Leto LXXIII, st.
100 Holtnln« plačana » fotovtaL *
Ur»lnlAtv« U uprav«! Ljubljana
Kopitarjeva Telefon U-M-M U.
Mesetoa aaročnlna II Ur. - Cek.
r*& L j u b l j a n a 10.65« u naročnin«
la 10.89» u Inierat«. Izključno »a
•topatvo ta oglaae U Italije la
Inosamatvai UPI B, A. UUana
Bokopltov aa Tratama
Erbitterter Kampf im Berliner
Regierungsviertel
Feindliches Vordringen beiderseits des G a r d a - Sces.
Aus dem Fiihrerhanplquartier, 2. Mai.
Das Oberkommando der VVerhmar.ht gibt
bekannt:
An der Spilze der heldenniiitigen Ver-
teidiger der Reichshauptstadt ist der
Fiihrer gefallen. Von dem- Willen bo-
seelt, sein Volk und Europa vor der
Vernichtung durch den Bolschevvismus
zu retten, hat er sein Lebon gcoplcrt.
Dicses Vorbild. getreu bis zum Tode,
ist fiir alle Soldaten verpilichtcnd. Dio
Reste der tapferen Besatzung von Berlin
kiimpfen im Regierungsviertel in ein-
zclne Kampfgruppen aufgespaltcn, erbit-
tort weiter.
In Meeklenburg driingt der
Feind unsere Truppen bis zur Linie
Neu — Ruppin —-Miiritz—See—Rostock zu-
riick. Jagd- und Schlachtflieger verbiinde
griUen mit guler Wirkung in die Kiiiupfe
mit den Engliiiidern und Kanadiern in
den bisherigen Schvverpunkten an. Unter
Einsatz tveiterer Verbande griff der Ge-
gner aus seincin Briickenkopf L a u c n -
b u r g nn und govann mit vorausgeivor-
feuen Abteilungen den Baum nordwest-
iich M i) 11 n. Aus dem Briirkcnkopf siid-
iistlich B o i z e n b u r g stiessen ameri-
kanische Panzer bis S c h w c r i u vor.
Iu Sachsen verhielten sich die Ameri-
kaner weiter!iin ruhig. Sie setzteu sich
am Fichtel—Gebirge einige Kilometer
nach Westen ab. Die 7. amerikanische
Armee trat im oberbnyrlschen Raum
zwischen G a r s c h i n nnd F r e i s i n g
zum Angriff nach Siidcn an. Im Stadt-
kern von Miinclien halten erbitterte
Ogorčen boj v berlinski vladni četrti
Sovražnikovo napredovanje na obeli straneh G a r d a .
Fiihrerjev glavni stan, 2. 5. Vrhovno
poveljstvo oboroženih sil javlja:
Fiihrer je pedel na čelu junaških bra-
nilcev nemškega glavnega mesta. Prežet
volje rešiti svoj narod in Evropo pred
boljševiškim uničenjem je žrtvoval svoje
življenje. Ta zgled zvestobe do smrti
obvezuje vse vojake. Ostanki hrabre po-
sadke Berlina sc ogorčeno borijo nada-
lje v vladni četrti, razdvojeni • posa-
mezne bojne skiipine.
V M e c k l e n b a r g u je potisnil so-
vražnik naše čete nazaj do črte N e u -
Ruppin-Miiritz Sce-Rohstock.
Oddelki lovskih in borbenih letal so z
dobrim učinkom posegli v boje v Me-
klcnborgu.
V severnozahodm Nemčiji se nada-
ljujejo na dosedanjih težiščih boji z An-
gleži in Kanadci. Z uporabo nadaljnjih
oddelkov je napadel nasprotnik iz svo-
jega mostišča L a u e n b u r g ter je do-
segel z naprej poslanimi oddelki pod-
ročje severnozahodno od M 6 11 n a. Iz
mostišča jugovzhodno od B o l z e n b u r -
g a so prodrli ameriški oklepniki do
Schwerina.
V Saški so se Amerikanci nadalje
mirno zadržali. V pogorju F i c h t e l so
se odmaknili nekoliko kilometrov proti
zahodu. Sedma ameriška armada je pre-
šla na gornjebavarskem področju med
Garschinom in F r e i s i n g o m v
napad proti jugu. V mestnem središču
M i i n c h e n a se nadaljujejo ogorčeni
Odpor berlinskih branilcev
Berlin, 1. maja. K l j u b temu, da na-
padajo Sovjeti z vedno novimi oddelki,
so branilci Berlina tudi v nedeljo v
nepredstavljivo trdili bojih vzdržali
pritisk. Težko se boreča posndka drži
svoje postojanke med Weddingom in
Schonebrrgom ter med Belle-Alliancc
ter Aleksandrovim trgom ter Hum-
boldtslininom. Sovražni« je r v s e b stra-
ni zožil ta odporna področjn. Glavne
napade j e izvedel od Hindenburgove-
ga parka v AVilmersdorfu proti severu
in jugu ter od zapadno Inke proti ju-
gu. V notranjosti obrambnega obroča
so sc obdržale obrambne črte na pod-
ročju Friedenau - Gruneivaild - Ruhlefoen
ter Mnriafeld.
Borba je zadala sovražniku, ki
je napadal vedno s svežimi silama,
težke izgube. Nemški piloti se prebi-
j a j o k l j u b trdi obrambi do področja
nad mestom ter prinašajo posadki stre-
livo. Trdota napadov in odpora pa ne
popušča. Sedaj obstreljujejo sovjetski
bombniki protiletalske postojanke pri
zoološkem vrtu tor bunkerje v vladni
četrti s težkimi bombumi.
Nemški protinapadi jugozapadno in
južno od Berlina so prehodno razbre-
menili junaško se boreče nemško od-
delke. Sovjetske čete so s sveže, dove-
denimi divizijami napadle nemško sile
devete armade, ki so pritiskale s pod-
ročja med Zosscnom in Sprcewaldom
proti severu. N a d a l j n j i oddelki so se
zoperstavili dvanajsti sovražni armadi,
ki je prodrla na jugozapadu do nod-
vodja Potsdama. Obedve napadalni
skupini sta bili s tem prehodno potis-
njeni v obrumbo.
Tudi na severnonemški ravnini so
se bili v nedeljo težki boji. Medtem ko
so se omejevali Britanci med Emsom
in Wesero na krajevno omejene napa-
de pri Leeru in Bremervvordu so oja-
čili svoj pritisk ob mostišču Laucnburg
ob Labi. V varstvu umetne megle in
gostega zapornega ognja so zgradili
D U Poatfebflkt tel tottUb
Strassenkampfe an. Aus dem Raum R i e-
(1 c n vorgehcndo Krafte wurden ostlich
G a r m i s c h - P a r t c u k i r c l i e n abge-
schnlttcn.
In Oheritalicn driingt der Feind bei-
derseits des G a r d a- S c e s weiter nach
Norden. An den Gebirgsausliiufern nord-
lich V e r o n a wurdo er verlustreich ab-
gevviesen. Die Besatzungcii vou M a i -
l a n d und No v a r a verioidigon sich ge-
gen konzentrisehe Angriffe des Feindes.
Sprengboote der K r icgs -
m a r i n e versenkten an der siidfranzii-
sisehen Kiiste einen feindlirhen Kreuzer
und einen Bevvacher.
Zwischen Mur und Donau in der
Ostmurk hielt auch gestern dio Kampf-
pauso an. dagegen lebten die Kiimpfe
im Absehnitt N i k o l s b u r g - B r i i i i n ,
ivo wioderhoItc Angriffe der Sovvjets
zerschlagen vvurden, vvieder auf. Oest-
lieh Briinu erz\vang der Foind einen
tieferen Einbruch auf W i s c l i a u . Im
Kampfraum Miihrisch-Ostrau trieben dio
Sowjets einen starkeu Angiiffskeil nach
Nor<lwestcn vor und erreichten nach In-
besitznahme von M i i h r i s c h - O s t r a u
mit Panzerspitzen Wags!adt.
Nurd\vcstlich D r e s d e n durchbrach
unser Angriff nach Norden die feindli-
rhen Stellunsren und drang tief in das
sovvjetische Hauptkampffeld ein.
Auf der Frischen Nchrung versenkten
unsere Truppen 6 Fahrzeuge aus einem
soivjetischen Verband.
Bei Tage besrhriinkten sich die An-
glo-Amerikaner auf Jagdvorstosse und
Tiefangriffe im uorddeutsrhcn Raum.
poulični boji. Iz področja R i e d e n pro-
dirajoče sile so bile odrezane vzhodno
od Garmiscb-Partenkirchena.
V severni Italiji je pritisnil sovraž-
nik na obeh straneh jezera G a r d a da-
lje proti severu. Ob gorskih obronkih
severno od V e r o n e je bil odbit z iz-
gubami. Posadke M i l a n a in N o v a r e
se branijo proti osredotočenim sovraž-
nikovim navalom.
Rušilni čotni vojne mornarice so po-
topili ob južnofrancoski obali neko so-
vražnikovo križarko in 1 stražno ladjo.
