Sie sind auf Seite 1von 356

k

m

*

~

-

*

/

 

^UUM

waMÍ^

{

trdtA

SclíeuJui

's

itttUútiftU

tyjzck

t

/

i

fa^&ù

cjtÁji$úvd3

SLOVENNSK A

GRAMMATIKA

Oitt

@eot g

©ciienfo' 8

S B

e

tt

& i

f

d)

c

6 p r ö

i e H

e

infceutfci)utti> njen&tfcfyett Vortrag.

mittet« wetc&er

<Sot»o$i

auf

fcet

bie

tegetti&ig

3?cuif(iie

als

betr f3Q3ettbif<öc

Gpradje

Ui&efte

¡u

Sirt

bicfc

re&ctt «ttb ju fdjret&ert

vott feiGfieti ctierttcti frttw.

> 4

SiUi, mit

ijof. ^enfo'föm

*

7 9 h

6$rift«n.

H

M

•3

>

v

st?

i

2o6

I

h

s

ïîicine n

lieben

t e n

Bewohner n

&ftttfcsîeute»

Unterfteverm ^

gewidme t

t

n

l

e

1 1

u

it

ic Otvammatit ober ©ptadjiefjte ift jene j&tffettfcfyaft, wcldje bieSDörtet einet ©pradje fedjf auöjufpccd&ett, ju iefett, jtifrtmtitcttjtifü= gen, unb ju f(5cei6e»i legtet, bag tfi : i>aö bet gejjriing weif , roaturn e&en biefe, «uV feine anbete Suc^fiaben in einem 2öorie <tuö= gefprocfjen, unb gefdjtie&en werben: warum bie SSörter fo , unb nidfjt anberS gebrauchet, flbgeanberi, jufammengefugef werben: baß fte lefonberS in mtgebunbener Siebe ottjeit rein, gewiß, oijne geriet, ieferiicfi unb »erftanbiid} Weihen.

VOovnut folget:

1) 3)aj? feinet eine ©ptad&e retfjt oljne ftefjler teben ober fdjteiben fönne, wenn et nidji elje in betfeiben bie ©ptadjie&te geiernct Ijaf,

2) 2)a§ foigiicfj au$ berjentge, weiset butc& wenbifdje äßotier im Sieben ober (Schreiben, ctwaö reines, gewifieS, jietlidjeö, attjeit ädj= teS unb »erffänbiidjeö (jet&orbtingen Witt, bie wenbifdje @r«mmatif unumtjattjjiidj t>er= fielen unb wiffen mu^. -

,

1

i

\

NAPELLUVANNJE.

T

X

a grammatika, alii tu t Sreklivishe je

taista vuzhonnost , katera vuzhy te be-

sede ene freke prov' ifrekati, brati, v'kup-

staviti ? inu pisati, tu je : da

vey , fakai

ti vuzhirninz

rav'nnu tiste, inu nobene dru-

ge zharke, alii zharzhi marejo v'eni be- sedi ifrezhenne, inu pisane biti: fakai te besede taku , inu ne dergazhi marejo shpo- gane, preobernene, v'kuppostav'lene biti, f da one posebnu v' gladkim govorjennju "V'selei zhiste, resnizhne, pres bloda ber- live , inu fastopplive ostannejo.

 

Is

hateriga

pride :

i.)

Da

nobenni

namore eno

<Sreko

prov'

pres bloda govoriti,

all

pisati,

zhi

se

on

popreid

ny

navuzil

to

gratnmatiko,

all

,Sreklivishe.

 

£.) Da tudi rav'nnu tisti, kateri skus slo- vennske besede v' govorjennju, all pi- sanju kai zhistiga, resnizhniga, leppiga, v'selei shtimanniga, inu fastoppliviga ho- zhe napreipernesti, mare tu Jjovennsku ,Sreklivishe liefvognenlivu fastoppiti, inu fiiati.

i

n

t

i) e i l u n&

£>te

n)ctti>tfci)e

&pvad)Ut)n

pat

<wt>ew

gleid) s

Steile ,

iwmltcf);

1.

Si e

%>cf)tftn«ed)wt3.

2,

Si e

Sottnmeff««^»

3• Sie

^ortforfd)««^

Si e

SBortfucjung*

s* Si e ^eci)tfd)mi>im3*

*

r

«

Un£> ttac$ liefen fünf S&etlett tfi aud) fctefe toen&ifcfye (Bvaramaiif «i>gefaffet wrä einget&eilet

*

VDELLENNJE

.

T u

slovennsku

Sreklivishe

imrna

ravnnu drugim

Sreklivisham

emraku

5

Rafdejlov,

namrezh:

1. Pravofreknost.

T o

2. Glasamirryo.

3. Besedeveidnost.

T o

T o

4. Besedeflofhnost.

To

T o

5. Pravopisnost.

^

Inu po

letih

pet

Rafdellah je

tudi

letu slovennsku Sreklivishe , alli Grammatika v'kupisstav'lena inu v T (leHenna.

a

(Srfter

$&etl .

83on

k r

tHecfyffcreci)««^

te Sîec&tfpre^unj} if t bse .<?unft etnett \t- bcn Sud)fia&en ¿u fennen, ju unterfcfjeiben, ûcf)t auöäufprtcfjen , in bie ®t)Î6eit jufammcn- jufejcn , uni» bann andj î>ie jufommemjcfqten ©t)i£tctt redjt au^ufptedjen.

§.

I.

Sßoit €rfeiittittü £ &er §8tt(^|labeit .

roettbifdje ©pradje Ijat 27 35udjftû&en,

ober Beiden ifjrcr ©djrift, nâmitcjjen :

a.

b.

c .

d.

e .

f .

g .

h.

i.

k .

1.

m .

11.

0.

p.

q.

r.

s.

f.

t.

u.

y.

w .

x.

y .

j.

z.

weiche

ben muffen.

auf fpiaenbe 2frt auâgcfpcod&e» m er;

a.

be.

te.

de. e.

ef.

ge.

ha. i.

ka.

el.

em.

en.

o.

pe.

qu.

er.

es.

fe.

te.

u.

ve.

uwe .

ix.

ypsilon.

jot.

zteta.

2Hefe werben einget&eiiet itt

©elbftlauter : bai ift itt foidje Q3udjfta&en, rceidje

werben,

aiâ:

îRitlautcr : baö ift in fofc5)e Sucftfta&en weiche t>pn jirf; feltji nicf)t fpnneu au^efprodjen

von fî'cfj felbft femnen auögefprodjen

a.

e.

i.

o.

u.

unb in

mt-

P

a

r

v

i

Rafdell

.

