desnata raka dr`i me~ so futrola. Na cokleto na stelata od Vlae13 se gledaat fragmenti od kru`en predmet, {tit ili vaza, a stelite od Sredno Koware14 i
D. P. Dimitrov (1942) br.65 obrazec 76 i 76 a. Ibid, 41. 5 Ibid, br.103 obr.94. 6 Ibid, 49. 7 B. Josifovska (1982) br.98. 8 Ibid, br.81. 9 Ibid, br. 47. 10 D. P. Dimitrov (1941) 44 br.43 obr.62. 11 B. Josifovska (1982) br.158. 12 V. Sanev (1964)104-105 sl.4. 13 B. Josifovska (1982) br.120. 14 Ibid, 88.
3 4

Dobro{ane15 se mnogu o{teteni, no tuka pretpostavuvame deka trakiskiot kowanik dr`i kopje. Mo`eme da zaklu~ime deka oru`jeto na stelite na tretiranata teritorija se javuva od prvata polovina na I vek, Malino-Sv. Nikole, do krajot na III v. ili po~etokot na IV ., Karnolovo, Petri~ko.16 Naj~esto e modelirano vo plitok reljef, koj mo`e da bide i mnogu plasti~en, na pr. stelite od Dimci [legovo (sl.1). Negovata pretstava mo`e da uka`uva na profesijata na pokojnikot, primer deka bil vojnik- stelata od Bardovci Malino-Sv. Nikole, ili deka trebalo da bide vojnik-stelata od Karnolovo, kade {to deteto oble~eno vo vojni~ka obleka, so me~ vo rakata, po~inalo pred da stapi vo voena slu`ba. Stelata od Dimci pripa|a na `ena, kopjeto uka`uva mo`ebi na profesijata na ma`ot, koj bil vojnik. Isto taka, i stelata od Matka pripa|a na `ena, a kopjata staveni vo kalatus, zaedno so trakiskiot kowanik od Dobri Dol, koj mu pripa|a na dete, ja poka`uvaat jasnata povrzanost na ovie motivi so verbata na anti~kiot ~ovek vo zadgrobniot `ivot i podzemniot kult. Veruvaweto vo `ivot po smrtta e mnogu silno na ovaa teritorija vo toa vreme i zatoa pretstavata na oru`jeto e karakteristika na rimskiot period vo site delovi na Carstvoto od I do IV vek, posebno na teritorijata na Gorna Mezija i Makedonija. Vtoriot spomenik pretstavuva nadgroben medaljon so dim.: 56x 60x10cm pronajden vo Gevgelija-Dojran,17 denes vo Arheolo{kiot muzej vo Skopje. (sl.2) Otkr{eno e par~e vo gorniot lev del od medaljonot, koj ima profilirana ramka. Vo negovoto pole se rasporedeni tri bisti: gore na ma` i `ena, me|u niv, napred, na dete. Bistite bile realno tretirani, {to se zabele`uva i pokraj golemata o{tetenostistrienost na reljefot, poradi {to ne mo`e da se zabele`at site positni ikonografski detali. @enata ima frizura na patec, ma`ot ima kratka kosa. Tie se oble~eni vo himationi. Plasti~nata pretstava na deteto celosno e izbri{ana. Spored frizurata na `enata, koja e odlika na vremeto na Antoninite, ovoj medaljon go datirame vo II vek.18 Medaljonite se javuvaat samo vo jugoisto~niot del od Makedonija, vo Marvinci, Gevgelija-Dojran i po dolinata na rekata Struma.
Z. Nikolovski (1997) sl.13. R. Petkovski (2005) br.120 i 123. 17 Ibid, br.140. 18 Ibid, br.140.
15 16

46

Fig. 2. Gevgjelija-Dojran

sl.2. Gevgelija - Dojran

Tie pretstavuvaat poseben vid nadgrobni spomenici. Imaat forma na disk so vdlabnata osnova na koja se modeliraat reljefite Ramkata {to go ograduva diskot mo`e da bide mazna, profilirana, ili ukrasena so ornamenti-niza od perli, ili vitloobrazen obra~. Obra~ot na ramkata ponekoga{ e ukrasen so jajceviden ornament, na pr. na dva medaljona od Gevgelija-Dojran19 i eden od Marvinci.20 Glaven dekor na medaljonite e bistata. Mo`e da se izobrazeni od tri do devet bisti, koi se rasporeduvaat od eden do tri reda. Diskot od dolnata strana zavr{uva so klin, koj se postavuva vo vdlabnatinata na poseben vertikalen postament na koj ima vre`an natpis. Vakov
Prviot: N. Vuli, (1931) br.120; D. P. Dimitrov (1940) 69 i 82, obr.18; ibid, (1941) 64-65, obr.87, sr. ili vt. pol. na II v.; ibid, (1946) 36-37 br.20 fig.30; B. Josifovska, (1961) 37-38, sl.11, II v.; V. Sokolovska, (1987) 118-119, br.32 t. 18 sl. 1, vr. na Antonij Pij; R. Petkovski (2005) br.137; vtoriot: N. Vuli, (1931) br.121; D. P. Dimitrovy (1940) 69 i 82, obr.17 po~. na II v.; ibid, (1941) 65, obr.88, sr. na II v.; ibid, (1946) 37-38 br.21 fig.31.; V. Sokolovska, (1987) 113, br.25 t. 12 sl. 4, Hadrijanovo vr.; R. Petkovski (2005) br.138. 20 B. Josifovska, (1962) 306, po~. na II v.; V. Sokolovska, (1986) 128, t.53, sl.4; ibid, (1987) 107 br.17 t.8 sl.2, docno Trajanovo ili rano Hadrijanovo vr.; R. Petkovski (2005) br.145.
19