Med M u r o in D o n a v o v Vzhod-
ni Marki je tudi včeraj trajal bojni od-
mor, nasprotno pa so oživeli boji na od-
seku M i k u l o v - B r n o , kjer so bili
razbiti ponovni sovjetski napadi. Vzhod-
no od Brna je izsilil sovražnik globlji
vdor proti V y š k o v u. Na bojnem pod-
ročju M o r a v s k e O s t r a v e so za-
bili Sovjeti močan napadalni klin proti
severozapadu ter so dosegli po zasedbi
Moravske Ostrave W a g s t a d t .
Severnozahodno od D r e s d e n a smo
prodrli z napadom proti severu sovraž-
nikove postojanke ter vdrli globoko v
sovjetsko glavno bojišče.
Na Frische Nchrung so potopile naše
čete 6 vozil iz nekega sovjetskega od-
delka.
Podnevi so se omejevali Angloomeri-
kanci na napade lovskih letal in naoade
v nizkem poletu na severnonemškem
področju.
tri vojne mostove, preko katerih so
prepeljali pehoto in oklepniške sile.
Čeprav so se nemške čete odločno
branile, je nasprotnik za približno 12
kilometrov razširil svoje mosličče za-
padno od Labe in prekopa Trawe. Pre-
hodna mesta vzhodno od prekopa pa
so bila nadalje omejena na majhnem
obrežni pas, ki leži pod težkim nem-
škim topniškim ognjem.
Ponovnemu močnejšemu britanske-
mu pritisku na spodnji Labi proti se-
verovzhodu odgovarjajo močnejši bolj-
ševiški napadi proti zapadu. Zaradi od-
ločnega nemškega odpora na področju
ccste Oranienburg -Neustrelitz -Anklam
ter ob Meklenburških jezerih je so-
vražni naval zadržan.
O b izviru Ilavele so v teku težki
obrambni boji. O b vsej južni obramb-
ni črti med Labo pri Neissenu in Mo-
ravsko ravnino se je položaj k l j u b
nemškim napadom ob Lausitzu in sil-
nim sovražnim sunkom v Moravski le
malo spremenil.
V južni Nemčiji in v kotlini Do-
nave skuša nasprotnik doseči z moč-
nimi silami svoje naprej potisnjene
oklepniške osti. Sovražni premiki so
bili zarudi tega manjši kot prejšnje
dni.
Večje napade je izvedel sovražnik
v gornji Svnbski, kjer so se združili
v gornji dolini Schussa sovražni oklep-
niki ter na področju južno od Augs-
burg-a. O d tu so napadali ameriški na-
padalni klini proti vzhodu v smeri
proti Isari ter v dolini Leclia in Am-
mere proti j u ^ u v gorovje. Nemški
zaporni oddelki in bojne skupine so
se zoperstavile naprej prodrlim oklep-
niškim krdelom. 7. uničenjem številnih
oklepnikov in s prekinitvijo zvez z za-
ledjem j c bilo zadržano sovražno na-
predovanje. Tudi v dolini Donave pri
Passnu so Angloameričani ie maio na-
predovali.
Prezident Rupnik vrhovni poveljnik
slovenskega domobranstva
LJUBLJANA, 2. maja. Z današnjim dnem je prevzel general Leon Rupnik vrhovno povelj-
stvo nad vsemi edinicami slovenskega domobranstva.
Slovensko Domobranstvo j c že
ob prvih početkih pred poldrugim
letom jasno pokazalo, da j e prava
ljudska vojska. V n j e j so se strnili
vsi sloji našega tnko trdo preizku-
šenega naroda v složni borbi za
lepšo bodočnost naše domovine.
Slovensko Domobranstvo j e bilo
zato pri srcu prav vsem, šc po-
sebej pa generalu Leonu Kupniku,
k i ga j e kot njegov ustanovitelj
dobrohotno spremljal in podpiral
njegov razvoj ter mu tudi kasneje
kot generalni inšpektor omogočal
komunizmu.
Ko sedaj prevzema gen. Leon
R u p n i k vrhovno poveljstvo nad
Slovenskim Domohronslvom, se go-
tovo vsa javnost, zlasti pa požrt-
vovalno Domobranstvo zavedata,
da j e na tako odgovorno mesto
Fiihrer je padel
Iz Fiihrerjevega glavnega stana javljajo, da je Fiihrer Adoll H i t l e r
v torek popoldne na svojem poveljniškem položaju v Reichskanzlci padci
za Nemčijo, boreč sc do zadnjega diha proti boljševizmu. Dne 30. aprila
je Fiihrer imenoval za svojega naslednika Grossadmirala Donitza.
Donifz nemškemu narodu
Berlin, 2. maja. Grossadmiral Drtnitz,
ki ga je Fiihrer imenoval za svojega
naslednika, je v noči na sredo govoril
preko padla nemškemu narodu. Njegov
nagovor jo imel naslednjo vsebino:
»Nemški možje in ženo, vojaki nem-
ške vojske!
Naš Fiihrer Adoll Hlller jo padel. Z
najglobljo žalostjo in spoštovanjem so
priklanja nemški narod. On je žo zgodaj
uviilel strašno nevarnost boljševizma ter
posvetil svoje življenje tej borbi. Oh kon-
cu tega njegovega boja in njegove ,ne-
spremenljive življenjske poti pa jo nje-
gova junaška smrt v prestolnici nemške-
ga Rcicha. Njegovo življenje je bila ena
sama služba Nemčiji, njegovo delovanje v
borbi proti holjševiškcmu potopu pa je
veljalo Evropi in celotnemu kulturnemu
svetu.
Fiihrer je mene določil za svojega
naslednika. V svesti odgovornosti pre-
vzemam vodstvo nemškega naroda v tej
usodnostni uri. Moja prva naloga je, da
rešim Nemce pred uničenjem po prodi-
Dnevno povelje nemški vojski
Berlin, 2. maja. Grossadmiral Diinitz
je izdal vojski naslednjo dnevno povelje:
»Nemška vojska, moji tovariši! Fiihrer
je padel. Zvest svoji veliki ideji, da oču-
va evropske narode pred boljševizmom,
jc žrtvoval svojo življenje in našel juna-
ško smrt. Z njim je preminul eden naj-
večjih junakov nemško zgodovine. V
ponosnem spoštovanju in žalosti pripogi-
bamo prod njim zastave.
Fiihrer mo je določil za svojega na-
slednika kot državnega šefa in najvišjega
poveljnika vojske. Prevzemam povelj-
stvo nad vsemi deli nemške vojske z vo-
ljo, da nadalineni borilo proti boljše-
vizmu tako dolgo, dokler niso rešeno bo-
reče se čete in več sto tisoč nemških
rodbin nemškega vzhodnega področja
pred zasužiijcnjem ali uničenjem. Proti
Angležem in Amerikancem moram na-
Položaj na bojiščih
Berlin. 2. maja. Položaj Izven nem-
škega glavnega mesla se jo ponovno spre-
menil. Deveta nemška armada, ki jo na
področju Liibbena je morala prehodno
prekinili svoje razbremenilne napade v
smeri proli Berlinu, ker jo osredotočeno
naradajo močne boljševiške sile. Zapadno
od tod boreča se armada je šo nadalje-
\,'..i s svojimi sunki proti Berlinu, ven-
dar se je morala prav tako braniti na-
pram silnim napadom z boka. Boljševiki
so skušali predvsem z uporabo močnih
oklepniških sil napredovati ob železniški
progi v smeri proti prekopu Rhyn, da bi
prekinili zvezo z nemškimi oddelki na-
haja joči m i se na področju južno od Ha-
vela. Kljub zelo močnemu sovražnemu
pritisku so pustile nemško čelo odprtino
ter itrvavo odbile večino sovražnih napa-
dov. Pri lem je omembe vredno, da ame-
riška a r mada na področju Stendnl-Tan-
germUnde ni prav nič poskušala podpreti
sovjetskih napadov.
Ob Labi pri Lnuenburgu se jo posre-
čilo Britancem pod varstvom umetne me-
gle in z zavarovanjem zračnega prostora
poslati na njihovo mostišče doslej dvo
pehotni in eno oklepniško divizijo.
Tudi pri Leeru, Oldeiiburgu in Dd-
menhorsiu so se izjalovili krajevno ome-
jeni sovražni sunki
Preig - Cena L Z
stopil mož, ki j o doslej vedno v
odločilnih trenutkih znal pozabiti
lastne koristi in želje in se brez
pomisleka žrtvoval, če ga je kli-
cala dolžnost. Zato v teh težkih
Nago vor generala Rupnika
Snoči ob 21. uri je imel prezident
general Rupnik po radiu tale nagovor
na Slovence:
SLOVENCI!
V teh za naš narod tn!.*n usoilepolnih
dneh sem prevzel v svoje roko vrhovno
poveljstvo vsoh slovenskih domobran-
skih ediuic.
S tem jo tudi s formalne strani izre-
čeno Slovenskemu domobranstvu vse za-
upanje in priznanje za njegov herojski
napor v tekli preteklega poldrugega leta.