 

Od

Pravofreknosti.

T a pravofreknost je ena v'metnost «10 v'sakatero Zharko spoinati , raflozhiti, prov' ifrezhti, v'zharzhve vkuppostaviti, inu te v'kuppostav'lene zharzhve prov' ifrezhti.

Od

§.

T.

Zharkpofnannja.

ali

Ta slovennska

freka immade

.Snamjy v'svojim pisanju,

a.

q.

b.

r.

s.

c.

f.

d.

t.

e.

u.

f.

v.

g.

h.

w .

i.

x.

k.

y.

1.

j.

27

Zhark>

namrezh:

m.

z.

n.

o.

p.

Katere

na perhodno vifho morejo ifrez-

henne

biti.

 

a.

be.

ce.

de.

e. ef.

ge.

ha.

i. ka.

el. em.

en.

o.

pe.

qu.

er.

es.

fe.

te.

u.

ve.

uw e

ix.

ypsilon.

jot.

zeta.

 

Lete

bodejo rafdellenne v'

Samoglasnike:

tu

je

v'takshne

zharke,ka-

tere

samme

od

sebe iamorejo

iirezhenne

biti,

kokar :

a

e.

i.

o.

u.

inu v'

Fkupglasnike

: tu je v' takfhne, zharke ka-

tere samme od sebe a

nafamorejo

i

%

iirezhenne

$

bi-

werben t öfö : be. ce. de.

uttb fo weiter, fon-

bern f»e

r.mjfen

eittctt ©cIDffiauie r j a

-S>üife

nehmen.

unb

iauiet ,

fei) fdjoit in ber SJiifte ober (£nbe beö SSorteS.

S'Elbjtfrtute c

ftnb

afö: a.

e.

i.

o.

u,

i>aä y f

weicfjeö al^eit wie ein i.

tTiitkuter aber ftnb alle übrige auffer biefen jcji benannten, weiße burdj SSc^üife i>er ©eibf= laute r auögefjprodfjen werben muffen , eö mö- gen wenige ober Diele ju einem ©eliftfauter gehören, e3 mögen foidje trennbar, ober un- trennbare fetjn.

Sl'itä biefen' Oftitiauterit ftnb einige frettitbitr, ölö : bb . cc . dd . ff. gg . 11. mm . 1111. rr . ss. pp . tt . kk . zz . 3)aö ift : wenn ein foU <f»e3 2Bort mit liefen trennbaren SSudjffaben ju budjftalnren, ober im fdjreiben abjufönberit fommf, fo mujfen foidje trennbare S3ucjjfiabe« »on einanber gefonbert »erben, aisS: Main - ma baS 9ttüt s terl : dob - bi m idj ftim = me, u. f. w.

3)ie übrigen öber fiub aile untrennbar.

j

'

IT.

'

gV;

-.W7>

5

biti,

kokar:

bs.

ce.

de.

inu

talcu

dallei,

temuzh

one

morejo

enga

Sammoglasnika

h'pomuzhi

v'feti.

Samoglasnikov

je

pet ,

kokar:

a.

e.

i.

y ,

kokar enu i , bodi fh i taistu

na

o. u.

inu

tu

kateru

v'selei vela

v'

tulku,

ali

sredi,

kraju

besede.

v'Kupglasniki so pak v'si ti drugi rafn letih fdai immennuvatmih, kateri morejo skus pomuzh tih Sammoglasnikov ifrez- henni bid , nei njeh fhi slishy mallu , alli veliku-h'eniinu Sammoglasniku, nei bode- jo fhi takshni all fhi lozhlivi, ali nelo- zhlivi.

Is letih v'kupglasnikov so eni lozhlivi *

»

kokar : bb. cc. dd. ff. gg. 11. mm. nn. rr.

ss.

takshna beseda is 1 letimi lozhlivimi zhar- kami naprei fa pozharzhuvati, all v'pisan-

takshne

lozlilive zharke nerafn postav'lene biti, ko- kar : Mam-ma, dob-bim, inu taku dallei»

pp. tt.

kk.

zz.

tu je :

kader pride ena

ju nerafn raspostaviti, taku morejo

T i drugi pak so v'si nelozlilivi.

fOon

§.

II.

23ucf)j1rabett,

uní)

kret t

£aut

¿>t ÍBet^fcid) ber bcuffdfjcn Sudjffaktt .

A .

a.

•Das A . a. u>trb im 3Bcní>;fcf)eu aí^cií redjt ü auSgefprodjcíi nuc im 2)ctitfdjctt.

B. b.

B. b. n?irí> im 9£>ettbifc£ett afl^cit íittt>

im Qeutfá m aitSgcfprodjett unb ttiemaíS

nue

f>avt díé : Erada í>er Sari , mtb níd&t Prada.

C. c.

C. c. roirb nuc t>or lea

e, i.

uní» y ,

n>ie im Scuífdjett afá ce. ci. cy. »ot aüttt

íi&rigctt 23ucJjfí<tI>ett aDer «ÍS eitt f. attégcfpto;. djctt, alé: tu meistu Celle bie ©íab t gitíi; í>ie Gfiítrí , ber dttpcidtt; iti í>tefeit ift ^aS c., aí$ ce. ci. cy. auéjufprecOe« t »« tta#oí= gcttbcn <t&et wirb eé »tic eitt f. au$gefptod)Ctt,

díS : ber (njrifí , bet £ar í , betr GofmuS,

bie

fíatf)(ivina f bie CTíara. UiferigettS ftttbeí man wetttg QBpcíct im SBcnbtfc&en mit eincm C. fon- fcettt bie QBettbc»fcrrtud&ettin ifyvec ©pruebe «wr ba$ Z .

§.

II.

Od

Zharke ,

alli Zharzhi,

inu lijeh

glas v' perglihi

tih

A.

nemshkili Zhark.

a.

Tu

A .

a.

bode

v'selei

v'

slovennskim

prov'

zhistu iirezhennu kokar v' liemshkim.

B. b.

Tu B. b. bode v' slovennskim v'selei

mehku kokar v' nefnshkim iirezhennu , inu

nikull tardu, kokar

brada,

inu ne

prada.

C. c.

Tu

C.

c. bode

le

pred

e.

i.

inu

y ,

ko-

kar v' nemshkim ce. ci. c y iirezhennu , pred v'sim timi drugimi zharkami pak bode iirezhennu kokar enu k. kokar tu meistu Celle, ta Cilka, ti Cyprian; v'letihjetu c. kokar ce. ci, cy ifrezheunu, v'tih per- hodnih bode pak kokar enu k ifrehennu, kokar: Christiann, ti Carl, ti Cosmus , ta Catarina, ta Clara. Sizzer se mallu besed v' slovennskim fnayde is enim C. temuzh ti slovennzi shpogajo v' svoji freki

le

tu Z.