postament so natpis kaj poso~enite medaljoni dosega ne e pronajden. Tie se datirani od I, najdocna do po~etokot na IV vek.21 Pojavata na nadgrobnite medaljoni bila uslovena so potrebata da se pretstavat pove}e figuri na pomal prostor. Medaljonot {iroko e rasprostranet vo Makedonija, osobeno vo dolinata na Sredna Struma.... i dolinata na Dolen Vardar.... Vo Trakija i Mezija ne e rasprostranet.... Vo Tesalija i Helada, medaljonot kako samostoen spomenik ne se sre}ava. I vo Mala Azija ovaa forma ne e rasprostraneta.22 Samostojniot nadgroben medaljon nao|a po~va za razvoj vo nekoi od Dunavskite provincii. Naodite od Norikum, Panonija i Gorna Dakija, poka`uvaat {iroka rasprostranetost na ovaa forma.... Tuka medaljonot dobiva lokalni osobenosti. Medaljonite od Norikum i Panonija, isto kako i makedonskite, zavr{uvaat so klinovi, koi bile postaveni na postamenti. Nekoi medaljoni od Dakija se prisposobeni za postavuvawe vrz cvrsti karpi, za {to svedo~at dupkite na grbnata strana i otsustvoto na klinovi od dolnata strana. Osven ova, medaljonite od prvite dve provincii (Norikum i Panonija) gore zavr{uvaat so eden karakteristi~en dodatok vo vid na strea, koj bil sozdaden od ~isto prakti~ni pri~ini, imeno, da go ~uva reljefot od atmosferski vlijanija. Medaljonite od severno-dunavskite provincii se karakteriziraat so te{ka konstrukcija. Ramkata e debela, taa u~estvuva vo ukrasot na licevata strana na medaljonot, a kaj spomenicite od Dakija, taa formira te`ok venec od lisja.23 Koga se postavuva pra{aweto za pojavata na medaljonot voop{to kako osnova na reljefni pretstavi, }e bideme odvedeni nazad kon prvoobrazite od helenisti~kata epoha vo Rim i helenisti~kiot Istok. Vo Rim mnogu rano se zboruva za pretstavi na pradedovcite na {titovidni osnovi t.n. imagines clipeatae (vo 495 god.).... Od podocne`no vreme ima mnogu spomenici vo Rim i niz Italija, kade {to ima izobrazeni imagines clipeatae ne samo vo crte`, tuku i plasti~no. Nekoi od niv se poVidi fusnoti br.19 i 20. D. P. Dimitrovy (1940) 68-70. 23 Ibid, 71.
21 22

47

staveni na postament, a drugite se zaka~eni. Za rasprostranuvaweto na ovaa forma vo imperatorskata epoha vlijael obi~ajot da se izobrazuvaat imperatorite vo medaljoni. Tie se izrabotuvale i za privatni lica. Medaljonite mo`ele da bidat napraveni od zlato, skapoceni materijali, drvo i sl. 24 Pojavata na medaljonot kako forma na osnovata na reljefot, mo`e da se sledi do po~etokot na helenisti~kata epoha. Otvoreno ostanuva pra{aweto kade i koga toj kru`en fon za prvpat se prenesuva na nadgrobnata plastika kako samostoen medaljon.25 Pojavata na medaljonot kako nadgroben spomenik vo Makedonija se dol`i na zapadnoto

vlijanie. Pati{tata na probivaweto na toa vlijanie se jasno podvle~eni: 1. Od Italija preku moreto-Dirahium i ottamu po Via Egnatia; 2. Od Severna Italija po Dunav i ottamu po dolinata na Morava-Vardar i Iskar-Struma.26 Nadgrobniot medaljon vo Makedonija prodol`uva da su{testvuva i vo IV vek, a vo Norikum, Panonija i Dakija toj se zadr`uva odvaj do III v.27 Narod kako makedonskiot, so tolku bogato anti~ko kulturno minato, ne smee ni da pomisli, a kamoli da razgovara za promena na imeto na dr`avata.