Postali smo zaključena slovenska vo-
jaška enota s svojim lastnim poveljstvom.
Slovenski častniki, podčastniki, vojaki!
Vam gre v prvi vrsti zahvala za do-
sego trga odlikovanja. Vam, vaši krvi,
rajočfm boljševiškem sovražniku. Le za
dosego lega cilja se nadaljuje vojaška
borba. V kolikor in kakor doleo nas hudo
Britanci iu Amerikanci ovirali pri tem,
iin dosežemo la cilj, se bomo morali
tudi proti njim še nadalje braniti in bo-
riti. Angloamerikanci ne nadaljujejo več
vojno za svoje narode, temveč lo za raz-
širitev boljševizma v Evropi.
Zgodovinsko edinstveno je, kar pre-
naša nemški narod v tej borbi in kar
je napravila domovina. N' bodočih težkih
dneh našega naroda se bom trudil, da
ustvarim, seveda v kolikor je v moji
moči — znosne življenjske pogoje našim
hrabrim ženam, možem in otrokom. Za
vse to pa potrebujem vašo pomoči. Po-
klonite mi vašo zaupanje, vašo pot je
tudi moja pot. Obdržite rod in discipli-
no v mestih in na deželi. Vsak naj
izvrši svojo dolžnost. Lo tako bomo lahko
omilili trpljenje, ki ga bo bodočnost na-
ložila vsakemu izmed nas ter mogli pre-
prečiti zlom. t o storimo to, kar je v
naših močeh, nas tudi Bog po tolikem
trpljenju in žrtvah ne ho zapustil.<
daljevati z bojem tako dolgo, v kolikor
me ovirajo pri izvedbi boja proti bolj-
ševizmu.
Položaj zahteva od vas, ki ste že iz-
vedli velika zgodovinska dejanja ter si
sedaj želite konca vojne, da posežete
brezpogojno v borbo šo nadalje. Zahte-
vam disciplino in poslušnost. I^o z brez-
pogojnim izvrševanjem mojih povelj je
možno preprečiti zmedo in propast.
Strahopetec in izdajalec jo oni, ki se
ravno sedaj odtegne svoji dolžnosti ler
princ?«! s tem nemškim ženam in otro-
kom zasužnjenje ali smrt. FUhrerju po-
ložena prisega velja sedaj za vsakega
posameznika izmed vos meni. ki me je
Fiihrer določil za svojega naslednika.
Nemški vojaki! Izvršujte svojo dolž-
nost. sedaj gre za življenje našega na-
roda!«
Nemško čele so se prav tako odločno
zoperstavilo sovjel. pohotnim in oklep-
niškim oddelkom, odpadajočim v Mec-
klenburgu pri Anklamu in pri Krem-
inemi proti zahodu. Zaščitnice so varo-
vale premike nemških glavnih oddelkov,
ki so se utrdile na MecklčnburSki jezer-
ski planoti.
Na veliki obrambni črti med Labo pri
Meissenu in izvirom Odre pri Moravski
03travi je položaj nespremenjen. Nemško
čete so ob Lausitzu nadaljevale s svojimi
protinapadi tor uničile odrezano sovjet-
ske sile. Pri Moravski Ostravi so morali
boljševiki zaradi svojih visokih izgub v
prejšnjih dneh ponovno prenehali z na-
padi.
Stockholm. Londonski dopisnik lista
»Stockholms Tidningen« piše dobesedno:
>Svetovna konferenca v San Franciscu so
jo pričela s težko disharmonijo. Če še ni
nastopil odkrit razdor med Sovjeti in zn-
padnimi silami, je to edino lo zasluga
Edenovega kompromisnega zadržanja.
>Sunday Tiinesc piše: Zelo dvomljivo
je, ali bo pričakovani konec vejne izzval
slično veselje kot leta 1018. Pri nas vlada
nadalje mračno razpoloženje. Mnogo vo-
jakov, ki so sedaj v Nemčiji, morajo pre-
peljati na druga bojišča, kjer 6e inorajo
borili liadalie.
MAJ 1915
ČETRTEK
dneh vsi s tem večjim zaupanjem
gledamo v slovenske domobrance,
ki so že /. neštetimi krvnimi žrtva-
mi potrdili svojo zvestobo do do-
movine in naroda.
rnojii in vašim žrtvam.
Zahvaljujem se vam ia vaše dose-
danje hrabro zadržanje, ki je obvarovalo
slovenski narod rdečo smrti.
Pozi tam vas, da sedaj, ko nastopajo
najkritičnejši trenutki nuše borbe, na-
puete vse svoje sile in vzdržile la po-
slednji naval titovščine. Ni treba /.a
dolgo. 1/zu lomnih oblakov že prodira
žarko sonce naše svobodo.
Danes, ko stopam na čelo slovenske
narodno vojske Kol njen poveljnik, vas
zagotavljam, da jo ni sile. ki bi me
mngla odvojiti od vas, moji tojaki. Z
ramo ob rami bomu skupno premagali
sovraga in osvobodili našo celotno lopo
Slovenijo. — Pri tom nam llog pomagaj!
Ducejeva vdova je bila
aretirana
Ziiiioh. 2 .maja. Kot javlja švicar-
ski radio, je komunistična drhal are-
tirala v Ciimn Ducejevo vdovo tor
njegova najmlajša otroka.
Švicarski konzul žrtev
bombardiranja
Berlin. Kancler Švicarskega konzulata
je sporočil: Angleška letala so z razstre-
lilnimi bombami iu strojnicami napadla
grud Friodrlohsruh. na katerem jo vid-
no plapolala švicarska zastava. Švicar«
ski konzul je bil ubit, njegova žena pa
tako težko ranjena, da je kmalu nato
podlegla poškodbam. Razen tega so bili
ubiti 4 nameščenci graščinske uprove.
Generalni konzul ln njegova žona sla s«
med terorističnim napadom pravkar
vrnila s sprehoda s knezom Rtsmarrkoni.
Knez, in kneginja Bismarck sta ostala
nepoškodovana. Ostalo mrtvece še niso
mogli identificirati. Število žrtev pripad-
nikov švicarskega konzulata v Hamburgu
šo ni znano. O tem terorističnem na-
padu nn bivališče nekdanjega nemškega
kanclerja sta bili obveščeni nemški po-
slaništvi v Ilernu in Stockholmu. Reichs-
stadthalter Hamburga Gauleiter Kauf-
mann jo izrc-kel konzulatu svoje globoko
sožalje.
Komplikacije
okrog dunajske vlade
Ženeva, 2. maja. Imenovanje Kromlju
poslušne vlade na Dunaju je izzvalo po-
litične posledice. Ameriška vlada je po-
dala izjavo, v kateri pravi, da ne moro
priznati dunajske vlade, ki jo podpirajo
samo Sovjeti. S tem jo postal avstrijski
problem nadaljnji kamen spotike med
Združenimi državami in boljševiki.
Wachtler je bil ustreljen
Berlin, 2. maja. Na poveljo Fiihrerja
je bil, kakor jo radio včera| napovedal,
po prekem sodu ustreljen Gauleiter
\Vachtler, ker je pri približanju sovraž-
nika glavnemu okrožnemu mestu zapustil
svoje mesto.
De GauUovo časopisje zahteva
Pctainovo smrt
Ženeva, 2. maja. Kot je bilo že
javljeno, je bil maršal Fclain prednn
gaulističniui oblastem, potem ko je. iz-
javil, da se jo odzval povabilu guul-
lisličnegu sodišča, ki ga bo sodilo gle-
de sodelovanju z Nemčijo. D e Gaulle
je dal tnkoj zapreti sivolasega mar-
šala v neko trdnjavo pri Parizu, ki jo
sedaj čuvajo močne policijsko sile,
Gaullistično časopisje nurovno na
vse pretege srarnoli Potnimi tor zahte-
va njegovo smrt. V ostalem pu je. iz-
zval povrntek maršala med prebival-
stvom nemir, kor ima v Franciji še
vedno veliko število pristašev.
Belgijska prehranjevalna
politika
Bruselj. Belgijski prehranjevalni mi-
nister je dejal: Hočemo bili pošteni ter
bomo prevzeli prehranjevalno politiko,
ki smo jo prevzeli od Nomrei, Ona je
predstavljala tudi za Časa nemške zased-
be varnostni faktor našemu prebivalstvu.
Nadaljnja poročila imamo iz Nizozem-
ske. Sistem kart, ki ga jo uvedla nemška
vojska, ostnno nadalje v veljavi ter velja
za vzor preskrbovalni organizaciji drug'h
dežel.
»Times« o Italiji
Ženeva. List '-Times; piše: »Možno je,
da so bo v Italiji razvila nova Grčija, le
s lo razliko, da tukaj Angleži ne bodo
kakor v Atenah in Solunu s par divizija-
mi razbili levičarjev ter vzpostavili »Pa*
Britannico«.
Ženeva. Angloameriško vojaštvo mora
brezmočno gledali, kako Jo padlo mesto
Hologna v sovjetsko roke. Za Župana so
izvolili v V3ej Italiji znanega komunista.