8

Sfrj

D .

d.

E .

e.

F .

f.

mt£>

G .

g.

D .

d.

E .

e.

F .

f.

uttb G.

g .

wirb int

SBenbifcfjctt aSjeií ganj íinb mtSgefptodjen.

wie

in Scutfdjen

 

H.

h.

ad

H.

tafdj , fd&atf dj en.

h.

iff

wie

I.

int

Söcnbif^cn

ba3 SentfcJje c5

i.

K.

fe.

aííjcií

pn j

auSjufpte?

I. 5. uttb K. k. wieb gfatí wie im 35eut= fdjen öWi5gefprod&ett.

L.

1.

L. 1. wieb in aöenbifeften wie in an-- beten ©ptacfjen <w$áefptocfjen, ¿eboefj mit bie* fen Unfctfdjteb 5 wenn ba$ einfadfje 1. ¿u ßnbe bcö SßotteS in SBinbifdjen gefejet wirb , fo mu§ ba-5 1. wie ein u. auêgefpeorfjen wetben, uttb fpridjt man idj bin gewefen, jest sy m biu, - wenn man tSdjteibef: jes-t sy m bil.

M

.

111.

N .

11.

O . o.

P ,

p .

Q .

M. m. N. n. O. o. P. p. Q. q.

q .

R .

r.

R. r. witb

gíeid) wie in 25euf^cn aušgefptodjen.

Not a : îinftatt

biefem

Sßenben in i&ren (griffe n

Q. q. brausen bie

faft oííjeií bas k. S,

s.

Tu

D.

D-

d.

E .

d. E.

e.

e.

F .

F. f.

f.

inu

inu

G.

g.

G. g. bodev'slo-

veunskim

v'selei

zellu

mehku

kokar

v'

nemshkim

ifrezhennu.

 
 

H.

h.

Tu

H.

h. bode

v'

slovennskim

v'selei

zellu

karhku,

oistru

kokar

tu

nemshku

d) ifrezhennu.

 

I.

i.

K.

k.

Tu

I.

i.

K.

k.

bode

gladku

kokar

per

liemzah

ifrezhennu.

 
 

L.

1.

slovennskim kokar

v' drugih ,Srekah ifrezhennu, vunder is

1.

na konz besede v'slovennshim postavle- nu , taku more tu L kokar enu U ifrezhen- nu biti, inu fe ifrezhe:jefi sym biu, kader se pishe; jest sym bil.

tim raflozh kam , kader bode tu edynu

Tu

L.

1.

bode

v'

M.

m.

N. n.

O.

o.

P. p.

Q. q.

R.

r.

Tu

M. m. N. n. O. o. P. p.

q. R. r.

bode

kokar

v' nemshkim

ifrezhennu.

Savanzhui: namest tutiga Q. q. shpo- gajo ti slovennzi v' svojih pismah skorei v'selei tu K.

S.

s.

S.

s.

2><r§ ©djneifen S. s. giit im 3Q3cttt»tfc^eu fo »¿ei, öfö baö 3)euifc|>e f . ober baö ?aicinifriic fs. unb muff «öjcit räfc^ t fc&atf .auöge* fpredjenrcert>en, eö fet»c im Sinfattg, Sftifie ober (£ttbe bej SÖoriö, alö: Sarshen eilte £ormffc ober Söefpe.

ß

f-

Da S Stoffe ,S. aDer, 6ei rcefdjem unten ein fofcf>er

(Sdynirfef c ober Sfpofiropfj angefjiingt iff, ober i>a$ glatte fange f. njeicijeS im SBenbifrfjeu ba» fe genannt wirb, gilt fo viel in SSßenbifd&ett öiö ba$ 2>eutfcfje einfache fange f. twb miifj ganj gefinb tnii einem Ijai&ctt Sonne »on s aaögcfprodjett werben, ai3: bie 2Öafe ta vaf ha:

uttb man barf tiifyt fdjrei&eu vasha; bentt biefcö ßeiffef Euer; vafha, a&er IjeifFei eitt <St«cf Erben. Slifo föreifcet man kofa mit einem langen f. imb fyeiffet eine Siege, kosa mit einem ©djttecFen s. Ijeiflet eine (Senfe; unb fo in allen Mrigen rcenbifcfjen Söörtern ml- djeä bie ganje 3Befen5)eii änberet, fo&aib fte «tidjt recfji 3cfd)rte&ettroerben.®al>ei ift auefj au Bemerfen, wenn baö sh ober f h gefdjrifceu jüerbe« mag , aU : f hall a mi t einen fangen i". Rillet ein ?eib , shalla mit einem fdjnecfen s. Iieiffet ein tSdjerj , u . f. n>.

»

 

S.

s.

 

Tu

povThekastu

S.

s. vela

v.

slovenns-

kim

tulku,

kokar

tu

nemshku

ali

tu

latinsku

is ,

inu

mare

v'slei

karku,

inu

pistru

ifrezheunu

biti,

bodi

v'

fazhetku,

v'

sredi.,

alli

na

konz

besede ,

kokar:

Sarshen.

 
 

s

f.

Tu vellku t S. pak, per katerimu spod en takshne kri'v Strih C perftav'leu je , alli tu gladku dov'gu 1", kateru v ' slo- vennskim bode tu fe immenuvaunu , vela tulku v' slovennskim, kokar tu nemshku edynu dov'gu f , inu more zellu mehku

is enim spolov'imim glasam od s ifrezhennu biti, kokar ta vasha, inu se nasmeje pi-

fakai vafha se pravy , kar je

vashiga, vafha se pak pravyen koss fem-

l e : taku

se pravy ena fhvad , kosa is enim

povThekaftim s, se pravy ena kosa fa tra- vo kositi. Inu taku v' v'sili tifi drugih slo- vennskih besedah; kateru zello iastoppnost fmeshe zhi se prov' napishe. Rav'nnu tu- tu se more tudi vedeti, kader se tu sh , alli fhimma pisati, more tudi dobru ve- deti, kokar: fhalla is tim dov'gim 1', se pravy ena fhallost, shalla is enim prov'- fhekastim s , se pravy enu vesele, inu taku dallej.

sati vasha;

se pislie kofa is enim dov'gim f,

inu

1

T .

t.

uitö

U.

u.

•DaS T . t. uttb U . u. «Hrt? wie itn Seutfcfrett auSgefprodjett.

'

V .

v.