24 25

Ibid, 72-74. Ibid, 74. 48

26 27

Ibid. (1946) 59. Ibid, (1940) 74.

 . -, (1987) , 1987 . -, (1996) , I, 1996, 95-99. . , (1931) , LXXI, 1931. . , (1933) , LXXV, 1933. . , (1941-48) , , XCVIII, 1948. . , (1961) , LIV, 3, 1959-60, 1961,159-191. L. Gounaropoulou-M.B. Hatzopoulou, (1998) , Athenai 1998. . . , (1940) , XII, 3, 1940, 62-82. . . , (1941) , XIII, 1939, 1941, 1128. . . , (1942) , no1, 1942. D. P. Dimitrov, (1946) Les stles funraires en forme de mdaillon dans la vallee de la Strouma moyenne l'poque Romaine, XLI, 1944/45, 1946, 1-61. E. Dobruna-Salihu, (1987) Nadgrobne stele rimskog perioda s podruja Kosova, AA 38, Ljubljana 1987, 193-205. . , (1995) , 1995. . , (1961) , , 1961. B. Josifovska, (1962) Mdaillon funraire de Marvince, 11, 1962, 306. B. Dragojevi-Josifovska, (1982) Scupi et la region de Kumanovo, Inscriptions de la Msie Suprieure, Beograd 1982. . , (1962) , 6, 1962, 45-62. . , (1965) , 15, I, 1965, 109-115. . , (1973) , 23, I, 1973, 148154.

. , -, II, 1996, 255-261. E. Maneva, Vodo~ka varijanta na kru`ni nau{nici od krajot na 15 vek, Makedonsko Nasledstvo 26, Skopje (2005). . , (1971) PRAEFECTUS CASTRORUM , 21, 1971, 663-667. . , (1999) , 1999. A. Mcsy, (1970) Gesellschaft und Romanisation in der Rmischen Provinz Moesia Superior, Budapest 1970. . , (1997) , 1997. R. Petkovski, Dekorativnite elementi na rimskite nadgrobni spomenici me|u sredniot tek na Aksij i Strimon, neobjaven magisterski trud, odbranet na 23-11-2005 godina na katedrata po arheologija na Filozofskiot Fakultet vo Skopje, kaj mentorot prof. d-r. Vera Bitrakova-Grozdanova. . , (1975) , , 1975. N. Proeva, (1997) Stles funraires de la Haute Macdoine l'poque romaine, Mlanges d' histoire et d' pigraphie offerts Fanoula Papazoglou, Belgrad 1997, 137-147. S. Reinach, (1885) Trait d pigraphie, Paris 1885. A. Rizaki-I. Touratsoglou, (2001) Mors Macedonica, , 139 (2000) Athenai 2001, 237-281 T. Rizakis-G. Touratsoglou, (1985) , Athenai 1985. . , ( 1964) , III (1962-1963) 1964, 103-109. . , (1986) , , 1986. . , (1987) , 1987. . , (1995) , 1, 1995, 143-146. S. Filipova, (1997) Arhitektonska dekorativna skulptura vo Makedonija *5-6 i 11-12 vek, Skopje& Melburn 1997. S. Filipova, (2006) Ranovizantiskite kapiteli vo Republika Makedonija, Skopje 2006. . -, (1965) , XIII-XIV, 1962-1963, 1965 . -. , (2005) , 2005. T. Wujewski, (1991) Anatolian sepulchral stelae in roman times, Poznan 1991.

49

Robert PETKOVSKI

TWO NEW MONUMENTS FROM THE ANCIENT CULTURAL TREASURES OF MACEDONIA

Summary

On the territory of Macedonia during the Roman period between the 1st- 4th centuries in the provinces of Upper Mesia and Macedonia an increased production and distribution of tomb stones has been registered, among which most numerous are the stellas,followed by medallions. This is the case with the stella from Shlegovo (fig.1) which dates from the early 3rd century. For now, on the territory of the province of Macedonia the plastic depiction of a shield and spear on the tympanum is a sole example, designating that the deceased most probably was a soldier. On the medallion from Gevgjelija-Dojran (fig.2) which dates from the 2nd century an entire fam-

ily is portrayed, a man, woman and child. This manner of burial, namely the marking of the grave is a distinct feature for the Macedonian population that populated the lower valley of the Vardar river, and the middle flow of the river Struma during the 2nd- 4th centuries. On this specific territory, together with the characteristic production and decoration of the stellas a local feature appeared, that clearly differentiated the Ancient Macedonian with his beliefs for life after death, and thus placing Macedonia in the center of the artistic happening in the Roman Empire between the 1st to the 4th centuries, and not in its outskirts.

50