 ^ Toda najhujši sovražnik,
na katerega naletiš, boš ved-
t M. Kolumba Oblak Obvestila Prevoda no ti sam. (Dostojeoski.)

žalna komemoracija za Fiihrerjem v Operi P o d o l g o t r a j n e m l n mu&nom, a s z g l e d n o

L j u b l j a n a , 2. m a j a .
V ponosni žalosti s o p r i r e d i l i danea
o b šestih z a s t o p n i k i n e m š k e vojske i n
nemških civilnih oblasti žalno komemo-
racijo za F i i h r e r j e m n e m š k e g a
Adolfom Hitlerjem. Med udeleženci so
bili n e m š k i častniki i n v o j a k i ,
ranjenci, kakor tudi predstavniki
gih nemških vojaških organizacij. M e d
najvišjimi udeleženci komemoracije s o
hili O b e r g r u p p e n f i i h r e r i n G e n e r a l d e r
\Vaifen S S E r v i n R o s e n e r , p r e z i d e n t ge-
neral Leon R u p n i k , hrvatski
prof. Š a l i h Baljič i n številni d r u g i . . N a
lepo o k r a š e n e m o d r u opernega gledali-
nitev krivice, p r i z a d e j a n e Nemčiji l s
nitev enakopravnosti Nemčiji, k a k o r tudi
d r u g i m n a r o d o m E v r o p e . — N a t e m te-
m e l j u j e F u h r e r s t a v i l k o n k r e t n e pred-
naroda l o g e z a r a a o r o ž i t v e n o k o n f e r e n c o v Lon-
d o n u . S e l j e d a l j e k o t vsak d r ž a v n i k i n
številni j e b i l p r i p r a v l j e n p o d p i s a t i s l e h e r n i spo-
dru- r a z u m , k i b i b o m b n i k e izločil kot napa-
d a l n o orožje.
N i t i A n g l i j a , n i t i o s t a l i svet n i s t a b i l a
p r i p r a v l j e n a p r i s t a t i n a t e p r e d l o g e . Na-
s p r o t n o j e b i l to z n a k z a p o v e č a n o oboro-
konzul ževanje i n tako p r i p r a v a za vojno proti
N e m č i j i , proti E v r o p i .
v d a n o e t J o p r e n a * a n « u n t r p l j e n j u j e 1. m a j a
Prodaja riža K O L E ! ) A Bi
Trgovci l a h k o d v i g n e j o v r i ž a r n i naka- Četrtek, S. velikega t r a v n a : N a j d b a s v .
1943 i n a j u i š k a K r a l j i c a odvedla n a nebeške
zunl r i t . Odobrena oena za 100 k«t trgovcu K r i ž a ; Aloksand«r I . , papež i n muS.
šmarnloe mater K o l u m b o Oblak, u r i u l l n k o
znaša 11.20, p o t r o š n i k u pa 13 Ur z a kg.
v LJubljani. Petek, 4. velikega t r a v n a : F l o r l j a n , mu.
B a j n l o a j e b i l a prlatna L j u b l j a n č a n k a i n D o d a t n e živilske nakaznice čeneo; M o n l k a , v d o v a ; G o t h a r d , škof;
p r i s t n a u r š u l l n k a . K a r j e kot u č e n k a prejela Venorij, škof.
v nrSuliuskl Soli, j o kot u č i t e l j i c a z vztraj-
za težke i n n a j t e ž j e tlelavce
bo mestni p r o s k r b o v a l n i n r a d delil p o Sto- LEKARNIŠKA SLUŽBA
n o gorečnostjo l n m a t e r i n s k o aklonljlvostjo
delila s v o j i m u č e n k a m 85 let. — 28 let Je s v l l k a h p o t r d i l tako, d a p r i d e j o n a vrsto: v Nočno službo I m a j o lekarne: mr. Leustok,
p r i z n a n o spretnostjo i n m a r l j i v o s t j o vodila četrtek 3. m a j a od i t 1 d o 100, v petek 4. Rosljeva cesta; mr. Bahovec, K o n g r e s n i
u r š u l i n s k o l j u d s k o Solo l n dobrohotno i n do m a j a od 101 d o 300, v soboto 5. m a j a od 301 trg 13; mT. K o m o t a r , Vi«, Tržaška cesta.
»ledno v p e l j e v a l a m l a d i učiteljski n a r a š č a j do 300, v ponedeljek 7. m a j a o d 801 do <00,
ZATEMNITEV O D 21.05 D O 4.51
v skrivnosti in tožkoč« učno metodo i n vzgoj-
n e umetnosti. I m e l a j o poseben dar govora.
v torek 8. m a j a od 101 do 500, v aredo 9. ma-
j a od 501 d o 600, v potok 11. m a j a od 601 d o
.J
G l a d k o JI jo tekla beaeda v slovenščini, n e m . 700, v aoboto 12. m a j a od 701 do 800, v pone-

šča j e b i l n a s r e d i F i i h r e r j e v k i p , o k r a -
sim z n e m š k o z a s t a v o a č r n i n i f l o r o m .
Na o b e h s t r a n e h s t a s t a l a v p r e d p i s a -
nem slavnostnem stavu p a dva častnika
in d v a p o d č a s t n i k a o r o ž j a S S i n \Vehr-
macht.
Najprej je operni orkester zaigral
d r u g i stavek Beethovnove >Eroicat Mar-
eia f u n e b r e , n a t o p a j e s t o p i l n a govor-
n i š k i o d e r L e i t e r d e s A m t c s (tir P r o -
l>aganda, P r e s s e u n d k u l t u r g . VVerhoutz
in j e c i t i r a l b e s e d e , k i j i h j e s p r e g o v o -
r i l F i i h r e r n e m š k e m u n a r o d u o b pre-
v z e m u oblasti. Nato j e zaigral orkester
overturo k Wagnerje\emu »TannhEusarc
n a ] i a r j e (stopil n a g o v o r n i š k i odeir S S
O b e r g r u p p e n f i i h r e r i n g e n e r a l ll&sener,
ki j e iirvajal:
Fiihrer j e padel I
Največji sin Nemčije j e žrtvoval svoje
ž i v l j e n j e v b o j u za g l a v n o m e s t o N e m č i j e
in s tem za N e m č i j o i n Evropo.
V s e tisto, k a r j e n a š F u h r e r v b o j u
p r o t i b o i š e v i z a c i j i E v r o p e o d v s e h Nem-
r e v z a h t e v a l , j e b i l s a m p r i p r a v l j e n sto-
r i t i zvest s v o j i m b e s e d a m : » J a z n e zah-
tevam od nobenega Nemca v boju za
R e i c h več kot p a e o v v s e h p r e j š n j i h ča-
sih N e m c i b i l i p r i p r a v l j e n i ž r t v o v a t i , z a
k a r s o v p r v i s v e t o v n i v o j n i m i l i j o n i pa-
d a l i i n za k a r s e m j a z v s a k č a s p r i p r a v -
ljen s s v o j i m ž i v l j e n j e m i z p r i č a t i . «
V n a j v e č j i s i l i , i*> i z g u b l j e n i p r v i sve-
t o v n i v o j n i j e A d o l f H i t l e r s k l e n i l po-
stati p o l i t i k i n s e l i o r i t i z a p o n o v n o pri-
dobitev n e m š k e svobode. V žilavi borbi
>n v s e m s i l a m r a z m e r n a v k l j u b j e k o t k o j e F i i h r e r s p o z n a l n a m e r e S o v j e t s k e
Fuhrer stranke vodil n o t r a n j i politični
l>oj. Z a s m e h o v a n , o b r e k o v a n . p r e z i r a n y
m o l k u j e k o r a k a l tistemu cilju nasproti,
o d k o d e r je n e m š k e m u n a r o d u R e i c h u mo-
ula p r i t i r e š i t e v i n v s t a j e n j e .
Dne 30. j a n u a r j a 1933 je b i l Adolf
H i t l e r o d d r ž a v n e g a p r e d s e d n i k a i n feld-
m a r š a l a v o n H i n d e n b u r g a i m e n o v a n za
k a n c l e r j a R e i c h a c . A d o l f H i t l e r j e izve-
del n a j b o l j n e k r v a v o revolucijo, k i je b i l a
k d a j koli v z g o d o v i n i n a r o d o v i z v e d e n a .
Iz Nemčije, k i j e stala pred z l o m o m v
svoji notranji razkosanosli, je nastal
Reich, narod nerazdružna skupnost.
V resnično r e v o l u c i o n a r n i zavesti b r e z
vzgleda i n s a m o prežet s fanatično ljube-
z n i j o d o svojega n a r o d a i n v ž e l e z n i od-
l o č n o s t i , se m u j e p o s r e č i l o d a l i R e i c h u
tisti t e m e l j , k i j e b i l s p o s o b e n p o s t a v i t i
Vemfijo za enakopravnega deležnika d o
drugih narodov, nacij in držav.
P o l i t i č n a o b n o v a , s o c i a l n o p o l i t i č n e re-
f o r m e . u r e d i t e v d e l a v s k e g a v p r a š a n j a , po-
novni zagon n e m š k e m u g o s p o d a r s t v i s o
mejniki na poli mirnega razvoja za
ozdravitev Reicha in Evrope.