V . v .tt>trî> ttiemaíé roie ba3 beutfcfte

S3. ©bcr auôgefprodjett ; fottbertt fielet bas v', mit cittern accent,fo roirb foicfjcô et»aô gclitt- betrûfé baâ u . baâ ift mit einctt f>aí&ctt îotttt »on u. auSgefptocfjett, aB : v'marjem gan$ {jeíittb, baê matt baê u. faitttt roaljettefnttctt íí)ut; iff abet î»aâ v. V . gíatt oljne accent, fo roitb fofdjeâ wie itt 8ateittifdjett auêgefptoj djett, aiâ : vas eucjj , uttb nid!jt Fas.

2>a$ W .

W .

w .

X.

X.

w .

uttb X. x. wirb e&ett fo roie

im 25eutfdjett auSgefpcodjett.

y-

£a â y. ïanttt affjeií raie eitt i. , wirb jeberjeii íattg auêgefprodjeti, uttb itt ber btiííett ^t- fott eittjeítter 3aljí bet brifíett $[&n>attbíuttg ge= ícaudjt , aíé : on luby , etr íie&eí, 011 spy , er fcíjfaffcí, on nossy, et traget.

Sas

Z.

Z.

z. mtb roie

fêjarf auêgefprodftetr.

z.

im

Settífcfiett aUjcit

 

T.

t.

inu

U.

n.

Tu

T.

t.

inu

U.

u.

bode

v'selei

kokar

v' uemshkim

iirezhennu.

V .

v.

-

Tu V . v. nabode nikdar kokar tu nemsh-

ku

25

alli

%

ifrezhennu;

temuzh

kader

bode tu v', is enim glasnikam, taku bede enu mallu mehkeishu kokar tu u. ifrez-

glasam od u. Ko-

ti

glas od u napov' ifrezlie; kader je pak tu v pres glasnika, taku bode taistu kokar per tih latinzah iirezhennu, kokar vas inu ne Fas.

hennu taku is uapov' kar v'marjem, zellu

mehku ,

da

se

W.

w .

X.

x.

W .

nemshkim

Tu

w .

inu

X.

iirezhennu.

x.

bode

kopar

v'

y-

Tu

y

vela v'selei

dov'gu

kokar

tu

v'sakokrat

iirezhennu,

i,

inu

inu

bode

bode

v'

ti

treki

pershonni edyniga shtiveunja

tiga

trekiga

prehodisha

shpoganu,

kokar:

on lubtj ,

Tu

Z

nemshkim

011 fpy ,

on

Z.

nossy.

z.

z.

bode

ifrekhennu.

v'selei

oistru kokar

v'

zh .

öifi fo

zh.

f öio baö beutfclje Sfcfj r

uttb fa$t man Sfdjer&erg, zhernizhka gorra.

 

§.

III.

€img e

Regeln

für

baß

£efett.

Scfctt Ijeifiet, gebrückte, obet? gefdjriebene SBörter pifettb, tut!) »erfftinbiicJj fo jjafjet fagen , wie fte gcbruilf , ober gefdjrie&en jtnb. 55ian mu§ aifo Sntc&fra&en erffiidj itt bie ©viiöstt, fyttnad) £>ic ©tjfbctt itt bie 2Öorte, tmb cni>iic§ctt bie 2£orfe itt gattje fJic&c uacfj ber SKcgci ättfammenfeeen, utt& bie jufatttmeni gefcsictt 3Botie affo auöfpre^en, unb afcfeßen, oie flc ju'fßmmettgefeßet roorben ftttb. j ) 2>a?jere muß matt iDiffett, ba§ Sitt <&db(tfoiv ter für f>$ ober audi) mit eittem, ober meftrerett Sftttiaufcrn eine ©tji&e machte,rocfcfjeauf ein; mal au3gefpro$eitroerbentnttf, a(3: na auf, nas uttö.

2) (Sitte, ober mefsrere ©'i)f6ett utacfjen eitt

2öort au§ ; bie 2Borfcr aber ftnb gereifte

SJicnfdjen angenommene Seiten, jvpburdj (Sie iijre inneren ©ebanfen auSbrucfeu fönnen.

3) £iefe SBorier ftttb entoeber SBurjek SSörter , wie £euratijctt , @ut , ober fte ftnb iufömmenäefeßtc SSerier, nue $erljeuraiijen,.

t>ott

l

Tu

Zh

vela

zh.

tulku,

kokar

tu

nemshku

ffdj, iuu

se

pravy

zhernizhka

gorra,

 

§.

III.

Nekatere

Varstishe

fa

bramije.

Brati se pravy , pertisneue , ali lapisaiie besede gredozli, inu iastopplivu taku sem- kai poveidati, kokar so taiste pertisne- ue . ali lapisane. Se morejo tedei parvizh te zharke v' zharzhve, pokler te zharzh- v e v'besede, inu faidnizh te besede v» zellu govorjennje po varstishu v'kuppostaviti inu te v'kuppostav'lene besede talcu ifre- zhiti, inu rasstaviti, kokar so ble taiste v'kuppostav'lene.

i ) Parvizh se more veideti, da en sara- moglasnik samm od sebe, ali is enim, ali is vezli v^upglasniki eno zharzhvona- redy , katera more na enkrat ifrezhenna biti , kokar: na , nas , nad. 3 Ena, ali vezh zharzhvy naredijo eno besedo, te besede so pak gotove fnamje od ludy gorvTete, skus katere ti ludi svoje lnotreinne misle na fnannje vundajo.

3) Lete besede pak ali so korrenniuske, kokar fhenniti, dobru, ali so pak vkup- postav'lene , kokiir ofhenniti, dobrovola y

CBufwiöig; mithin muffen bie jitfammengefe^ tett eben affo bucfjfiabiret, abgefönberet unb auS= gefprodjen werben, wie bie Söurjefwörter , p m iöegfpiei: 58er = fje^ 1 ra ; tfjen , @ui; wii = iig.

swifrfjen ¿we^en ©eibff=

läutern wirb aUjeit ¿um foigettben ©eibffiau:

4) 25er Sttitiauter

ter gefprodjett, aiö: na-re-dim , ma^en , gre - dem, ge = fjen.

SBenn jwet» trennbare OJiitiauier jwifdjett iwet>en (Seibffiautern fieljen , fb muffen biefe trennbare Sttitiauter t>on einanber getren= net werben, ai3 stop - päm , tret - ten, par- ram , treu; neu.

6) Sßenn jwet»,

ober mehrere untrennbare

Sttitiauter awifdjen ¿weg ©eibftiaufetn fielen

fo muffen biefe alle, wo einer {jin, aifo aucij

bie übrigen gefprocfjen werben, aiö:

fhiz-z a bie 9tten = ge, fhenn-ske , weib = fi; dje, if- re - zhenn, ge; fpro = djen.

