ANTITUSICI

 Refleksot na ka{lica pretstavuva voobi~aena odbrambena

reakcija na organizmot.
 Toj stanuva problem koga e mnogu ~est, go voznemiruva
bolniot ili e simptom na nekoja bolest.
 Ka{licata kako simptom treba da se lekuva samo koga e
suva, neproduktivna i gi remeti voobi~aenite dnevni
aktivnosti i sonot.

1
Antitusici

ANTITUSICI

MEHANIZAM NA DEJSTVO:
1. Centralno- go zgolemuvaat pragot na nadraznuvawe na nevronite vo
centarot za ka{lica vo CNS;

2. Periferno- go namaluvaat drazneweto ili gi blokiraat receptorite za

ka{lica koi se nao|aat vo belite drobovi.

2
Antitusici

CENTRALNI ANTITUSICI

 Centralnite antitusici se delat vo dve grupi:

a) Centralni antitusici so opioidno dejstvo ( morfin, kodein, metadon
i nivni polusintetski derivati );

b) Sintetski centralni antitusici (butamirat, fedrilat, klofedanol i

pipazetat).

3
Antitusici

KODEIN

 Alkaloid od opium ( metil-morfin );

 Ima antitusivno i analgeti~ko dejstvo;
 Nema dejstvo vrz ekspektoracijata bidej}i ne doveduva do paraliza
na respiratornite trepki;
 Indikacii: akutna i hroni~na neproduktivna ka{lica.
 Kontraindikacii: depresija na di{ewe.
 Nesakani dejstva: zavisnost kon lekot, bronhospazam, opstipacija,
vrtoglavica, pospanost i depresija na di{ewe.

4
Antitusici

DRUGI CENTRALNI ANTITUSICI SO OPIOIDNO

DEJSTVO
 MORFIN;
 METADON;
 DEKSTROMETORFAN - ima poslabo antitusivno dejstvo od
kodein. Ima i analgeti~ko dejstvo.
 FOLKODIN - derivat na morfin spored hemiskoit sostav. Ima 2-
3 pati pojako antitusivno dejstvo od morfin i kodein. Nema
analgeti~ko dejstvo, ne predizvikuva spazam vo GIT i
opstipacija. Ne predizvikuva zavisnost.
Indikacija: neprouktivna ka{lica so razli~na etiologija ( tumori,
infekcii, alergija i t.n.).
 NOSKAPIN - priroden alkaloid od opiumot. Ima sli~no po
ja~ina dejstvo so kodein. Ne predizvikuva euforija, tolerancija i
zavisnost, nema sedativno dejstvo i ne go deprimira di{eweto.
5
Antitusici

SINTETSKI CENTRALNI ANTITUSICI

 BUTAMIRAT - ima sli~no po ja~ina dejstvo so kodein. Ne
predizvikuva pospanost i zavisnost. Ima spazmoliti~ko i
sekretoliti~ko dejstvo.
Indikacija: suva, neproduktivna i nadraznitelna ka{lica.
Kontraindikacija: te{ka depresija na di{eweto.
 FEDRILAT;
 KLOFEDANOL;
 GLAUCIN;
 PIPAZETAT.

6
Antitusici

PERIFERNI ANTITUSICI
 PENTOKSIVERIN;
 PRENOKSIDIAZIN;
 BENZONATAT;
 SLUZAVI DROGI ( Radix Althaeae, Folium Altheaee Flos
Malvae i Tuber Salep );
 Ka{lica koja po~nuva nad larinks : vo terapijata mo`e da se
koristat sluzavi drogi koi ja oblo`uvaat o{tetenata sluznica na
`dreloto i ja {titat od mehani~ki, termi~ki i hemiski drazbi.
 Ka{lica koja po~nuva pod larinks: se primenuvaat inhalacii na
vodena parea so dodavawe na rastitelni drogi bogati so eterski
masla (nane).
 Ka{lica kaj pacienti so bronhijalen karcinom: primena na rastvor
na lidokain so pomo{ na nebulizator.
7
Ekspektoransi