Ker so drugi državniki odpovedan,
kjer so drugi kapitulirali, kjer s o d r u g i
z n e z a d o s t n i m i sredstvi diskontirali. n e
da b i k a j razrešili, tam j c n a š Fuhrer
ustvarjal dejstva i n rešitve, k i s o silile
svet v o b č u d o v a n j e .
7,a n e k a j l e t p ° p r e v z e m u o b l a s t i s e
ie k o m a j k a k š e n N e m e c s p o m n i l n a sti-
sko našega n a r o d a , n a n o t r a n j o razbitost,
ea n e r o d o v i t n o d e m o k r a t s k o gospodarje-
nje strank. K a j t i ves n a r o d j e b i l po-
t e g n j e n v z a n c « d e l o v n e s i l e , k i j e ža- n o č e s a m p o g i n i t i v k a o s u — d a j e bolj-
rela 17, F i i h r e r j a i n k i j c n a r o d s p o d b u -
jala k n a j v i š j e m u n a p o n u .
Nikdar poprej n i imel nemški narod
toliko o d notranjega m i r u . k a k o r v letih
o d 1033 d o 1039. O b r e k o v a n j e , l a ž i n po-
dla j u d o v s k a a g i t a c i j a je, če v s v e t u t r d e ,
da j e Reich velika jelnišnica i n d a je vojaški i n politični poraz Reicha, marveč
n e m š k i n a r o d stokal pod k n u t o >despota<
Adolfa Hitlerja.
N o b e n N e m e c : k n e z n l i p o l i t i k , vojsko-
vodja a l i vodja n a r o d a n i b i l pri milijo-
nih Nemcev n i k d a r tako priljubljen, tako
čaščen k a k o r n a š F i i h r e r .
7. z a u p a n j e m svojega n a r o d a se j « — državniki Anglije i n Amerike. O n i
F i i h r e r t r u d i l z a g o t o v i t i R e i c h u t u d i zu-
nanji m i r i n je v razgovoru z velesilami
skušal doseči revizijo versajskega d i k t a t a .
K o l e k t i v n a v a r n o s t m e d s e b o j n e voja-
š k e p o g o d b e n i s o m o g l e p r i v e s t i d o traj-
n e g a m i r u v E v r o p i , a m p a k s a m o odstra-
K o j e bilo u r e j e n o poearsko vpraša-
n j e , k o j e b i l o p o v r n j e n o P o s a r j e i n ob-
novljena suverenost v Porenju, n i b i l o
m e d N e m č i j o i n F r a n c i j o v e č n o b e n i h te-
r i t o r i a l n i h n a s p r o t i j i n F t i h r e r j e pred-
videval splošno razčiščenje vseh interesov
o b e h sosedov z a v s o l i o d o č n o s t i n se od-
rekel vseh n e m š k i h zahtev n a A k a c i j o i n
Lotarinško. — Noben d r ž a v n i k pred n j i m
n e bi mogel podati t a k e izjave o odpove-
d i , o n j e t o s t o r i l i n n j e g o v n a r o d g a j e jo m u č i l a z a v r a t n a ledvična bolezen z vsemi
razumel, ker je šlo m m i r , k i g a j e hotel
o h r a n i t i svojemu n a r o d u , E v r o p i i n svetu.
Temu resničnemu konstruktivnemu
m i r o v n e m u d e l u n e m o r e s v e t n i č e s a r po-
staviti nasproti. Odgovor j e b i l i n ostal
pesem sovraštva vseh ž i d o v s k i h lnterna-
cional proti Reichu.
Tudi rešitev avstrijskega vprašanja,
s u d e ts k o n e m š k i h o b r o b n i h p o d r o č i j , p r a v
tako vprašanja o povrnitvi memelskega
področja n i n i k j e r n a svetu naletelo n a
t i s t o p r a v i č n o r a z u m e v a n j e , k o t g a mo-
rejo zahtevati n a j m a n j š i n a r o d i za »voj
življenjski prostor.
Kdor koli tedaj zatrjuje, d a je FOhrer
h o t e l v o j n o , s t o p a z a v e s t n o p o d l o p r o t i ti-
s t e m u m o ž u , k i j e hotel z a svoj n a r o d i n
aa s v o j o d o m o v i n o k a k o r t u d i z a n a r o d e
Evrope l e najboljše.
V o j n a j e postala dejstvo, n e zaradi
tega, k e r j e t o hotel Ftihror, marveč
zato, k e r s o j o v o j n i h u s k a č i v s e g a sve-
ta p r i p r a v l j a l i i n j o z n a l i v d a n e m tre-
n u t k u sprožiti.
T o ž r t v o v a n j e č l o v e š t v a j e šele
o n e m t r e n u t k u d o b i l o srvojc p r a v o iice,
zveze: d a hoče n a m r e č postati k o r i s t n i k
izkrvavelega sveta, d a b i spravila naro-
de pod diktat rdeče internacionale.
V s e svoje ž i v l j e n j e j e A d o l f H i t l e r
nastopal kot svarilec pred boljševiškim
s i r u p o m i n p r e d t o o k u ž i Ivi j o n a r o d o v .
N j e g o v s v a r i l n i g l a s p a s o p r e s l i š a l i a l i
g a k o t p r e t i r a n o s t r a š i l o n i s o h o t e l i vze-
ti n a z n a n j e , č i m b o l j s o b i l i o d d a l j e n i
od neposredno grozeče nevarnosti.
Vsi narodi, k i so o b slabi u r i opu-
stili b o r b o i n n i s o b i l i p r i p r a v l j e n i bo-
r i t i s e s k u p n o z N e m č i j o z a s v o j o last-
n o svobodo, so p r i č o tega, k a r j e Adolf
Hitler izpovedoval v svojem proroškem
spoznanju. T o j e tragika v življenju i n
n e h a n j u Adolfa Hitlerja, d a se j e moral
on, k i je iskal sporazuma z A n g l i j o i n
Ameriko, k i ga p a tam nieo razumeli, s
s v o j i m n a r o d o m s a m b o r i t i z o p e r boljše-
vizacijo Evrope.
V svoji veri v Reich i n svojo m i s i j o
j e b i l i n j e ostal F i i h r e r ščitonosec z a -
p a d a.
S peščico p o g u m n i h v o j a k o v i * p r v e
svetovne vojne j o pričel Fiihrer svojo
politično pot i n s peščico d o zadnjega
fanatično vernih vojakov se j e boril n a
č e l u s v o j i h čet i n p o l o ž i l s v o j e ž i v l j e n j e
na tehtnico odločitve.
Fiihrer — največji oblikovalec Ev-
rope — j o s svojo j u n a š k o vojaško smrt-
j o š e e n k r a t p r e d r a m i l svet, d a b i spo-
z n a l , d a s o v r a ž n i k n i t a m , k j e r se b o r i
Rajh, marveč tam, koder segajo mno-
žice i n r o b o t i ke n o t r a n j e A z i j e p r e k o
Nemčije p o oblasti n a d svetom.
T a z a b l o d e l i svet m o r a u v i d e t i — č o n a r o d . T i s i sicer p a d e l i n u m r l , t o d a
š e v i z e m v N e m č i j i e n a k e g a p o m e n a ka-
kor boljševizem o b Atlantiku.
N e v a r n o s t z v z h o d a p a s e n e d a pre-
p r e č i t i 7, i g r o d e m o k r a t s k i h m e t o d , tem-
več s a m o z m e č e m . Prod tem dejstvom
so d a n e s z a p a d n e sile. N e g r e v e č za T v o j e g a ž i v l j e n j a i z d a n a p o v e l j a
g r e z a ž i v l j e n j e v s e g a človeštva n a ev-
ropski celini.
Odgovornost z a bodočnost, za srečo
a l i n e s r e č o E v r o p e , n o s i j o d a n e s — jx>-
t e m , k o j e A d o l f H i t l e r p u s t i l s v o j o živ-
ljenje k o t j u n a k n a bojišču za E v r o p o
m o r a j o nositi odgovornost z a bodočnost
n e s a m o p r e d s v e t o m , m a r v e č p t e d ne-
izprosno zgodovino.
Nemški narod se bori dalje
boljševizmu tako, kakor m u l o nalaga
nalog i n povelje Fiihrerja.
te novica
ščlnl, francoščini. — Sola j e bila njeno ž i v . deljek 14. m a j a od 801 do 900, v torek 15.
ljonje. A k a k o r j o b i l a globoko vkoroninjo- m a j a o d 901 d o 1000, v sredo 16. m a j a od
n a v šoli, tako j e t u d i smotrno atremila po 1001 do 1100 i n v četrtek 17. m a j a od 1101 do
rodovni » p o p o l n i t v i l n i« toga vira črpala 1200. — U r a d p o s l u j e v ta n a m « n za atranko
moč i n apostolsko delo. navedeno d n i o d 7. d o UL i n popoldne od Sveta u r a za vse l j u b l j a n B k s može In f a n .
te bo danes v četrtek ob 8 tako.; po š m a r n l c a h
M. K o l u m b a Je b i l a šibka vae življenje, 16.30 do 19.30 v p a l a č i B a t a , I . nadstr., soba
v stolnici. S t a r i ln novi častilci Presv. Srca
a m o č n a v evojl e n e r g i j i . V m l a d i h lotih j i štov. S. Jezusovega v a b l j e n i .
je p r e t i l a j e tik a, preko kater« Ji j « poma- S v . maša zadušnica za pok J a n e z a
K r a š n a , profesorja b o v potok 4. m a j a oh
g a l a sv. M a l a Terezija. Z a d n j i h 10 let pa j o Sprememba naredbe o prepo- pol 7 p r i sv. K r i š t o f u , Bežigrad.