7) QJon benen eingefdjobenen, ober auöges ia(Tenen Budjffaben ¿ff feine befonbere Diegei, att bie einjige: wenn ein SSudjffab auSgeiafc fen wirb , fo madjt man ein ©tricfjei auf bat» QBort, aliwo ber QSudjffab auögebiiben, a B :

s'taboi , anftatt is tabo i mi t bir , 'mor'm o , an= ftatt moremo wir muffen, on je dob'r anftatt on je dober, er ift gut.

mno -

t a ka tedei maresh ty te vk'uppostav'leue rav'nnu taku pozharzhuvati, rasstaviti, inu ifrezhti? kokar takschne korrenninske be-

sede 5 h'rafgleau: o-fheii-ni-ti, do-bro-voln. 4) Ti v'kupglasnik med dvema sammo- glasnikama bode v'selei h'timu perhodni- mu samoglasniku ifrezheun, kokar: na-re- dim , ma= djeit; gre - dem , ge = jjett.

5)

Kader

dva . raflozhliva

v'kupglasnika

med dvema sammoglasnikama stojita, taku moreta tista dva raflozhliva v'kupglasni- ka vunder nerafn raflozhena biti, kokar :

srop-pam, par-ram. 6) Kader dva , ali vezli neraflozhlivif» v'kupglasuikov med dvema sammoglasni- kama stojy taku morejo v'si taisti, kam. mer edu, tai tudi ti drugi perrezhenni bi- ti •> kokar: mon - fhiz - za. fhenn - ške. if-re-zhenn.

7) Od tih noterv'teknenih, ali vun- spushennih zharzhov , ali zHark n y noben- im posebnu varstishe, kokar tii sammue- dynu , kader je ena zharka vunspushenna, taku se ena smugza nad toi besedoi napra- v y , is katere je ta zharka vun ostalla, kokar: s^taboi, namest is taboi, mormo namest moremo, an je dob'r namest on

je

dober.

b

, 8

3wei)ter

SfjetL

Sßoit bev

Sonrtmeffun ^

2Die Sonnmeffung ift eine £unft, weidje

lehret einem ¿eben ©el&ftfaufer, weiter eine

©tjffe'e onsmac^ei, Den gestrigen £onn , ba3

ift , bie gehörige ¿Tütse, ober i'änge im

fpredjen juge&en , o& baS SSBotf futj , obet

iiuöäufpreiöen fege.

§.

J.

Renten »

(Sin Sifjent, ober ^unbtcmn ift eine Ste* fjung ber ©giften eniweber lang , ober futj , wie: jest parräm idj trenne, jest stöppäm

idj trette, bie etfte ©gl&en ift fang , bie ¿weg;

©oidje unnotf>wettbige 2ifj?nfe »er;

wirren ben Sefenben mefjt , afö ffe ifjn bc- leßen; betttt, fönnc» anbete ©pracfjen meiftenö burdj bie einfache , ober »ieifadje 93?iffiauter iijre ^urje, ober Sange p erfennen- g?&?n, warum nicfjt audj bie wenbifd&e ? bie 2Benbett werben alle Slfjenie leicht enteren, au-fet

te ift fur^.

bem

Drug i

Raf d

el l

Od

Glasamirrje.

Ta

glašamirrya

je

ena.

v'metnost,

ka-

tera

vuzhy

enimu

v'sakaterimu

sammo-

glasniku,

pravi

kateri

eno

spodobni glas,

zharzhvo

tu je ,

to

naredyj

ti

spodobno

kratkost,

ali

dov'gost

v'

frekanju

dati,

ali

se-

more

ta beseda kratku ,

ali

dovg u

if-

rezhti.

i

I.

Odklukk

tigabesedniga

favyanja.

Ena besedna klukka , ali favyanje je e- nu potegnenje te zharzhve ali na dov'gu, , ali na kratku, kokar: jest parram , jest stopam; ta parva zharzliva je dov'ga, ta druga je kratka. Takslmili nepotrebnih klukk imuttijo tiga brav'za vezh kokar poduzhijo ; fakai , famorejo druge freke narvezh skus tiga edyniga, ali vezhzetniga v'kupglasnika svojo kratkost, ali dov'gost na fnannje dati, fakai tudi ne ta slovennska ? ti .Slovenfizi tvegajo lahek vsih takshnih besednih klukk rafn

cittjigett fut^cst Sífjcnt ñbít v' , weí:

cfjcS trn Síugfprcdjcti eíttettjjaíktt fitrjett u ?outt auStitadjeí.

bettt

§•

II.

lltit citte ge un fíe SottttmefTttttg bcc <S'cff-fr=

íauíet ¿u frefHtnmett, ift für aümaí notlÚ mttbig ju iDifíett, ba$ aílc fü«f ©cí&ffíatsíet a. e. i. o. u. Fut'j, obct íattg fctjtt fonnen, ttadjbeme foft^e t?or ©pí&ett fichen ; fíe^ef foícfje ttitt »or eittem etttfaéett 9}?¡ííatttcr, fo wer&ett fíe fut?¿. auégefptocFiett; ffe&ett foíc^c abet tov ¿»e^ett ober tncfjtetu 03ítfíou= íeru , obct? attcfj »or bettt j , fo mug ¿m 9Bett; í»tf<$cn bie (rníbe (á)on íang attogefprocfjctt »»etbett, aíé : perblifhe m attttafjett; bie etfíe ©'pí&e ift íattg, roerí bret) OTiitíautev rbl , í>ie jweníe ift aucf> íattg , n>eií jnset) 93ítííau^ ter fh , ttttb bie britíe ift f'urj , n>eií ttut eiw eittfadjet SJíiíííautec m fteíjet:

§•

IIL v

y giíí itit aBettUif^eu jebe^eií fút bett

©elbftíauíet i , witb a&et bemtocfj aKjeií íattg auSgcfprodjett, e$ fte^e roo e$ wolíe., Dotr eittett ober nte^efctt Sttiííautertt, ittt 2íirfa¡tge, itt i>et OJíiííe oí>er gttbe be$ 2Borte§, aB :

hudobya , ^oé^eit; pyazha, ba¡3 ©eítanf;

pravy ,

er fageí.

fffr

2 I

te sammuedyne klukke zhres tu v*, kate- r u v' ifrezhennju eno polovizzo kratkiga u glasa naredy.

§.