MUKOKINETICI, EKSPEKTORANSI
(LEKOVI KOI DELUVAAT VRZ PROCESITE KOI GO
DVI@AT MUKUSOT)
 Cilijarniot epitel na traheobronhijalnoto steblo se nao|a vo
mukoidna te~nost koja ja izla~uvaat peharestite kletki i
bronhijalnite `lezdi. Debelinata na te~niot pokriva~ vo bronhite
e 5-10 mikrometri i od negovoto normalno funkcionirawe zavisi
isfrlaweto na mukus od di{nite pati{ta.
 Te~nata pokrivka na bronhite e podelena vo dva sloja:
podlabok sloj koj e so vodenasta konzistencija i sodr`i elektroliti
i se vika solni sloj i povr{inski sloj koj e pogust i se vika gelni
sloj.
 Ciliite slobodno se dvi`at vo solniot sloj.
 Gelniot sloj na svojata povr{ina gi prifa}a site strani materii koi
doa|aat vo bronhite.

8
Ekspektoransi

MUKOKINETICI, EKSPEKTORANSI

 MEHANIZAM NA DEJSTVO: go razvodnuvaat

hiperviskozniot sekret vo bronhite na eden od slednite 4 na~ini:
a) Ja zgolemuvaat debelinata na solniot sloj na
mukocilijarniot pokriva~;
b) Ja menuvaat konzistencijata na gelniot sloj;
c) Ja namaluvaat adhezivnosta na gelniot sloj;
d) Ja podobruvaat aktivnosta na kletkite.
 I pokraj golemata popularnost na ovie lekovi kaj pacientite i
doktorite, NIVNATA TERAPISKA EFIKASNOST E MALA !

9
Ekspektoransi

LEKOVI KOI JA ZGOLEMUVAAT DEBELINATA NA

SOLNIOT SLOJ
 Pacientite so zaboluvawa na respiratorniot sistem ~esto se
dehidrirani poradi poteweto i namaleniot vnes na te~nosti.
Poradi toa peharestite kletki i bronhijalnite `lezdi izla~uvaat
gust viskozen sekret i solniot sloj na mukocilijarniot pokriva~
stanuva potenok, a gelniot sloj stanuva podebel.
 LEKOVI:
1. VODA: vdi{uvawe na vodena parea vnes na voda oralno ili
parenteralno ja zgolemuva debelinata na solniot sloj na
mukocilijarniot pokriva~.
2. IPEKAKUANA ( Ipecacuanhae Radix ): sodr`i alkaloid
emetin koj ima lokalno nadraznitelno dejstvo. Pogolemi dozi
predizvikuvaat ma~nina i povra}awe poradi draznewe na
vagusnite zavr{etoci vo `eludnik, a mali dozi od istite pri~ini
refleksno ja zgolemuvaat sekrecijata na bronhijalnite `lezdi.

10
Ekspektoransi

LEKOVI KOI JA ZGOLEMUVAAT DEBELINATA NA

SOLNIOT SLOJ

3. JODIDI ( Kalium jodid i Natrium jodid ):

Jodidite go zgolemuvaat volumenot i go namaluvaat viskozitetot
na bronhijalniot sekret, sekretot na plun~anite, nosnite i
solznite `lezdi.
Kontraindikacii: hipertireoza, tuberkuloza i preosetlivost na
jod.
4. BROMHEKSIN: deluva so sli~en mehanizam kako i jodidite, ja
razvodnuva bronhijalnata sluz i ja olesnuva ekspektoracijata.
5. SAPONINSKI DROGI ( Radix Saponariae, Radix Primulae i
Radix Glycyrhizae ): aktivna supstancija vo ovie drogi se
saponini. Tie deluvaat nadraznitelno vrz sluznicata na `eludnik
i refleksno ja zgolemuvaat sekrecijata na bronhijalnite `lezdi.
Imaat nadraznitelno dejstvo i vrz `dreloto i go pobuduvaat
refleksot na ka{lica.