Vlncencljevl konferenci v Mostah j e d a .
h u d i m i posledioaml. L e z energijo se j i j o
vedi kretanja in policijski uri roval urednik g. dr. Tino Debeljak 300 Ur. —
Sef p o k r a j i n s k e u p r a v e Je o d r e d i l : Bog p l a č a j !
bolnica u p i r a l a tako dolgo. Preberite novo r a k o v n l š k o k n j i ž i c o »So-
CI. 1. D o nove odredbe sta prepovedani
N a j se odpočije od dela in t r p l j e n j a a « vraštvo — I I . del« (spisal dr. J a k o b ZagaT).
h o j a l n v o ž n j a p o J a v n i h ceatab, t r g i h l n
božjem Srout Dobi ne v M l a d i n s k i založbi — S t a r i trg 30
poteh v občinah D o b r u n j e l n P o l j e , o k r a j n o in v d r u g i h k n j i g a r n a h . Cena 3 lire.
Pogreb b o v četrtek. 3. m a j a 1945 ob W10 g l a v a r s t v o L j u b l j a n a , o d 22. do 3. nre.
Svežo mesno plč-i za vs» p e r u t n i n o i n
CI. t. Ostali predpisi, k l J i h obsega na- prašičo i m a Zegoza. Gallusovo n a b r e ž j e 83.
Is k a p e l « sv. M a r i j e n a Žalah. rodba * dne 8. m a r c a 1145. štev. 38, Službeni Učite se strojepisja Praktično znanje,
Hat štev. 40/21 lz leta 1945 ostanejo netzpre- koristno vsakomur sedaj m v bodoče. Novi
Smrt zdravnika dr. Scknle menjenl. eno., dvo- i n trimesečni tečaji so p r i č e n j a j o
CI. 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 3., 4., i n 5. m a j a . Pouk dopoldne, popoldne a l i
N a k r i ž i š č u Ble!wei«ove ceste i n Subl- objave v Službenem listu šefa p o k r a j i n s k e zvečer dogovorno p o želji. — I n f o r m a c i j e :
čeve ulice ee j e n a vogalu p l o č n i k a ob 11- uprave. Trgovsko učlllšče »Chrlstofov u č n i zavod«.
cejskem p o s l o p j u v torek okoli 17. p r i m e r i l D o m o b r a n s k a 15
hud kararabol dveh avtomobilov. Žrtev te- Tekstilna oskrba delovnega V l j u b l j a n s k i bolnišnici ao u m r l i od 20. I V .
ga k a r a m b o l a j e postal n a h o d n i k u kora- do 26. I V . : Carman Frano, 51 let. p o d o b a r ,
ljudstva I ž a n s k a o. 34; Zargi J a k o b , 73 lot, Verovško-
kajoči z d r a v n i k d r . Jožo Sekula. S tež- V« 21; Hojo M a r i j a , 77 let, v d o v a dolavca
k i m i poškodbami j e b i l d r . S e k u l a prepe- Na podstavl pooolastlla, danega v č l . 1 tobačno tovarn«, Gregorčičeva 5; Levpuščok
l u 4 narodbo V r h o v n e g a k o m i s a r j a v zago- K a l a r l n a , 65 let, bivša k u h a r i c a . Cernetova
l j a n v bolnišnico, kjer j e k m a l n n a t o pod- tovitev tekstilne oskrbe delovnega l j u d s t v a ul. 17; Može A l o j z i j . 35 let. žel. delavec. Gor.
legel poškodbam. P o k o j n i dr. S e k u l a je b i l na operacijskem o z e m l j u J a d r a n s k o p r i m o r j e K a m e n 25; Sirk J u s t i n a , rojema Z n i d a r č i č , 62
do a p r i l a leta 1941 zdravnik v Mariboru z dn«! 24. j u n i j a 1944 štev. 46 (Služ. list štev. let, š i v i l j a , Koseškega ul. 30; fttruhelj F r a n c ,
151/54.1944) j « odredil Sef pokrajinske u p r a v e :
nato v LJubljani, k j « r j e deloval k o t 73 let, podpredsednik f i n . kontrole T pok.,
CI. 1. Tabela v čl. 3., odst.: »F. Nogavioe Breg 14.
z d r a v n i k ZSZ. b) IV/8 Sporine nogavico« ao izpremenl i n
Z A H V A L E . Z a oškodovance p o b o m b n i h
* se glasi:
n a p a d i h so d a r o v a l i Socialni pomoči: Hipo-
a) za od rasi« nad 16 let 1 par 4 točke; t e k a m a b a n k a j u g . b r a n i l n i o 1000 l i r v poča-
t O l g a D i m i t r i j e v . V ZavetlSčn a v . Jože- h) z a dečke l n dokdo« od 5. do 15. lela stMov s p o m i n a pok. č l a n a u p r a v e g . F r a n a
fa v L j u b l j a n i Je u m r l a 1. m a j a ga. Dimitri- 1 p a r 2 točki: K o š a k a iz G r o s u p l j a . Uslužbenci N a h a v l j a l n e
c) za otroke od 1. do 5. leta 1 par 1 z a d r u g o drž. uslužbencev v L j u b l j a n i 800 l i r .
jev O l g a . vdova p o nadzorniku žrehčarn«, v točka. V spomin blagopokojnega g. F r a n a Košaka,
v utarostl 70 let. Pogreb bo v petek 4. m a j a CI S. T a odredba atopi v veljavo z da veleposestnika v G r o s u p l j e m , k l j o postal ž r .
oh dev«tib dopoldne Iz kapele av. J a n e z a na n a i n j i m d n o m ln ae objavi v Službenem li- tov b o m b n e g a n a p a d a , p o k l a n j a dr. A l o j z i j
stu s»ifa p o k r a j i n s k e uprav«. K o b a l 1000 lir. Uslužbenci k m e t i j s k e g a odd.
Žalah.
in sorodnih odsekov 1.890 l i r namesto cvetja
Domobranci z a izgnance na grob pok. dr. S a p l j a A n t o n a , a g r a r . insp.
in šofa n g r a r n o g a odseka P o k r a j i n s k e upra-
Za Izgnance U 2vtrč ao v K m e č k i pisar- ve. Ga. Pire L u c i j a ln B a r a iz S t i č n « l n g .
T u m p e j N lz S H č n « 300 Ur z a begunce i z
B o r i m o se, k e r h o č e m o n a š e ž i v l j e -
ni d a r o v a l i domobranci lz Borovnice znesek Zvirč — Podpornemu društvu za g l u h o n e m o
nje, k e r n o č e m o biti sokrivi n a iztreb-
10520 l i r . To vsoto so si vrli domobranci od- m l a d i n o so p o k l o n i l ! soiolel nemeslo c v e t j a
ljenju našega naroda. T o je obveznost na krsto t r a g i č n o p r e m i n u l e g a F r a n c l t a To-
t r g a l i o d svojih s k r o m n i h dohodkov. I « oni.
in s v e t a z a p u š č i n a z a s l e h e r n e g a n e m - m a ž l f a 555 l i r . Inšpektor v pok. g. los. W e .
k l vidi s t r a h o t n o razdejanje, k l so g a Izvr- sler 4n sestra namesto cvetja n a krsto F r .
škega človeka. Košaka 300 l i r . — Slov. Rdečemu križu
šile k o m u n i s t i č n e tolpe n a lepih slovenskih
M o j F ti h r e r 1 so p o k l o n i l i g d r R a n t Jože. zobozdravnik
vaseh, le o n i , k i od blizu gleda silno bedo iz L j u b l j a n o , mesto cvetja n a krsto pok. g .
O b Tvoji junaški smrti se klanja v F r a n e a K o š a k a i z G r o s u p l j a znesek 300 l i r .
I z g n a n i h alovensblh d r u ž i n ln I m a morda So
glohokem spoštovanju i n žalosti Tvoj R o d b i n a g F r a n c a K o č e v a r j a , v i n s k a trgo-
svojce v teh žaloetnlh vrstah, l e oni, k l s i l i l
nemški narod. v i n a n a V r h n i k i pa v spomin s m r t i b l a g o p o .