II.

resnizhno

glasamirro tih sammoglasnikov odlozhim, taku immash veideti fa v'selei, da so v'si pet samnjoglasniki a. e. i. o.'u. sammi is sebe kratki, ali dov'gi, kokar oni v' zharzhvah stojijo ; stojijo takshni le pred enim edynim v'kupglasnikam , taku so

oni kratki viirezhennju; stojijo takshni pak pred dvema, alli vezh v'kupglasnihami•> ali tudi pred timu j. taku se fhi more ta zharzhva v' slovennskiin na dov'gu ifrezh-

t i ,

Da

palc jest

vunder

tebi

eno

: perblifhem; ta parva zharzhva

je dov'ga , fatu kir triji v'kupglasniki rbl. ta druga je tudi dov'ga fatu, kir dva v ' kupglasnika fh , inu ta treka je kratku fa-

t u ,

kokar

kir

je

le

en

edyni

§.

v'kupglasnik

m.

III.

Tu y vela v'selei fa eniga samoglasnika v'slovennzkinu taistu bode v'selei dov'gu ifrezhennu, nei stojy taistu kir hozlie pred .enim ali vezh v'kupglasnikami, v'sredi, v'fazhetku, ali na konzu besede, kokar; hudobca, pijazha , pravij.

©ritte t

yti l

58ott

btv

SBot'iforfc^uttg.

$ie 2J}oriforfci)ttttg ifi eine ßunft, tvädjc iefyret ein jebcS Söoci ä« erfennen, fci&cö ricfjtig t>ott eittöttbc? 31t unietfdjeibett , ju be- ttettttett, at'äuieiien , rti^uaubeten unb fl&jureatii i>eiu. Um biefe SBottforfcfjuug tc<f)t ¿u ßjf* fett, ftnb foigeube adjt £&eiie $u fcep&adjictt itämiidj:

^

i .

Sfetturoott,

2.

gurtüori.

3.

Bertrooct,

4.

Sttifieinwf.

6.

9?e&etwoti.

7. 3nnfcf>ettrcorf.

8. Siuberootrt,

@rftc S

.fapiffl .

SSott fcem 9termn>orf.

Gitt Ucnnwott iftr mit jüefdjett man etroad nennet ober feine imteriidje ©ebanfen ¿u t>cv- fttj&w ai$: ©pit, Seufdj, Srbe; uui> bie;

Trek i

Rafdell.

Od

besedeveidnosti.

Ta

besedeveidnost

je

ena

v'metnost

vs'akatero besedo poiiia-

t i , taisto prav' raflozniti, immenuvati, od

katera vuzhy

eno

pellati,

.preobernati,

inu

pregybati.

Inu

taisto

besedeveidnost

prov'

fastoppiti,

se

more na

osm

stav

vanzhati ,

namrezh:

na

•'

1. Immennsko

besego.

2.

Namestilo

besedo.

/ 3 .

Zhasno

besedo.

4.

Sredlivo

besedo.

5.

Predbesedo.

(,.

Srav'nnbesedo.

7.

Vmesbesedo.

g.

Veflivo

besedo.

4

Parva Stava,

Od

te - immennske

besede.

Ena immennska beseda je , is kateroi se kai immennuje, ali na fnannje da svojo fnotreinno mislo, kokar: Bog. Zhlovek.

,Sem-

biefeS ifi enftuebir eitt eigenes ^ennmert, mit

weitem man eine geroiffe ^erfon ober eigene

gewiffe ©acfjejtt Perftefjen gifcf, aiö 5er Paul ,

¿>ie 6'taöt ^aybad), TOten unb bergieidjen;

aber ein gemeines 9ienttn)ä?ri f mit tveldjem ei=

ite gemeine $erfon ober ©adje 31t »erfief>ett

_ ifi ,

af t : fcet £err ,

6et* (Eifcf>, bau Kall?.

Ein foidjeS ^ienrnporf ifi in ber Siebe enf=

roeber ein fjauptnemmort, roeidfjeS für ji'cf> felbfi in einer fftebe fielen fann , aU : ber

<£>err, bie

grau ; ober e$ ift ein 3ev»ort ,

ttKidjeä in

einer Siebe für fidj feibft nfc&t ftc*

Ijen fann, fonbertt aff^eii mit einem anbertt itt»eret»3 geftimmet werben um§, aB : fd&ön, Stög, mächtig 4 u. f. t».

ä.uiptwort {>ai Pier (£igcitfdjaftett>

aH:

1. 2>aS ©cfdjfcrfjf. 3. Sie Bat)f.

3. Sie

4, 3)ie W&änberwng.

(5nb«ng.

 

§•

I.

<£sn

Hauptwort

fyat

nur

ein

@efdjfecf»i$5

tvori' itac^ feinem ©efdjiedjie; ein Sielrot t

<t£>er 5at ai(? bm; @cf$ie$ter,

mit benen fei«

5**

Itjg

Semla; le tut a beseda je ali ena last- * na /beseda, is kateroi se lastna gotova-

pershonna; ali lastna gotova rezh na ihan-

jije

da, kokar:

ti Paul,

tu meistu

Lublana:

Dunaje-> inu takshné; ali jepak onasploh- liva immeñska beseda; is kateroi se ena

' f bzhinska pershonna, ali rezh na fnañje da, kokar: ti Gospod, ta mifa. tu tette. Y'govorjennju je ena takshna immeñska beseda ali enna Sammustojozha imenska beseda, katera v'enimu govorjennju sama is sebe famore stati, kokar: ti Gospod, ta'Gospa; ali pak je ena Perstav' liv a be- seda , katera v'enimu govorjennju nafa- more samma is sebe stati, temuzh more v'selei is enoi drugoi perennazhena biti, kokar: lep. velk, mogozh , inu taku dellei.

beseda immade

Ta

Sammustojozha

4 lastnofti

kokar:

 

j.

to

Rodovinno.

 

Z.

tu

Shtivillu.

3. ti

Is'hod

4. tu

Pregybalshe.

 

§.

I.

-

.

Ena

Sammustojozha

beseda

immade

le

eno

stav'liva beseda pak immade vs e tri

rodinsko

besedo

per

sebi;

ena per~

rod-

fccä aUiät bewiftimmen ift, aB : £>et König, £>ie Königin , Königreich , 6er groffe £err , 6ie gtoffe vfrau1 ¿>¿3 groffe Kin£>; fof= cfje ©efcijedjiSttioriiein raffen bte SSenbeu gar oft raegen bet jfßrje , ober oft aucf> meiert ber Bkriicfjfcif an$; mit einem SBortc, biefeS ©efdjiedjfSroöcticin ifr bet) benen SBenbett nidjt fo noi&wenbig, wie fet) bitten &euffcfjen.