11
Ekspektoransi

LEKOVI KOI JA MENUVAAT KONZISTENCIJATA NA

GELNIOT SLOJ ( MUKOLITICI )

Zadebeluvaweto na gelniot sloj naj~esto nastanuva

poradi inkorporirawe na vospalitelni produkti vo
mukocilijarniot sloj. So toa e ote`nato negovoto dvi`ewe.
Lekovite koi go menuvaat molekularniot sloj na mukusot se
vikaat MUKOLITICI. Se delat vo dve grupi:

1. MUKOLITICI KOI GI RASKINUVAAT DISULFIDNI-TE

VRSKI :
a) Karboksicistein
b) Acetilcistein

2. PROTEOLITI^KI ENZIMI:
a) Tripsin
b) Himotripsin
c) Deoksiribonukleaza
d) Elastaza
12
Ekspektoransi

MUKOLITICI KOI GI RASKINUVAAT DISULFIDNITE

VRSKI
 Viskozitetot na mukusot zavisi od disulfidnite mostovi pome|u
dolgite polisaharaidni lanci. So raskinuvawe na disulfidnite
mostovi se namaluva viskozitetot na mukusot.
 Site lekovi koi gi raskinuvaat disulfidnite mostovi i doveduvaat
do depolimerizacija sodr`at sulfhidrilni grupi.
 LEKOVI:
1. KARBOKSICISTEIN: gi prekinuva disulfidnite vrski pome|u
mukopolisaharidite, go omeknuva mukusot i go olesnuva
negovoto dvi`ewe. Indikacii: site sostojbi kaj koi postoi obilen
viskozen mukus vo bronhi ( bronhitis, sinuzitis, otitis ).

13
Ekspektoransi

MUKOLITICI KOI GI RASKINUVAAT DISULFIDNITE

VRSKI

2. ACETILCISTEIN: Ima ist mehanizam na dejstvo so

karboksicistein.
Ja depolimerizira i DNK od raspadnatite leukociti koi dospeale
vo mukusot pri vospalitelniot proces.
INDIKACII: site sostojbi vo respiratorniot trakt so zgolemen
viskozitet na mukus, mukoviscidoza, nega na traheostoma,
priprema na pacientite za bronhoskopija i bronhografija.
Se koristi i kako antidot pri truewa so paracetamol.
NESAKANI DEJSTVA: bronhospazam, stomatitis, ma~nina,
rinorea i t.n.

14
Ekspektoransi

PROTEOLITI^KI ENZIMI

 Enzimskata degradacija na proteinite vo mukusot se odviva i so

u~estvo na proteoliti~kite enzimi od leukocitite, bakteriite i
drugi kletki koi se raspa|aat pri vospalitelniot proces.
 Degradacijata na proteinite ima za posledica dobivawe na
produkti koi imaat pomal viskozitet.
 Najpoznati enzimi koi mo`e da se koristat za ovaa cel se: tripsin,
himotripsin, deoksiribonukleaza i elastaza.
 Racionalna e samo lokalna primena na ovie enzimi (vo forma
na aerosoli, instilacija).

15
Ekspektoransi

LEKOVI KOI JA NAMALUVAAT ADHEZIVNOSTA NA

GELNIOT SLOJ

 Ovie lekovi ja namaluvaat adhezivnosta na gelniot sloj za

sluznicata na bronhite i so toa ja ovozmo`uvaat negovata
podvi`nost.
 LEKOVI:
a) Priroden Surfaktant ( se dobiva so ekstrakcija na lipidite od
alveolite ili amnionskata te~nost na zdravo i donoseno
bebe );
b) Modificiran Priroden Surfaktant
c) Sintetski Surfaktant ( sodr`i dipalmitol-fosfatidilholin).
d) Kombinacija na priroden i sintetski surfaktant.

16
Ekspektoransi

LEKOVI KOI JA PODOBRUVAAT AKTIVNOSTA NA

CILIITE

 Vospalitelniot proces vo respiratorniot trakt ja o{tetuva

funkcijata na cilijarniot aparat, a so toa se ote`nuva dvi`eweto
na mukusot.
 LEKOVI:
a) Simpatikomimetici ( izoprenalin, adrenalin, terbutalin,
karbuterol i t.n. );
b) Prednizon;
c) Kalium jodid;
d) Amonium hlorid;
e) Aminofilin.

17