žalostni Jok brezdomnih otročlčev, l e oni k o j n e gospe M a r e Rnkoveo. pos. v K r a n j u ,
N a m v s e m j e t e ž k o i z r a z i t i z bese- more d o u m e t i klic domovine — P o m a g a j ne- znesek 500 Ur. Ga. Vera i n g. R e l n h o l d Kune.
v počastitev s p o m i n a pok. g . F r a n e a K o š a k a
d a m i , k a j s i naim b i l T i . B i l s i s k r b e č i srečnim b r a t o m I n »entram! l n tega klica ne Iz G r o s u p l j a znesek 1000 Ur. — D r u š t v u z a
o č e T v o j e g a n a r o d a t e r si n e u m o r n o d a n r a z u m e n l k d o tako. kot naši v r l i domobran- v z d r ž e v a n j e otroške bolnic« v L j u b l j a n i 30
daroval g. d r . B o g d a n Derč 500 l i r mceto
i n n o č ščiteče r a z p r o s t i r a l svoje roke ci. P r i s r č n a z a h v a l a V a m plemeniti borci I n
venca na grob svojega spoštovanega prijate-
nad nami. VaAemn četnemu vodji nadporočnlkn g. l j a posestnika F r a n c a Košaka Iz G r o s u p l j e g a .
P o i z k u š a l si n a m o h r a n i t i n a č o s r e č o B o h a !
i n n a š o b o d o č n o s t i n vse r a n e , k i s o j i h — 7.a stare I n onemogle v mestnem zavetišču
z a d a l i T v o j e m u n a r o d u , si T i s a m naj- Z a slepa domobranca v J a p l j e v l ulici so p o d a r i l i : K v a n g e l l j s k o
ilruStv,. Konpa »00 l i r k o l vsakoletni prispe-
globlje občutil. L m a j a popoldne n a m j e d r a ž i n a is Sne- vek, neimenovani trgovec n a n a j o m n i n o z a
Pred Tvojo skromnostjo, pred Tvojo b r j a poalala p o 200 l i r z a vsakega «l»<pea, nastanitev v znesku 2 » l i r . Gospod I n s .
I > l G j u d v poč. s p o m i n a pok. J a k o b a Zar-
n e d o t a k l j i v o o s e b n o s t j o e m o se m o r a l i g. A . M o l i v a lz L j u b l j a n e p a po 50 l i r za vaa.. g i j a 200 lir, g. ravn. AntOD i n ga. V a l e n t i n a
v e d n o m o l č e k l a n j a t i . C e s o d r u g i tež-
kega. 2. m a j a sta n a m i>oelala J u r k o l a Spende n a mesto cvetja na grob F r a n c e m
k i h u r a h p o s t a l i s l a b o t n i , s i T i 06tal Košaku v G r o s u p l j e m 200 Ur t e r namesto
Urška S u š n i k 210 l i r i n pisemce:
cvetja na groh vt. svet. Leonu Grasseliju 200
močan i n velik i n m i s m o smeli črpati » D a r l j e v a lepa miael za u b o g o g a slepega lir. — Drnštvn slepih v L j u b l j a n i j e d a r o v a l a
i z T v o j e n i k d a r u s i h a j o č e s i l e i n s e o b rodbina K o r l t n l k a A n t o n a »Hotel Slon« 500
d o m o b r a n c a m e j « p o d ž g a l a i n takoj s v a
n j e j d v i g a t i . l i r . namesto venea n a grob b l a g o p o k o j n e g a
s k l o n i l a a scolrieo Urško storiti isto. Vse'« B r n i Adolfa, poštuega i n š p e k t o r j a v p o k o j u .
t i 6 i i z š e l i z n a š i h vrst, izšel si i® eva svoje p r i h r a n k e , k l vam J i h poSiljava.
— D r u š t v u »Dom slepih« je dnrovala d r u ž i n a
n a r o d a i n » i v n a r o d u o s t a l . P r e v i d n o s t I s k r e n o želiva, d a b i se l a h k o domobranec F a j d l g o v a 1000 lir, mesto cvetja na grob ge.
božja T e je izbrala za nažega Fiihrerja M a r o Itakovčeve. — Mladinskemu zavetišču v
F r a n c « k m a l u veselil zaželen« harmonike.
in za oblikovalca n e m š k o usode. Tvoje Zeleni Jami j e poklonilo r a v n a t e l j s t v o Vza-
Za z d a j j e žal samo 210 Ur, b o v a p a odslej jemne zavarovalnice za revno otroke 2000 l i r
življenje. Tvoja dejanja. Tvoje i d e j e s o v spomin za blagopok. svojega šof-aktuarja
bolj p r i d n o v a r č e v a l a za take lep« namene.«
zapuščina, so večna vera Tvojega n a - g. J a n e z a Trilerja. — Nameščenstvo Vzajem-
N a d a l j « j « u r e d n i š t v o »Slovenca« prejelo ne zavarovalnice j e pa zbralo za revne otro-
roda.
od n e i m e n o v a n e g a d o b r o t n i k a aa radio 200 l i r , ke Istega zavetišča J.830 l i r namesto venea n a
T v o j a j u n a š k a s m r t v b o r b i z a pre- errou svojega tovariša c J . T r i l « r j a . I s k r e n a
M i r k o i n M i n k a S p a n sta d a r o v a l a v isti
stolnico Reicha oplemenituje Tebe in Tvoj h v a l a vsom darovalcem!
namen 300 l i r ; n e i m e n o v a n z a Francetovo
h a r m o n i k o 200 l i r , t a Lojzeta p a 300 l i r ; d r u g
Tvoje i m e b o živelo dalje, dokler b o d o dobrotnik p a z a F r a n c e t a 800 l n za Lojzota SP0RT
l j u d j e še verovali v človeštvo. 200 Ur. P r i u p r a v i »Slovenca« »o d a l j « vpla- ZSK n e r m e s — odsek z a bok«. U p r a v a
T i si b i l N e m č i j a , Ti boš vedno odseka za bok« sporoča vsem, ki so k u p i l i
č a l a g. Sovšok za L o j z e t a 30 i n neimenovani
N e m č i j a ostal, d o v e k o v v e k o v T v o j e g a vstopnice za n a m e r a v a n i boksarski prire-
za L o j z e t a 200 Ur. N e i m e n o v a n i z V r h n i k o ditvi dne 14. i n 15. a p r i l a , d a b p v četrtek,
naroda. 1000 l i r zn Lojzeta. dne 3. t. m. oh 8. do 9. i n 14. do 15. u r e v
Za nas n e m š k e l j u d i so Tvoja za A k a d . domn n a Miklošičevi c. 5, v r a č a l a
Radio Ljubljana
tudi proti vstopnicam v p l a č a n o vstopnino. Spri-
čo tehničnih težav loga n i hllo možno i/.viv
d a n e s p o Tvoji smrti o b v e z n a i n niče- st.i. k a r n a j o. občinstvo b l a g o h o t n o vpo-
D n e v n i spored za 3. m a j :
s a r n a s n o m o r e r a z r e š i t i , k a r se n e števn. — U p r a v a odseka.
7 Poročila v nemščini — 7.10 J n t r a n j l
zgodi p o Tvoji vol j L koncert, vrne« 7.30 Poročila v slovenščini —
To, moj Fiihrer, j e naša zaobljuba — a Poročila v nemščini — 12 Napoved sporoda,
n a t o opoldanski koncert, vmes 12.30 Poročila v
DR2AVNI GLEDALIŠČI
n a š a prisega. nomščini, poročilo o položaju i n poročila v D r a m s k o gledališče
N e m š k o žene in m o ž j e ! slovenščini — 14.10 Nomški spored — 15 Glas- Četrtek, S. m a j a ob 17: St. M a j o e n : Matere.
Fiihrer je mrtev 1 ba — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — Red B.
17.15 P i s a n i zvoki — 18 Glas Slovenskega Petek. 4. m a j a oh 17: G r i l l p a r z e r : L j u b e z n i
Naj živi F u h r e r l
d o m o b r a n s t v a — 18.30 Glosbona raedigra —
In m o r j a valovi. R o d O.
Z a d n j e besede njegovega govora, na- 18.45 Narodopisno p r e d a v a n j e — 19 Mimohod
m e n j e n o F i i h r e r j u , s o p o s l u š a l i v s i n a - g l a f b l l — 19.30 Poročila v slovenščini — Operno gledališče
vzoči stoje. N a k o n c u j e o r k e s t e r z a - 19.45 P r e d a v a n j e — 20 Poročila v nemščini —
20.15 Po vseli v r l o v i h m a j cvet« — 21 Večer- Četrtek, 3. m a j a ob 17: Fr. L e h a r : P a g a n l n l .
proti igral obe nemški državni h i m n i , n a k a r ni koncort — 22 Poročila v nemščini i n na- Red Četrtek.
so s e u d e l e ž e n c i ž a l n i h s l o v e s n o s t i pri- poved sporoda - 22.15 Salonski orkester — Petek, 4. m a j a ob 17: V. P a r m a . S t a r a pesem.
m e r n o r e s n o r a z š l i . 23.15 G l a s b a pred polnočjo. Šeherezada. Bed A .

M A L I O G L A S I
STEKLENICE vseb vrst
pletenke, iiviljske od.