§•

II.

S^Ie n finb Bei benen 2Öenben, wie bei be= nen ©rieben btet), namiidj: bie einfaetje

, toefdje nur eine @a$e,

aiä : ber

bie 3tt>eyfÄci)e, weiche nur jrcet) Öacfjen, als :

bie grcet) Könige, nnb bie vieifitcfje ober mel)= rete gai)I, roeicfje ntefjr, aiö swet) ©ac^en flttbeutei, a(3: bie Könige bet 2Dcit.

3He 3Benben

§.

III.

iyabtn 7

Änötiiigen ober

gange ha) benen Si&änbctungen in ifjter ©pta-

dje, rceicfjeS nicfjtö (tnbecä ift t eine 53er=

«nbetung ber legten (Stäben beä 2ßort3 ,

«ndj eecanbcftt fte ifjrc ießten @t)i&en weit tnefjr

afö bie Senilen , nnb foTc^e »eranberung bet'

ießten ©pi&e wirb eine /finimng, Siegefaii,

^

1

27

vine 5 is katerimi more ona v'selei peren-

nazhena biti, kokar : ti Krall, ta

Krallizza,

\tuKrallestvu:'ti velki Gospod,

ta velka

•l

; takshue rodinske

besedize spustijo ti Slovennzi zellu dostikrat vun favoll kratkosti,all tudi dostikrat favollo Lepotte; is enoi besedoi; ta rodinska be- sediza ny taku potrebna per slovenuzah, kokar per nemzah,

, Shtivennje je per tih 1 slovennzah, kokar per tih garkah troinnu, liamrez: tu Edinu, kateru le eno sammo rezh, kokar ti Krall; tu dvoinnu kateru le samme dve rezhi , kokar: ta dva Kralla ; inu tu vezhmognu, ali vezhshtivennje, kateru ve zli , kokar ' dve rezhi pomenny, kokar: ti Kralli tiga sveita.

Gospa,

tu velku

Ottrok

§•

H-

§•

JU .

T i Slovennzi immajo 7 is'hodov te fa- idne zharzhve per tih pregybalshah v'sVoji 4 Sreki, kateru ny nizh drugiga, kokar enu pregybanje, alli preobernenje te faidne zharzhve ene besede kateri veliku vezh pregyblejo' svoje faidne zharzhve tih befed, kokar pak ti nemzi ; inu enu takshnu per- gybanje, alli preobernenje l e faidne zharzh-

28

g»;

I^ffg

obet

foigenbe.

ítuígang

geitentret ;

utt&

beteti fïttb 7.

i .

Snbuttg, ober

bet U'ettncp.

2.

©ttbrntg, o&er bet ÏOefTen&e.

3.

(£ttbung, ober-Dec

(Beter.

4.

ßrttbattg, ober ber 7íttíl«ger.

5.

Sttbung, ober ber Bemitleibcr.

6.

ßrttbuttg, ober ber £cyreoI;net.

7.

Snbuttg, obet ber STittgefelier.

§.

IV.

gauptai>«nbetungen fiabett bie SBetîbett mit-

btet» ttadj ber Bafjí ber ©efcfjíedjtcr, ob»jolj=

lett mejjt SSepfpiefe beten Sifcattberuttgett fttib ,

ttadj weldjett fltte 4?rtupircöttet a&geattberí nsetï

bett müflett.

ÉErfte

5Cbátt5erun g

gut /ene £<Juptn>örfer mattttitafjen ©efe^recÇ- teö , weiche i«„ber ¿nmjíett Snbuitg naágefien in a,

1. bet

•£>err.

2. bes

•Gerrit.

S&—1.

i&z

' ve bode ishod

,

all

pregyb

immennuvanu;

Inu taistih je

sedm nastoppijozhih.

i .

is'hod,

alii

immennuvcw'z.

а.

is'hod,

alii

zhigcivav'z.

3.

is'hod , alii

dajcw'z.

-4. is'hod,

alii

tofhuvav'z.

5.

is'hod,

alii

pomilluvav'z.

б.

i'shod,

alii

perstcmnuvav'z.

7.

is'hod,

alii

fdrufhuvav'z.

 

§.

IV.

.

pregijbalshe po shtivennju te rodovinne, da si. rav'nnu je vezh takshnih rasgledkov tih pregybalsh, po katerih morejo v'se poglavitne immennske besede pregybane biti.

poglavitne

T i

Slovennzi

immajo

le

tri

Parvu

Pregijbalshe.

»

c Sa taiste

poglavitne

immennske

besede

hiofhke rodovinne, katere v'timu drugi-

mu ishodu vungrejo

v'enu

a.

P

a r v

i

Edynu

is'hod.

i .

ti

2.

tiga

3.

tima

Rasgledk .

shtivennje.

gospod —

gospod

a.

gospod

u.

3 o

ST*

m g

 

(BixWUQ.

4.

bett

-Ocrr«.

f.

ob«

£err.

6.

Det> bejtt

4?ert«.

7.

mit bern

£err«.

 

gmyfadje 3?<*i>l.

 

1.

i>te jmee«

«£>errett.

2i

ber ¿wee«

,

«£*rre«.

3.

be« ¿weene«

4r>erre«.

4.

i>ie jnjee«

Herren,

f.

oifjtjwee«

ȣ>eerett.

6.

Det) Den ¿mee«

beeren.

7 .

mit

be« iweettett -^erre«.

Vicilfacfce

 

1

.

bte

£erte« .

2.

ber

4>.'tre«.

3.'

betten

beeret».

4.

bie

^)ertett.

 

0 iijr

Herten. *

*

6.

&et> bette«

«g)errett.

7.

mit bettett

/^errett .

Hilter biefeö Sepfpiei geijett alie gaupttvovfet mättnli&;W (frefdjiedjtetf, reelle in ber

gn)cr»fctt (Jnbuttg in ein a attSgeljett tittb rnufj'e«

alle tote ber

£cvt a&geättbert werbe«.

m

 

is'hod.

 

4.

tiga

 

gospod

a.

o

t y

gospod

6.

per

timu

gospod

—u,ali: i.

7.

is tim

 

gospod

am.

Dvoinnu

shtivennje.

 

1.

ta

dva

gospod

a.

2.'

tih

dveh

 

gospod

ov .

3.

tirna

dvema

gospod

ama.

4.

ta

dva

gospod

a.

o

v y

dva

' gospod

a.

6.

per

tih

dveh

gospod

1 ah.

ama.

7.

is

tima

dvema

gospod

 

Pezh

shtivennje.

I.

ti

gospod —

i.

а.

tih

 

gospod

ov.

3.

tim

gospod

am.

4.

te

gospod —

e.

5.

o

v y

gospod

i.

б.

per

tih

 

gospod

ah.

7.

is timi

gospod

ami.

Zhres

tudi

rasgladek"

grejo

v'se

pogla-

vitne sammostojozhe immennslce besede

mofhke rodovinne, katere v' timu drugi-

mu is'hodu v'enu a vungrejo, pregybane kokar gospod.

inu

bodejo

 

I.

2fustml;me.

 

4?ict>ott mtfi? aušgenommcn

baš

,

b?v

Sag ,

viefeS

fjai etwa3

anbetS,

afš :

i

Grtt»

bung

be? Sag , t i

dan, all i

den .

2 .

beS Sage 3,

tiga

dneva, alli dna.

3. bentSage, timu

dne-

v u ,

aH dnu.

4.

bett Sage,

ti

dan,

ali

den.

5

.

o btt Sag ,

o

t y

dan,

al i

den.

6. Ge^bem

Sage,

per

timu dnevu,

ali

dnu.

7,

SOiit bettt

Sage,

is

tim

dnevam,

ali

dnam.

 

3tt>eyfaci;e 3<xi)I.

 
 

1 .

bše

awet) Sage ,

t a

dv a

dneva,al i

dna.

2.

bet

jroe^en

Scigen,

tih

dveh

dnevov,

ali

dnov .

3.

ben

5i»et)en

Sagen

,

tirna

dvem a

dnevama,

alli

diiama.4 ,

 

bic

¿¡ucij

Soge,

ta dva dneva,

alli dna.

f.

o if)i' jroet)

Sage,

o

v y

dva

dneva

ali dna.

6.

f>e^ bett

jrcetjen

Sage«,

per

tih

dveh dnevah,

ali

dnah. 7 . ta it ben stvepett

Sagen ,

is

tirna

dvema

dnevama, ali

dnama.

"Pieifacfje

 

1.

bie Sage ,

ti dnevi,

ali

dni.

2.

bet Sa*

ge ,

tih

dnevov ,

al i

dnov .

3.

ben

Sage« ,

tim

dnevam,

alli

dnam.

4.

te

dneve

ali

dne.

<). o if)v S5ge',

o

v y

dnevi,

alli

dni.

6.

£>et> be« Sagen,

per

tih dneva,

alli

dnah.

7 .

mit

ben

.Sagen,

is

tirni

dnevami ,

ali

 

L

Vunvfetk.

*Vun

is

tih

bode

v'feta

ta beseda

dan,

a llx" den 5 letuti

immade

kai

dergazhi s ko-

kar:

is'hod

ti

dan,

allí

den.

2.

tiga

dneva 1 ali

dna.

3. timu

dnevu,

ali dnu

4.

ti

dan ? ali

den.

o % ¿/ara.

ali

¿/m.

6.

pef

tiwM dnevu,

ali dnu.

7.

is

tim

dnevam,

ali

iteam.

 

Dvonnu

Shtivennje-

Tíí

í/i'a dneva,

ali dna.

 

2.

tih

dveh

ilnevov,

ali

dnov.

3* tima

dvema

dne-

vama

,

ali

dnama.

4.

te

í/u» rfwg-

ali

rf««.

o 'vy dva dneva,

aH dna.

6. per

tih

dveh dnevah,

ali dnah.

7.

¿j

tirna

dvema

dnevama,

ali

dnama.

 

,

 

Fezh

Shtivennje.

 

Ti

dnevi,

ali ¿/»z.

2.

tih

dnevov ,

aH

dnov.

3. tint

dnevam,

ali dnam.

 

4.

dneve i ali dne*

j>.

o

vy

dnevi-,

ali

itež.

6. jagr íí'A dnevah,

ali

í/ma/z.

7.

¿r £¿m¿

dnevami,

ali

dnami.

II. %u$nc$)mt.

S a š SQot?£ Si»6, fatttt tn jvenbifc&ec ©ptadje

iit bet eittfadjen 3<t5i forcofjf mattttft^ett

a B uu=

geroifcen ©efdfjiedjteS fet>n; in bet ¿rcepfad&ett unb tneifacfjett Bril aUt ift e$atl$eit beS mattti= iid)(tt ©efcfjfcdjB «tti? n>itb flifo a&tjeanbeti:

'2?tt ž>ct etnfac^ett 3'aI;T.

t

 

i .

(£nbung baš

$inb,

ti 5

ali

tu

ottrok.

2.

beš -ftinbeš,

tiga

ottro-ka.

3.

bettt

.fttt=

¡>e, timu ottroku.

4.

bas

i^inb, tiga

ottro-

ka,

ali

tu

ottrok.

o bti^ittb,

o

ty

ot-

trok .

6.

bet) bem

inbe , per tim u

ottroku .

7.

mit

bern iiinDe, is tim

ottrokam.

 
 

¡jf:t

t»cti Stt>cyfa.(iieu

 
 

1.

gnbung

bie

¡¡n>et)

.ftinbet, ta

dva ot-

troka. 2, bet jreetjctt j?inbetn, tih dveh ot- trok. 3. bett ¿reetjen j?inbent, tirna dvema ottrokama , obet ottrozzama. 4. bie imet) 3?i>.:bet, ta dva ottroka. <;. o ifjt jroet)

žet ,

5?ittberrt, per tih dveh ottrokah obet ottroz-

zah .

dvema ottrokama obet

o v y

7 .

dva

ottroka .

6.

bev> ben

jroetjett

mit ben ¿merjen

^inbetn , is tima ottrozzama.

»ielfac^en 3<*f)T.

1.

Snbung bie

ftmbet,

ti

ottrozzi .

2. bet

ifinbet ,

tih

ottrok .

3.

ben

ffittbevtt,

tim

ot-

IL

Vunvfetk.

Ta beseda ottrok, fna pefslovennzah takti

dobru

biti, v'tim edynim shtivennju; ali v'timu dvoinnimu , inu vezh shtivennju more v'selei mofhke jrodovinne biti, inu bode taku pregybanu.

rodovinne

mofhke kokar

negotove

F'timu

edynimu

Shtivennju,

i

.

ishod

ti,

ali tu

ottrok.

2. tiga

ot-

troka.

3. timu

ottroku.

4.

tiga

ottroka,

ali tu

ottrok.

f.

o

ty

ottrok.

6. per

ti-

mu

ottroku.

7.

is

tim

otirokam.

 

V'timu

dvoinnimu

Shtivennju.

 

i

.

is'hod

ta

dva

ottroka.

2.

tih

dveh

ottrok.

3. tirna dvema ottrokania.

4.