NALIVNO PERO sem
našel nad Tivolskim Kinematografi ZAHVALA. Vsem, ki so mu lajšali trpljenje v
bolezni, se gr spominjali v molitvi, zlasti pa
Rjavo BLAGO z« mo- padke - pločevinaste
•ode. vsakovrsten pa
gradom. Nasl. v upr.
»Slov.« pod št. 3221,. KINO MATICA . »Žen« mojih sani« • Predstave Cenj. naročnike onim, ki so spremili k večnemu počitku našega
1 Prodamo ško obleko. • kompl.
podlogo, primerno tn- pir. razo« kovine —
rabno ln nerabno že.
OSEBNO IŽKAŽNlČO ob 13. 17 in 19. Tel. 22-41 naiib listov vljudno opozarjamo, da lahko blagopokojnega strica, preč, gospoda prelala
in dovoljenje zn čez KINO UNION . »Sinček n« počitnicah« - Hans
LIMONO V čaja do-
dj za damski pl.išč aii
kostim, novo damsko lezo in tehnične pred- blok na ime Šerjak Moser. . Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-21 poravnajo naročnino Janeza Kalana
bro nadomešča limo- eivo jakno. predvojno mete (talno kupaje in Marija sem zgubila v KINO SLOGA . »Vrni «e!« Predstave ob 17, 19. «a časopis« tudi posebej pa še prevzv. g. škofu za opravljeni
nin ekstrakt »Cltrol«. blago. gramofon in dobro plačs »Metalia«, ponedeljek 30. aprila. pogrebni obred in nagrobni govor, izrekamo
Stekleničko prinesite t Gosposvetska vest« 16.
seboj. Urogerija Ant.
mandolino prodam, -
tel 32-68, nasproti De.
Najditelja prosim, da v naši podružnici našo prisrčno zahvalo iu Bog plačajl
Kamniška 13. vrne na nnslov, ki j e
RAZNAŠALKO

[
Kane, Židovska nt.
BTTAIJ O TO moško
lavskega doma
KNJIŽNO O M A R O -
na osebni izkaznici. na Miklošičevi cesti Ljubljana, školja Lok«, Knežak, 30. aprila 1945.
Rodbina KALAN.
obleko in Jiopo
damski plašč, karo -
" Sobe novo ali dobro ohra. za raznašanje »Slovenca« z a o k r a j Istotam »prejemamo inserstn« naročila In a « — — — a a r —

prodam ali zamenjam. ISIero njene, kupim. Karuno-

va 5, Trnovo. 1 Siv, stroji I Šiška sprejme uprava »Slovenca«. naročila na Slovenčevo knjižnico iu »Rstt«. ZAHVALA. Vsem, ki so našega nepozabnega so.
proga ia očka, gospoda
Naslov v upravi »al.« OPREMLJENO SOBO
VAŠ ŠIVALNI STROJ I rile so vezane »SVET«-OT« knjige
pod št. 3167. v sredini mesla ali v
okolici Trnovega išče I Poizvedbe 1
je potrebno lemeljito i m
Ivana Katnika
prečistili ali nreoiti. Rimska cesta zvanlčnika drž. žel.

t
LO, predvojno blago, soliden in miren go. Globoko užaloščeni »jioročamo, da nas je
spod. Naslov v n p r . Sivo LISTNICO z go- Oddajte svoj naslov dne 29. aprila 1943, v 33. letu starosti, za spremili na njegovi zadnji poti ier mn poklo-
naprodaj. Podmilšča- in
»Slov.« pod št. 3188. tovino 150 lir sera upravi »Slov.« pod nili cvetja, se najtopleje zahvaljujemo. Posebnji
kova 15, 111. nadstr. zgubila v ponedeljek »Poceni«, pa Vas obi-
ščem na doma. 3157
V rožah je zdravje vedno zapustil naš nod vse ljubljeni lo
prog, zlati dobri očka, zet, brat, slric zahvalo dolgujemo predstavnikom direkcije dtž.
RADIO, 2 + 1 cevni, vo. apr. na tramvaja la svak. gospod žel. in postaje Ljubljana gl. kol. ter pevcem
nRiodno prodam. Reč- f Kupšmo |
št. i ali od Prešerno- Cenj. naročnike vljudno prosimo, da jih
zn v srce segajoče žalostinke. — Sv. maša za-
na ulica ve ul. do stolnice. - dvignejo v npravi »Slovenca«.
Gregor Tratar dušniea se bo brala v petek 4. maja ob 7 z j .
v m BLAGA za mo-
ško obleko s kompl.
KUPIMO nporabne
predmete. - Pohlitvo:
Poštenega najditelja
prosim, da j o vrne na BZamenjamcI gostilničar in poseslnik v Mokronogu
v cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
naslov Košir, Skrtova Pravkar j e izšla draga razširjena Pogreb blagega pokojaika je bil dane« ob 10 Žalujoča soproga in hčerka.
podlogo prodani. Na- Spalnice, kuhinje, vi- Ijjr^g In ilustrirana izdaja knjig«
,lov v npr. »SI.« pod soke omare, otomane. štev. 5, Vodmat. ker Obhajilno OBLEKCO, na domače pokopališčo. OB

+
sem revna dijakinja. dekliško, krasno, čisla
»Samomor lupsjfMie"
šl. 321». otroške posteljice, »li- Mokroaog, dne t. maja 1945.
Taft-svila in dragoce- Cita Gregorič javlja v Imenu vseh sorod-
ke ia posamezne ko* PROSIM LEPO dotič- Neutolažljivi žstujoč.i: Jasti roj. Uhan, žena; nikov. da je 29. aprila po daljši težki
PRODAM: pečico z« no birmansko darilce
štedilnik, moško kolo msde pohištva. . nega gospoda, k i je (Jogo, sinček; Vcrica, hčerka; rodbine rratar, bolezni, v 66. letu starosti, umrla na ljub-
»leljnlno: rjuhe, kap- dam za protivrednost.
3 kg šelaka^Nast. 1. maja po 3 pop. — Medved, SpHek, žgajnar, Uhan, Schmidl, Gor- ljanski kliniki njena nad vse ljubljena
in
ne. odeje, žimnice in Dogovor med 12 in 14.
•v upr. »Slov.« pod »t- najbrž pomotoma vzel »Sami smo bili k r i v -no izgu- jaoc — ln ostalo sorodstvo. mama, gospa
blazine, brisače, mn SIarj trg 9-1.
s seboj manjšo rjavo bili svobodo, ker stili na
SVILO, vzorčasto. »a
ško, damsko perilo in
obleke. Prcprogei bo-
usnjeno aktovko, v ka-
teri ;e bila moja oseb.
ELEKTRONKO A7. t
odn. AL 4 zamenjam
čelo držnve presl
bi sc zoperstaviti
tudi da
od Ži- 7AHVALA. Vsem, k i sle spremili našega nepo-
Berta Gregor! č
lotno oblekco, P«>- saaske, tekače, lino- legitimacija, važni do. zn elektronko AF 3. zabnega moža, očeta, dedka in str,ca, gospoda vdova po zdravnika
dov vodenih ma«.. ž«, nnm
dam. Naslov v upravi lej Porcelaiy krožni kumenti in več olr. Naslov v upravi »SL« govori knjiga, spi dr. Da- Drag« pokojniea j c biln pokopana nn pokopa-
»Slov.« p o d _ ^ l ; _ ' ? L 4 L
STROŠKI VOZIČEK -
ke, kavne, ffedilne in
likemke servise. Tr.
oblačilnih izkaznic na
ime: šenk, Trata in
pod i t . 3207. nila G r e ^ o r i č i
s številnimi
reniljena
imi.
Franca Gabrovška lišču v Novem mestu.
Blag spomin njeni dobri duši!
govina »Ogled«. Mestni Boš. Zg. Hrušic«, nnj na njegovi zadnji poti, najprlsrčnejša zalivaln.
globok, zelo lep. P'"- trg It. 3. Ljubljana, Novo mesto, dne 1. maj« 1943.
i a m . Ogled od 8—ti- vrne vsaj otroške Iz- Dobite jo v v«, 1, -srnah in Maša zadušnica bo v soboto 3. maja ob 7 zj.
KANTE (ročke), ploče kaznice, ker so bile ZBIRKA trafikah tr «vi v cerkvi Mnrije Pomočnice na Rakovniku.
Gladališka nI. 14. pn-
tn san:.-, shranjene.
iiičje, IČVOJ v i u a »le. kopaj* »Pf
Brotih Marija, hnffet, Založbe »Lnč bljans. Ljubljana, Bled, Graz. dn« 9. m«j« l"45 Za »Ljudsko tiskarno«! J o ž i R r a m a r U —
Moško K O L O prodam. tronafls« A llmclsk,
Ljubljana. ClriLMeto,
nasproti upravo »Slo- »SVET« Bleiwel»ova 11 el. 31-31. Žalujoči ostali. i /.da Intel Ji J o ž k o K r o i e l J - U r e d n i k : J a n k o
Miklošičev« 8. dvori- Tcacs«. _- Cona Hafner.
H a . lev®. dota » • .
--. . -A